Page 1

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,51 EUR / JANUAR 2013 _ 1

DAVČNI OBRAČUN ZA PRAVNE OSEBE V LETU 2012 Spet je pred nami naše letno opravilo, to je sestavljanje letnih računovodskih izkazov in davčnega obračuna. V zvezi z davčnim obračunom za leto 2012 v tokratnem prispevku obravnavamo spremembe davčne zakonodaje, ki se nanašajo na davčni obračun 2012. Tako bomo spomnili na nova pravila glede olajšav, sprememb davčne stopnje, sprememb v zvezi z ugotavljanjem primerljivih tržnih cen, priznavanja odhodkov pri tanki kapitalizaciji, dodali pa smo še tematiko davčnega priznavanja odhodkov iz naslova odpisa posojil. Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5


VSEBINA 3-5

Tema meseca DAVČNI OBRAČUN ZA PRAVNE OSEBE V LETU 2012

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

DAVKI

6 ZAKON O FINANČNIH STORITVAH

7-8 SPREMEMBE IN NOVOSTI ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU Z LETOM 2013

9 SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI Z DAVKOM NA NEPREMIČNINE VEČJE VREDNOSTI

10

RAČUNOVODSTVO KDAJ POPRAVITI TERJATVE

KADRI IN DELO

11 OBVEZNOST VKLJUČITVE V ZAVAROVANJE PO NOVEM ZAKONU O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

12 SPREMEMBE, KI JIH JE PRINESEL ZPIZ-2 IN SO POMEMBNE ZA RAČUNOVODJE 13-17 Mnenja IR

BO ALI NE BO?

Nič kaj se ne čuti, da je novo leto. Tako hitro nas je posrkal vsakdan, spet se vrtimo v starem krogu. Tako zelo smo naveličani, utrujeni … politikov, pregovarjanja, nerazumno naglo sprejete zakonodaje, ki je tisti, ki so jo sprejeli, ne razumejo najbolje, tisti, ki jih prizadeva, pa ne kričijo. Teden pred božičnimi prazniki je zaokrožila novica, da bo treba od avtorskih honorarjev po novem plačevati prispevke. Pravniki so skomigovali z rameni in govorili, da tako se pač členi novega odrešilnega in ekspresnega ZPIZ-2 ne dajo brati. Durs je objavil nekakšne kvadratke in šifre na e-davkih, iz katerih bi se dalo razbrati, da prispevki bodo. V dnevnem časopisju smo brali izjave, ki jih je novinarjem uspelo pridobiti od ZPIZ-a, da namreč prispevki bodo. Kaj kmalu so portali (avtorske agencije in številni drugi) objavili informacijo, da prispevki pač bodo. Tisti bolj zagreti, ki se znajo zakopati v člene in jih obrniti naokoli v povezavi z drugimi, še vedno trdijo, da za dodatno obremenitev honorarjev ne moremo uporabljati člena zakona, ki velja šele naslednje leto. Zdaj, 14. januarja 2013 zvečer, po spletni strani ZPIZ ali DURS zaman iščem uradno pojasnilo ali novico, da se s 1. januarjem prispevki plačujejo. Ali torej še vedno obstaja upanje, da se ne? Tako je to s predpisi, sprejetimi čez noč! Nekaj dobrega pa smo za novoletno darilo vseeno prejeli. To je na primer cedularna obdavčitev normirancev. Kaj to v praksi pomeni, si oglejte na naslednjih straneh. Obravnavamo tudi stalnico v poslovnem življenju – letni davčni obračun. Opozorili smo na nekaj ključnih področij davčnega obračuna, kjer ne škoduje, če smo dodatno pazljivi, saj pri tem morda lahko legalno izkoristimo priložnost za davčni prihranek. Vabljeni k branju! Z lepimi pozdravi Vaša Kristinka Vukovič

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu


TEMA MESECA _ dr. Mateja Drobež Tomšič

3

DAVČNI OBRAČUN ZA PRAVNE OSEBE V LETU 2012

Pred nami je pomembno opravilo v naši stroki: sestavljanje letnih računovodskih izkazov in davčnega obračuna. V zvezi z davčnim obračunom za 2012 je bilo sprejetih nekaj sprememb, in sicer pri olajšavi za investiranje, olajšavi za raziskave in razvoj ter davčni stopnji. V tem prispevku smo osvetlili te spremembe, nekaj prostora pa smo namenili še drugim temam, povezanim s pripravo davčnega obračuna. Zvišanje splošne olajšave za raziskave in razvoj za pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in ki ugotavljajo davčno osnovo s pomočjo dejanskih odhodkov V letu 2012 je bila zvišana splošna olajšava za raziskave in razvoj, in sicer na 100 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove (prej splošna olajšava za raziskave in razvoj v višini 40 odstotkov ter v določenih primerih še dodatno regijska olajšava v višini 10 oziroma 20 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj). Sprememba se uporablja za celotno leto 2012, za prenos in koriščenje neporabljenega dela olajšave iz prejšnjih let pa veljajo stara pravila. Pri ugotavljanju zneska, za katerega lahko zavezanec znižuje davčno osnovo za vlaganja v raziskave in razvoj, se upoštevajo zneski za vlaganja v raziskave in razvoj, ki se pripoznajo po davčni zakonodaji. Pri razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami. Delež olajšave je stimulativen, zato se v marsikaterem primeru gotovo izplača preveriti, ali je pri posamezni pravni ali fizični osebi, ki opravlja dejavnost, prišlo do takšnih vlaganj, bodisi da so potekale notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti (vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme) bodisi da je šlo za nakup raziskovalno-razvojnih storitev. Kar takoj pa naj omenimo, da davčni zavezanci

ne morejo uveljavljati olajšave za vlaganja v delu, ki se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Pri raziskavah in razvoju mora obstajati pomemben element novosti in reševanje znanstvene oziroma tehnične negotovosti (npr. ko rešitev kakega problema ni takoj jasna nekomu, ki pozna osnovno, splošno uporabno znanje in metode na kakem področju); tak primer je razvoj konkretnih praktičnih rešitev za razvoj novih ali bistveno izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, sistemov, storitev ipd. Notranja razvojna dejavnost zavezanca pomeni sistematično uporabo znanja, pridobljenega z raziskovanjem ali praktičnimi izkušnjami, za razvoj novih ali bistveno izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, sistemov ali storitev, vključuje pa na primer: a) razvoj konkretnih praktičnih rešitev za nove ali izboljšane materiale, naprave, proizvode, procese, sisteme ali storitve; b) razvoj orodij, vzorcev, kalupov in matric nove tehnologije; c) konstruiranje in preizkušanje prototipov in modelov pred začetkom njihovega rednega proizvajanja in uporabe; č) konstruiranje in delovanje poskusnega obrata, ki nima gospodarsko utemeljenega obsega za komercialno proizvodnjo. Natančnejša pravila so opredeljena v Pravilniku o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v ra-

ziskave in razvoj (veljati je začel oktobra 2012, vendar je vsebinsko le malenkostno različen od prejšnjega), v katerem je določen način uveljavljanja te olajšave, vrste vlaganj ter obrazec za specifikacijo stroškov vlaganj v raziskovanje in razvoj. Oddati ga je treba kot prilogo k davčnemu obračunu od dohodkov pravnih oseb za davčno leto, v katerem zavezanec zmanjšuje davčno osnovo.

Notranja razvojna dejavnost zavezanca pomeni sistematično uporabo znanja, pridobljenega z raziskovanjem ali praktičnimi izkušnjami, za razvoj novih ali bistveno izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, sistemov ali storitev. Davčni zavezanec mora davčnemu organu na njegovo zahtevo nemudoma predložiti poslovni načrt ali poseben razvojni projekt oziroma program ter ločene podatke po posameznih projektih oziroma programih, o katerih je v obrazcu prikazal zbirne podatke. Davčni organ lahko po novem glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v raziskave in razvoj, za mnenje zaprosi ministrstvo, pristojno za tehnologijo. Poročanje o izvedenih vlaganjih v raziskave in razvoj v okviru davčnega obračuna kot priloga davčnega obračuna je zaradi sprememb še lažje, kot je bilo to v preteklosti.


4 Znižanje davčne osnove za vlaganja v raziskave in razvoj se izključuje z znižanjem davčne osnove za vlaganja v opremo in neopredmetena sredstva za istovrstno sredstvo.

Spremembe pri olajšavi za investiranje po ZDDPO-2 in ZDoh-2 Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva z določenimi izključitvami. Zavezanci (tako fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, kakor tudi pravne osebe (z določenimi posebnostmi pri nepridobitnih organizacijah) lahko v letu 2012 uveljavljajo davčno olajšavo v obliki znižanja davčne osnove v višini 40 odstotkov (prej 30 odstotkov) zneska, ki ga investirajo v opremo in neopredmetena (dolgoročna) sredstva v posameznem davčnem letu, pri čemer je določena oprema izvzeta, olajšave pa ni mogoče uveljaviti za vsa neopredmetena (dolgoročna) sredstva. Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Ta olajšava pri pravnih osebah ni več omejena na največ 30.000 evrov zmanjšanja davčne osnove iz tega naslova. Olajšava za investiranje se izključuje z olajšavo za raziskave in razvoj za istovrstno sredstvo. Definicija neopredmetenih sredstev, za katera davčne olajšave ni mogoče uporabiti, je bila nekoliko spremenjena. Od leta 2012 velja, da se za neopredmetena sredstva ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice. Tako davčni zavezanec ne more koristiti davčne olajšave za investiranje v stavbno ali katero drugo stvarno pravico. Oprema, za katero olajšave ni mogoče koristiti, vključuje pohištvo in pisarniško opremo (razen računalniške opreme) in motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali

UNIKUM Januar 2013 _ Tema meseca _ Davčni obračun za pravne osebe v letu 2012

električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. Kljub zapisanemu lahko za leti 2012 in 2013 davčni zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje za uveljavljanje davčnih olajšav, koristijo davčno olajšavo za investiranje v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V. Druga pravila glede koriščenja davčnih olajšav in prepovedi odtujitve so ostala enaka, kot so bila leta 2011. Iz pojasnila davčne uprave, št. 4230-22796/2012-3-01-640-00, izhaja odgovor glede koriščenja davčne olajšave za ogrevalne toplotne črpalke. V tem pojasnilu je davčna uprava zapisala, da so ogrevalne toplotne črpalke namenjene pripravi tolpe vode in ogrevanju objektov ter imajo podobno funkcijo kakor kotli oziroma druge naprave za ogrevanje sanitarne vode in prostorov, ki se uvrščajo med opremo, in ne med gradbene objekte. Tako so zapisali, da lahko davčni zavezanec tudi za investicije v toplotne črpalke uveljavlja davčno olajšavo po 55.a členu ZDDPO-2. Smiselno enako velja tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Tanka kapitalizacija Tanka kapitalizacija pomeni presežno zadolževanje družbe s strani kvalificiranega družbenika te družbe, zaradi česar so odhodki od obresti od presežka posojil davčno nepriznani. Kljub povedanemu ima davčni zavezanec možnost dokazati, da bi presežno posojilo ob enakih oziroma primerljivih pogojih lahko pridobil tudi od nepovezane osebe, zato se obračunane obresti štejejo za davčno priznane.

Tanka kapitalizacija pomeni presežno zadolževanje družbe s strani kvalificiranega družbenika te družbe, zaradi česar so odhodki od obresti od presežka posojil davčno nepriznani.

Ta institut se ne uporablja za banke in zavarovalnice. Kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil od kvalificiranega družbenika, če kadarkoli v davčnem obdobju 2012 presegajo štirikratnik (v letu 2011 petkratnik) deleža tega družbenika, ki se ugotovi po pravilih iz 32. člena ZDDPO-2. Kvalificirani družbenik (tudi delničar) je tisti, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deleža v kapitalu ali glasovalnih pravic v družbi. Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju. Takšno davčno omejevanje pa ne velja za obresti od posojil, prejetih pred 1. 1. 2005. Za posojila, prejeta pred 1. 1. 2005, je davčna uprava to potrdila v pojasnilu št. 42103-22/2006-2, z dne 23. 2. 2006 (Pojasnilo v zvezi z izvajanjem 25. člena ZDDPO-1 – tanka kapitalizacija). Tam pa je hkrati zapisala, da se pri izračunu presežka posojil upoštevajo tudi posojila, prejeta pred letom 2005, vendar se kot davčno nepriznan odhodek upoštevajo le obresti od posojil od kvalificiranega družbenika (delničarja), nastalih po 1. 1. 2005, če ta v letu 2012 presegajo štirikratnik zneska delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca. V letu 2012 se uporablja drugačno razmerje med posojili in družbenikovim deležem, druge stvari pa se glede na lansko leto niso spremenile, zato lahko glede drugih pravil pri tanki kapitalizaciji upoštevate prispevek iz Unikuma v januarju 2012.

Spremembe pri določanju primerljivih tržnih cen Januarja 2012 je bil spremenjen pravilnik s pravili določanja primerljivih tržnih cen. Te spremembe se uporabljajo od 21. 1. 2012. S temi spremembami pravilnika se je naša zakonodaja uskladila s spremenjenimi pravili OECD za določanje primerljivih tržnih cen, ki so bila


5

www.iracunovodstvo.eu

spremenjena v letu 2010. V zvezi s to temo priporočamo prispevek v številki Unikuma, objavljenega marca 2012.

Spremembe v zvezi z davčno stopnjo Pri davčnih zavezancih, katerih poslovno leto je enako koledarskemu, se bo davčna obveznost za obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb za leto 2012 izračunala z 18-odstotno davčno stopnjo, akontacija davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2013 pa s 17-odstotno davčno stopnjo. Če je davčni obračun izdelan za davčno obdobje, ki je poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta, se davek izračuna tako, da se ustrezna stopnja po ZDDPO-2 uporabi od sorazmernega dela letne davčne osnove glede na število mesecev poslovanja v posameznem koledarskem letu.

Odpis posojila Zaradi slabše likvidnosti podjetij v gospodarstvu in gospodarske krize občasno prihaja do situacij, ko ima družba evidentirano dano posojilo, za katero domneva, da ga nikoli ne bo dobila poplačano. Včasih to postane jasno, ko je uveden stečajni postopek, mnogokrat pa tudi ob drugih situacijah. Davčna uprava glede davčnega priznavanja odhodkov iz naslova popravkov in odpisov posojil upošteva splošna pravila za davčno priznavanje odhodkov (12. in 29. člen ZDDPO-2), posebno pravilo iz 22. člena ZDDPO-2, pri tem pa za vsak primer posebej določi davčno obravnavo glede na poznavanje dejstev in okoliščin celotnega posla, morda pa uporabi še katero od drugih določb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ali Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Pri ugotavljanju davčne osnove se odhodki, ki so posledica prevrednotenja zaradi oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov ne priznajo, izjemoma pa velja drugače pri finančnih naložbah, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Odhodki, ki so posledica pre-

vrednotenja zaradi oslabitve in se ne priznajo ob prevrednotenju, se po pravilu iz 22. člena ZDDPO-2 priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe oziroma finančnega instrumenta. Pripoznanje finančne naložbe kot finančnega sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice, te pa se ne obvladujejo, če se pravice do koristi, podrobno določene v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom finančne naložbe. V zvezi z odpravo sredstev na splošno priporočamo tudi branje pojasnila Slovenskega inštituta za revizijo, št. 2, k Uvodu v SRS, v katerem najdete nekaj razlogov za odpravo pripoznanja sredstev v knjigovodskih razvidih, potem ko podjetje sredstev ne obvladuje več in iz njih ne pričakuje gospodarskih koristi. Taki primeri so prenehanje uporabe ter obvladovanja in pričakovanja gospodarskih koristi iz njih na podlagi zakona, pogodbenega sporazuma, stečajnega in likvidacijskega postopka ali kakršnegakoli drugega razloga, zaradi katerega podjetje ne obvladuje več sredstev in ne pričakuje gospodarskih koristi iz njih. Običajna je taka situacija, da se ob uvedbi stečajnega postopka oblikuje popravek vrednosti finančne naložbe (posojila), ki v tistem trenutku ni davčno priznan, praviloma pa gre za začasno razliko, torej odhodek, ki je po 22. členu ZDDPO-2 davčno priznan ob odpravi (odpisu) posojila iz poslovnih knjig. Uvedba stečajnega postopka praviloma ni razlog za odpravo posojila v poslovnih knjigah, dokler lahko posojilodajalec uveljavlja poplačilo terjatve iz stečajne mase. Ko pa posojilodajalec te možnosti nima več – oziroma najkasneje ob končanem stečajnem postopku –, pa se posojilo oziroma njegov popravek dokončno odpravi iz poslovnih knjig. Pri davčnem priznavanju odhodkov davčna uprava pogosto preverja, ali je davčni zavezanec ravnal kot skrben gospodar in je opravil kakšna dejanja, s katerimi

je skušal pridobiti poplačilo posojila, ali ne. Tega pravila za presojo davčnega priznavanja odhodkov kot splošnega pravila v ZDDPO-2 ne najdemo, je pa določen kriterij, po katerem davčna uprava presoja, ali so že osnovne postavke (finančne naložbe pa tudi terjatve) upravičeno izkazane v poslovnih knjigah in je zato tudi odhodek lahko davčno priznan, ker je posledica tveganj, ki jih prinaša opravljanje dejavnosti tega davčnega zavezanca. V inšpekcijskih postopkih je vedno tako, da davčni inšpektor presodi vsa relevantna dejstva in okoliščine v zvezi z obravnavanim poslom, na podlagi tega pa presodi, ali se odhodek lahko šteje za davčno priznanega.

Uvedba stečajnega postopka praviloma ni razlog za odpravo posojila v poslovnih knjigah, dokler lahko posojilodajalec uveljavlja poplačilo terjatve iz stečajne mase. Opozorimo pa še na posebno določbo glede davčnega nepriznavanja odhodkov, če pride do prikritega izplačila dobička (glej 1. točko 1. odstavka ZDDV-1). Velja, da je odhodek, ki nastane v zvezi s prikritim izplačilom dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deleža v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami, davčno nepriznan. V stroki se pogosto razlaga, da se ta določba nanaša na fizične in pravne osebe, če nastopijo primeri, ki štejejo za prikrito izplačilo dobička. Mednje spada tudi odpust dolga ali posojila tej osebi. Odhodek iz tega naslova je tako davčno nepriznan. Od prikritih izplačil dobička je treba obračunati davčnih odtegljaj po Zakonu o dohodnini, v nekaterih primerih pa tudi po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (npr. pri prikritih izplačilih matični družbi v tujino, ki pride največkrat v poštev, če se izplačuje matičnim družbam, ki imajo sedež zunaj EU).


DAVKI

6

ZAKON O FINANČNIH STORITVAH

dr. Mateja Drobež Tomšič _

Verjetno ni nič novega, če zapišemo, da država na vso moč išče vire dodatnih javnofinančnih prihodkov. Med takimi ukrepi je tudi novi davek na finančne storitve. Obveznost za obračun in plačilo tega davka izhaja iz Zakona o davku na finančne storitve. Davčni zavezanci bodo prvič obračunali davek na finančne storitve za davčno obdobje marec 2013.

P

redmet obdavčitve z davkom na finančne storitve so finančne storitve, ki so po obstoječi ureditvi oproščene plačila DDV, ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, ki niso predmet obdavčitve po zakonu, ki ureja davek od prometa zavarovalnih poslov. Vse storitve, ki so predmet obdavčitve po tem zakonu, so opredeljene kot finančne storitve (tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov). Davek na finančne storitve je vrsta posebnega prometnega davka, vendar ni odbitna postavka pri obračunu DDV, temveč del kalkulacije cene storitve, ki jo bo zaračunal izvajalec. Prejemnik računa bo v poslovne knjige zato ta davek knjižil kot del stroška oziroma del storitve, ki jo bo knjižil skladno z računovodskimi standardi.

Davek na finančne storitve je transakcijski davek, pri katerem davčna obveznost nastane v trenutku, ko davčni zavezanec opravi obdavčljive finančne storitve. Predmet obdavčitve so naslednje finančne storitve: a) dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec; b) izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter up-

ravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca; c) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti; č) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo; d) storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Predmet obdavčitve niso transakcije in posredovanje z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji ter upravljanje investicijskih skladov, čeprav so te storitve oproščene plačila DDV. Določene so tudi oprostitve plačila davka za nekatere finančne storitve. Storitve, obdavčene z DDV in davkom od prometa zavarovalnih poslov, ne bodo obdavčene z davkom na finančne storitve. Cilj zakonodajalca je torej ta, da ne pride do dvojne obdavčitve s prometnim davkom. Nadalje so plačila davka oproščene finančne storitve, ki jih opravijo določeni subjekti, in sicer Banka Slovenije, Evropska centralna banka, mednarodne finančne institucije, ki jih ustanovita ena dve ali več držav članic EU, evropski instrument za finančno stabilnost, Evropska skupnost za jedrsko energijo, Evropska investicijska banka, mednarodne organizacije ter diplomatska in konzularna predstavništva tujih držav. Natančnejša pravila v zvezi z opros-

titvami so določena v 8. členu Zakona o davku na finančne storitve. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki na območju Republike Slovenije izvaja finančne storitve, ki so predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve (banke, druge finančne ustanove, zavarovalni posredniki in zastopniki …). Davčna stopnja znaša 6,5 odstotka od davčne osnove. Davek je treba obračunati od vsake storitve in ga vključiti v posamezno davčno obdobje (koledarski mesec), v katerem je opravil obdavčljive finančne storitve. Davek na finančne storitve je transakcijski davek, pri katerem davčna obveznost nastane v trenutku, ko davčni zavezanec opravi obdavčljive finančne storitve. Da je opravljena, se šteje takrat, ko je zanjo plačana provizija (nadomestilo). Davčna osnova je nadomestilo (provizija), ki jo davčni zavezanec prejme kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. Svojo obveznost mora davčni zavezanec izkazati v obračunu davka na finančne storitve za posamezni koledarski mesec. Davčni obračun je treba predložiti davčni upravi najpozneje zadnji delovni dan meseca, ki sledi davčnemu obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun davka. V istem roku je treba davek tudi plačati. Zakon ne rešuje vseh postopkovnih vprašanj, zato je v 13. členu Zakona o davku na finančne storitve napotilo na smiselno uporabo ZDDV-1 (npr. popravljanje napak), Zakona o davčnem postopku in Zakona o davčni službi.


DAVKI _ dr. Mateja Drobež Tomšič

7

SPREMEMBE IN NOVOSTI ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU Z LETOM 2013 Z dnem 1. 1. 2013 so začele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o davčnem postopku, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 94/2012. Večina sprememb in dopolnitev se je začela uporabljati že s tem dnem, nekatere pa se bodo začele uporabljati kasneje.

T

okrat predstavljamo nekaj novosti in sprememb iz tega zakona, med drugim javno objavo neplačnikov davkov in predlagateljev obračunov ter sankcije v zvezi s programi, ki dopuščajo popravljanje podatkov brez sledljivosti.

Javna objava zavezancev, ki ne predlagajo obračunov in neplačnikov davkov (20. člen ZDavP-2) Ta člen daje pravno podlago Generalnemu davčnemu uradu (GDURS) in Generalnemu carinskemu uradu (GCURS), da uredi razkritje podatkov o davčnih dolžnikih, katerih davčni dolg presega 5.000 evrov, pa tudi nepredlagateljih davčnih obračunov davčnega odtegljaja. Prvič bosta Generalni davčni urad in Generalni carinski urad objavila seznama 15. aprila 2013. S tem je bil uzakonjen odstop od načela davčne tajnosti, ker je zakonodajalec ocenil, da je treba dati interesu javnosti prednost pred interesom zavezancev za davek, da se ti podatki ne razkrijejo. Tako želi zakonodajalec zmanjšati problem neplačevanja javnih dajatev oziroma spodbuditi njihovo prostovoljno plačevanje. GDURS in GCURS enkrat mesečno, najkasneje pa do 10. v mesecu, na svojih spletnih straneh objavita podatke o davčnih zavezancih, ki imajo zapadle davčne obveznosti, in davčnih zavezancih, ki ne predložijo obračunov davčnega odtegljaja. Za zapadlo davčno obveznost se šteje davčna obveznost

davčnega zavezanca, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presega 5.000 evrov in je starejša od 90 dni. Objavljeni bodo podatki o firmi ali imenu dolžnika, ki je pravna oseba, njen sedež in poslovni naslov ter davčna številka dolžnika, ki je pravna oseba. Poleg omenjenih podatkov bodo objavljeni tudi podatki o dejanskem lastniku davčnega neplačnika (njegovo osebno ime in datum rojstva). Za končnega dejanskega lastnika neplačnika se šteje fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik deležev ali delnic, ki predstavljajo več kot 25 odstotkov v kapitalu te pravne osebe – davčnega dolžnika. Za davčne dolžnike, ki so fizične osebe, pa bodo objavljeni podatki o osebnem imenu dolžnika oziroma njegovi firmi (velja za fizično osebo, ki opravlja dejavnost) ter datum rojstva.

Za zapadlo davčno obveznost se šteje davčna obveznost davčnega zavezanca, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presega 5.000 evrov in je starejša od 90 dni. Na seznamu ne bodo objavljeni točni zneski davčnega dolga, temveč se bodo objavili podatki, razporejeni v razrede glede na višino zapadlih neplačanih davčnih obveznosti. Objavljeni pa bodo tudi nepredlagatelji obračunov davčnega odtegljaja, ki davčnemu organu do

25. v mesecu pred mesecem razkritja ne bodo predložili obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec. Objavljeno bo ime firme ali ime nepredlagatelja obračuna, sedež in poslovni naslov ter davčna številka zavezanca za davek. Na zahtevo fizične osebe, ki ima pravni interes, lahko davčni organ zaradi nesporne identifikacije zavezanca za davek, ki bi moral biti objavljen v seznamu neplačnikov, objavi tudi občino stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če nima stalnega prebivališča v RS, oziroma državo bivanja, če ne biva v Republiki Sloveniji.

Elektronska obdelava podatkov (38. člen ZDavP-2) DURS v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora ugotavlja, da nekateri davčni zavezanci pri blagajniškem poslovanju uporabljajo računalniške programe ali strojno opremo, ki omogočajo naknadno spreminjanje evidentiranih podatkov o opravljenem gotovinskem prometu. Neprijavljena gotovina se nato uporabi predvsem za plačilo zaposlenih in osebne potrebe. S takim ravnanjem se spodbujata siva ekonomija in delo na črno. Tak način povzroča tudi nelojalno konkurenco med davčnimi zavezanci. Ti programi ali strojna oprema omogočajo brisanje celotnih izdanih računov, brisanje posameznih postavk na računih, napačno seštevanje celot-


8

UNIKUM Januar 2013 _ Davki _ Spremembe in novosti Zakona o davčnem postopku z letom 2013

nega prometa itd. Zapisane ugotovitve lahko preberemo iz namena predlagatelja sprememb in dopolnitev ZDavP-2. Zakonodajalec je za reševanje tega problema uzakonil, da zavezanec za davek ne sme uporabljati programa ali naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa podatkov, ne da bi bil izvorni zapis in vse poznejše spremembe podatkov shranjeni v napravi ali na drugem mediju, ki ga uporablja za elektronsko obdelovanje podatkov. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo.

Zakonodajalec je uzakonil, da zavezanec za davek ne sme uporabljati programa ali naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa podatkov. Sankcija za takšno kršitev ni predvidena le za davčnega zavezanca, ki je uporabnik takega programa ali naprave, temveč tudi za proizvajalca oziroma dobavitelja računalniškega programa ali elektronske naprave, ki davčnim zavezancem – uporabnikom zagotavlja ali omogoča uporabo računalniškega programa ali elektronske naprave, ki v trenutku prodaje ali predaje v uporabo s privzetimi nastavitvami omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb. Kršitev te obveznosti je sankcionirana z globo. Vse kaže, da je ta zakonska določba nekakšna alternativa uvedbi davčnih blagajn, glede na to, da je o slednjem projektu zdaj vse tiho tako pri davčni upravi kakor tudi na ministrstvu za finance.

Zavarovanje davčnega dolga, višjega od 50.000 evrov (111. člen ZDavP-2) V primerih pričakovane obveznosti nad 50.000 evrov davčni

organ nima več diskrecijske pravice oziroma pravice prostega preudarka, ali bo zavarovanje zahteval ali ne, temveč mora vzpostaviti zavarovanje, hkrati pa mu ni treba izkazovati pogoja za zavarovanje, kar pomeni, da mu ni treba dokazovati utemeljenega pričakovanja, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Tako lahko davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000 evrov. Za znesek 50.000 evrov in manj pričakovane obveznosti ostaja v veljavi dosedanja ureditev. Zakonska določba tako davčnemu organu omogoča, da hitro zavaruje izpolnitev davčne obveznosti že pred njenim nastankom oziroma pred pridobitvijo izvršilnega naslova, torej v času, ko davčni postopek na prvi stopnji še ni končan oziroma v času, ko še ni potekel rok za predložitev obračuna.

Vračilo davka (97. člen ZDavP-2) V 5. odstavku 97. člena ZDavP-2 je bilo pred spremembo v ZDavP-2 določeno, da se na podlagi izjave zavezanca davek lahko vrne tudi tretji osebi, če ni nevarnosti za oškodovanje upnikov zavezanca za davek. V praksi je taka določba povzročala precejšnje operativne težave davčnemu organu, zato je bila črtana. Davčna uprava zato davka, ki ga je dolžna vrniti davčnemu zavezancu, ne bo več vračala tretjim osebam.

Obročno plačilo fizični osebi (103. člen ZDavP-2) Davčni organ dovoli davčnemu zavezancu – fizični osebi obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih, če se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti. Davčnemu zavezancu za ta namen ni več treba izkazovati pogojev za obročno plačilo (da ni zmožen plačati v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja). Predlagana ureditev, namenjena začasni premostitvi nelikvidnosti davčnega zavezanca – fizične osebe, omogoča poenostavitev postopkov obročnega

plačila davka za davčnega zavezanca in davčni organ.

Tudi samostojni podjetniki potrebujejo ločen račun za poslovanje (3. odstavek 37. člena ZDavP-2) Poslovni subjekti, ki so vpisani v poslovnem registru, so dolžni imeti transakcijski račun, odprt pri ponudnikih plačilnih storitev. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (s. p.-ji, drugi zasebniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost), morajo imeti za namene opravljanja dejavnosti ločen transakcijski račun (3. odstavek 37. člena ZDavP-2). Od 1. 1. 2013 je za nespoštovanje zgornjega določila predvidena kazenska sankcija. Z globo od 800 do 10.000 evrov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 evrov, če v nasprotju z zakonom poslovni subjekt pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega ali ločenega transakcijskega računa, kot je določeno v 3. odstavku 37. člena ZDavP-2. Več o tem lahko preberete o novici davčne uprave, ki je objavljena na spletni strani (v rubriki novice) z naslovom Brez globe samo s prijavo transakcijskega računa. Davčna uprava je s tem obvestilom pozvala davčne zavezance k odprtju poslovnega računa (če ga še nimajo) in k prijavi poslovnega računa, ki ga imajo odprtega v tujini.

Medsebojna pomoč pri izmenjavi informacij v zvezi z obdavčevanjem V okviru omenjenih dopolnitev in sprememb se v slovenski pravni red prenaša direktiva 2011/16/ EU, po kateri se sodelovanje med davčnimi organi širi na vse vrste davkov, razen DDV in trošarin. Ukrepi okrepljenega sodelovanja med davčnimi organi so del strategije Evropske komisije v boju proti davčnim goljufijam.


DAVKI _ dr. Mateja Drobež Tomšič

9

SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI Z DAVKOM NA NEPREMIČNINE VEČJE VREDNOSTI

Sredi lanskega leta je bila z Zakonom za uravnoteženje javnih financ sprejeta obdavčitev nepremičnin večje vrednosti, že po pol leta pa je doživela prenovo z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314), objavljenim v Uradnem listu, št. 104/2012. Spremembe se nanašajo na obdavčitev s tem davkom za leti 2013 in 2014, za kateri je predvidena ta obdavčitev.

Z

ZIPRS1314 je na novo določen predmet obdavčitve s tem davkom, del določb o davčnih zavezancih (kdo so davčni zavezanci) ter določba o davčni stopnji. Določbe iz ZUJF v zvezi s tem se uporabljajo le še za postopke, ki so se začeli pred uporabo ZIPRS1314, za nove postopke po 1. 1. 2013 se uporabljajo nove določbe iz ZIPRS1314, glede ostalih določb pa velja, da se uporablja 9. poglavje ZUJF (za določitev pripadnosti davka, podrobnejšo določitev davčnega zavezanca - 2. in 3. odstavek 192. člena ZUJF, za postopek odmere in posebnosti plačila davka ter za uporabo drugih predpisov). Z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti se za leti 2013 in 2014 obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 500.000 evrov. V obdavčitev se ne zajamejo nepremičnine, namenjene poslovni in industrijski rabi, ter nepremičnine za javni namen. Večina nepremičnin poslovne in industrijske rabe se izvzema iz obdavčitve na podlagi dejanskih šifer rabe teh nepremičnin, ki so evidentirane v registru nepremičnin. V tem delu vas napotujemo na branje 3. odstavka 60. člena ZIPRS1314 (Uradni list RS, št. 104/2012), kjer boste našli šifre nepremičnin, ki se izvzamejo iz obdavčitve. Pomen teh šifer je treba iskati v šifrantu, ki ga je pripravila Geodetska up-

rava RS (na spletni strani je dokument Podrobnejša delitev dejanske rabe dela stavbe). V 7. odstavku 60. člena ZIPRS1314 je tudi določeno, katere nepremičnine se štejejo za stanovanjske nepremičnine. Predlagamo, da v konkretnih primerih preverite vpisane dejanske rabe nepremičnin v registru nepremičnin in jih ustrezno uskladite glede na dejansko rabo nepremičnine, saj bo to upoštevano kot izhodišče za presojo, ali se posamezniku odmeri ta davek. Nepremičnine, ki z zakonom niso posebej določene kot poslovne in industrijske nepremičnine ali nepremičnine za javni namen, se obdavčujejo. Tako so po novem predmet obdavčitve tudi vse stanovanjske nepremičnine, ki niso v lasti države, občin in pravnih oseb javnega prava, ne glede na vrsto rabe (lastna raba, najem itd.). Tako izhaja iz pojasnila Davčne uprave, ki ga najdete na njihovi spletni strani.1 Velja, da se vrednosti nepremičnin, ki izhajajo iz registra nepremičnin, seštevajo. Če seštevek vseh nepremičnin pri lastniku preseže 500.000 evrov, bodo obdavčene vse nepremičnine, katerih lastnik je, in ne le razlika nad 500.000 evrov. Davčni zavezanec za ta davek je fizična ali pravna oseba, ki je 1. januarja v letu, za katero se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnin, razen za stanovanjske nepremičnine v finančnem najemu, za katere se – če je finančni najem evidentiran v evidenci trga nepremičnin – kot davčni zavezanec šteje fizična ali

pravna oseba, ki je po stanju pogodbe o finančnem najemu na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentirana v evidenci trga nepremičnin kot lizingojemalec najkasneje do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja. Po pojasnilu Geodetske uprave lahko finančni najemodajalci ta podatek uredijo za nazaj (od 1. 1. 2013) prek aplikacije pri Geodetski upravi, najkasneje do 15. februarja 2013 za leto 2013. Tistim, na katere se nanašajo ta pravila, predlagamo, da preberejo pojasnilo Geodetske uprave na to temo. Če podatki o nepremičninah, ki so evidentirane v registru nepremičnin, na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, ne izkazujejo dejanskega stanja na ta dan, lahko lastnik nepremičnine za potrebe odmere davka spremeni te podatke do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja. Novost spremenjene obdavčitve Več o nepremičnin večje vrednosti so različne davčne stopnje za stanovanjske odmeri nepremičnine in druge nepremičtega nine, ki so predmet obdavčitve. davka Davčna stopnja se odmerja od lahko davčne osnove: preberete v višini 0,5 odstotka, razen za v novem stanovanjske nepremičnine v višini pojasnilu 0,25 odstotka, kadar znaša davčna Davčne osnova od 500.000 do vključno uprave, ki 2,000.000 evrov; je objav- v višini 1,0 odstotka, razen za ljeno na stanovanjske nepremičnine v višini spletni 0,5 odstotka, kadar znaša davčna osnova več kot 2,000.000 evrov. strani. 1

Glej: www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/ davek_na_nepremicno_premozenje_vecje_vrednosti


RAČUNOVODSTVO

10

KDAJ POPRAVITI TERJATVE

Kristinka Vukovič _

Popravki vrednosti terjatev in odpisi terjatev včasih so, včasih še niso, včasih pa sploh ne bodo priznan davčni odhodek. Nekaj besed smo tej problematiki že namenili pri inventuri, ki smo jo obravnavali decembra, ko smo opozorili, da je potrebno usklajevanje odprtih postavk s kupci in drugimi dolžniki.

N

e glede na to, kdaj so davčno priznani odhodki ali kdaj smemo uveljavljati popravek obračunanega davka na dodano vrednost, je treba oblikovati popravke terjatev ali jih odpisati že takrat, ko nastopijo pogoji za to po računovodskih standardih. Zakon o gospodarskih družbah nam namreč nalaga, da morajo računovodski izkazi prikazovati resničen in pošten položaj podjetja, tak pa zagotovo ni, kadar denimo terjatev nismo popravljali, ker popravka še ne moremo uveljavljati kot zmanjšanja davčne obveznosti v davčnih obračunih ali iz drugih razlogov: mnogokrat zato, ker poslovni rezultat tega ne dopušča. In prav slednje je primer, ko gre za kršitev računovodskih standardov, saj izkazujemo premoženje družbe (terjatve) višje, kot je njegova vrednost. S tem zavajamo upnike, ki pa lahko vodi tudi v črni scenarij za dolžnika ali poslovodjo. Računovodski standardi namreč zahtevajo, da so terjatve izkazane v višini, kot je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi iz njih. V 23. točki SRS 5 je posebej določeno, da se pripoznanje terjatve kot sredstva tako v knjigovodskih evidencah kakor tudi v bilanci stanja odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice. In če je za podjetje kupca oklican začetek stečajnega postopka, naša terjatev pa ni ustrezno zavarovana, gotovo nastopi trenutek, ko je treba terjatev vsaj delno popraviti, praviloma po izkušnjah iz slovenske prakse pa v celoti.

Za popravek vrednosti terjatev je pomembno vedeti, kdaj se insolvenčni postopek začne. V ta namen je dobro spremljati objave na spletni strani www.ajpes.si, in sicer eObjave sklepov in pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Datum začetka razberemo v objavljenem dokumentu, ki se imenuje sklep o začetku stečajnega postopka oziroma sklep o začetku postopka prisilne poravnave, prav tako ga je mogoče razbrati iz oklica o začetku bodisi stečajnega postopka bodisi postopka prisilne poravnave.

Računovodski standardi namreč zahtevajo, da so terjatve izkazane v višini, kot je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi iz njih. Kdaj pa nastopi trenutek, ko je treba odpisati terjatev? Najkasneje z zaključkom enega ali drugega insolvenčnega postopka, v primeru stečaja, če imamo navadne nezavarovane terjatve, pa že prej, če smo prijavo terjatev zamudili. Datum, ki je ključen za odpis terjatev, razberemo iz: sklepa o potrditvi prisilne poravnave oziroma sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku. Ob tem naj omenimo, da je mogoče davek na dodano vrednost popravljati že prej, če smo terjatve v postopku prijavili in so nam tudi priznane. Če namreč terjatve prijavimo,

lahko obračunani davek popravimo že na podlagi priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave (torej že na podlagi končnega seznama preizkušenih terjatev iz 70. člena ZFPPIPP oziroma kasneje na podlagi seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave iz 211. člena ZFPPIPP; oba dokumenta prav tako najdemo med eObjavami v postopkih zaradi insolventnosti). Zakon nam dopušča 100-odstotni popravek obračunanega davka v teh prijavljenih in priznanih terjatvah, če plačilo teh terjatev prejmemo kasneje, pa je seveda treba davek ponovno obračunati od prejetega zneska. Kljub temu je bolj smotrno, da davek v primerih prisilne poravnave popravljamo v delu, ki ne bo poplačan. In kako je s terjatvami do kupcev, ki so v stečaju? Davek lahko v celoti popravimo, ko so nam terjatve v stečajnem postopku priznane, kar razberemo iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki ga pripravi stečajni upravitelj skladno s 122. členom ZFPPIPP. V trenutku, ko torej iz tega seznama razberemo, da naša terjatev ni prerekana, lahko od priznanega zneska terjatev v celoti popravimo obračunani davek na dodano vrednost tako, da izkažemo zmanjšanje obveznosti v knjigi izdanih računov in na kontu obveznosti za davek na dodano vrednost. Če bi to terjatev kasneje dobili poplačano, bi od plačanega dela terjatve obračunali davek in ga državi vrnili.

POMEMBNO: Če smo torej terjatev prijavili, če je terjatev v osnovnem seznamu, če jo je upravitelj priznal in če lahko iz drugih spisov na www.ajpes.si razberemo oziroma dokažemo, da je nihče od upnikov ni prerekal, je to lahko po 63. členu ZFPPIPP petnajst dni po objavi osnovnega seznama pri prisilni poravnavi oziroma en mesec po objavi osnovnega seznama pri stečaju. Če pa s takim dokazom ne moremo razpolagati, je treba uporabiti končni seznam terjatev.


KADRI IN DELO _ Nina Orehek

11

OBVEZNOST VKLJUČITVE V ZAVAROVANJE PO NOVEM ZAKONU O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

V luči sprejetja novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12), ki je začel veljati in se uporabljati s 1. 1. 2013, predstavljamo tematiko ponovne vključitve oziroma potrebe po vključitvi v obvezno zavarovanje v nekaterih primerih. ZPIZ-2 določa, kdo so obvezno zavarovane osebe. Med obvezno zavarovane osebe spadajo delavci v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe, in kmetje (14.–17. člen ZPIZ-2), osebe, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah (avtorska pogodba, podjemna pogodba, 18. člen ZPIZ-2), in osebe na podlagi posebnih predpisov (19.–21. člen ZPIZ-2). V obvezno zavarovanje se lahko prostovoljno vključi tudi oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti, a sicer ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje (25. člen ZPIZ-2). Poleg tega se mora v obvezno zavarovanje vključiti tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine ter invalidske pokojnine, ki ponovno pridobi lastnost zavarovanca, če na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost (116. člen ZPIZ-2). Tu je treba poudariti, da se nekatere določbe ZPIZ-2 začnejo uporabljati kasneje: določbe 16. in 18. člena ZPIZ-2 se začnejo uporabljati šele s 1. 1. 2014. V nadaljevanju predstavljamo primere, v katerih moramo presoditi, ali je potrebna vključitev v obvezno zavarovanje.

Študent kot direktor v družbi z omejeno odgovornostjo Oseba, ki ima status študenta, lahko opravlja delo na različnih pravnih podlagah, od katerih je odvisna njegova vključenost v obvezno zavarovanje (študentsko delo, delovno razmerje, družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba, pogodba o poslovodenju). Študent, ki opravlja študentsko delo, ki je po svoji naravi začasno in občasno ter se presoja po posebnih predpisih,

se ni dolžan vključiti v obvezno zavarovanje (18. člen ZPIZ-2). V vseh preostalih primerih opravljanja poslovodne funkcije pa se bo študent moral vključiti v obvezno zavarovanje. Pri tem se funkcija direktorja najpogosteje opravlja na podlagi pogodbe o poslovodenju, ki je urejena s pravili Obligacijskega zakonika in nima značaja delovnega razmerja po Zakonu o delovnih razmerjih. Če bo študent delo opravljal po pogodbi o poslovodenju družbe, se bo moral vključiti v obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2, pri tem pa se bo način odvajanja prispevkov določil glede na to, ali bo študent delo opravljal zgolj po pogodbi o poslovodenju ali pa bo vključen v obvezno zavarovanje tudi na drugi podlagi. Tudi v vseh drugih primerih se je oseba s statusom študenta, ki opravlja poslovodno funkcijo, dolžna vključiti v obvezno zavarovanje, torej če opravlja delo direktorja na podlagi delovnega razmerja (14. člen ZPIZ-2) ali če je hkrati tudi družbenik v tej gospodarski družbi ali ustanovitelj zavoda oziroma zadruge (16. člen ZPIZ-2).

Upokojenec, ki opravlja dejavnost kot nadaljevanje svoje dejavnosti; opravlja dejavnost, a je v zadnjih treh letih izkazoval izgubo; je 100-odstotni lastnik in prokurist v podjetju (d. o. o.). Uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14.–16. člena ZPIZ-2, mora najpozneje do 1. 1. 2014 uskladiti svoj status in se ponovno vključiti v obvezno zavarovanje. Če v tem roku svojega statusa ne uskladi, se od prvega dne naslednjega meseca po

preteku roka neha izplačevati pokojnina, Zavod pa po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 1. 2014. Če bo uživalec pokojnine opravljal dejavnost zgolj v omejenem obsegu, se mu bo za razliko do polnega zavarovalnega časa še vedno lahko izplačeval sorazmerni del pokojnine. Prav tako se morajo obvezno zavarovati osebe, ki so se iz zavarovanja odjavile do 31. 12. 2012, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih ni presegel zneska minimalne plače (18. člen ZPIZ-1) in so bile 1. 1. 2013 še vpisane v register za opravljanje samostojne dejavnosti. Prijaviti se morajo najkasneje do 1. 1. 2014, drugače bo Zavod zanje po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1. 1. 2014. Če upokojenec, ki je hkrati družbenik, opravlja delo prek pogodbe o prokuri in pri tem ne sklene delovnega razmerja z družbo ter tudi ni poslovodna oseba družbe, se mu ni treba ponovno vključiti v obvezno zavarovanje. To možnost omogočata tako 116. kakor tudi 18. člen, ki iz definicije drugega pogodbenega razmerja izrecno izključuje osebe, ki so uživalci pokojnine. Če bo tako mogoče zagovarjati, da delo, ki ga opravlja prokurist, ki je hkrati družbenik, ne izpolnjuje elementov delovnega razmerja, in ta upokojenec tudi ne opravlja vseh funkcij kot poslovodna oseba družbe, se mu ne bo treba ponovno vključiti v obvezno zavarovanje, ne glede na to, ali za tako opravljeno delo prejema plačilo in povračilo materialnih stroškov. Ker se je v času veljave ZPIZ-1 opravljanje prokure pogosto uporabljalo za prikrivanje dejanskega opravljanja poslovodne funkcije, je pa treba obveznost vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje presojati v vsakem primeru posebej.


KADRI IN DELO

12

SPREMEMBE, KI JIH JE PRINESEL ZPIZ-2 IN SO POMEMBNE ZA RAČUNOVODJE Dohodki na podlagi drugega pravnega razmerja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) opredeljuje, da se za delo v okviru drugega pravnega razmerja šteje vsako delo ali storitev, za katero se prejme dohodek, ki po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek. Med dohodke iz drugega pravnega/pogodbenega razmerja v praksi uvrščamo zlasti dohodke, prejete: na podlagi pogodb o avtorskem delu; na podlagi podjemnih pogodb; na podlagi mandatnih pogodb; na podlagi pogodb o poslovodenju in pogodb o prokuri; na podlagi imenovanja v organe kapitalske ali osebne družbe. Osnova za plačilo prispevka PIZ pri navedenih dohodkih je bruto dohodek, prispevki se v letu 2013 plačujejo v višini 8,85 odstotka od osnove. Prispevek PIZ se obračuna in plača za vse navedene dohodke, ki bodo izplačani po 1. 1. 2013.

Beti Božnar _

pri delodajalcu prevzemniku, stečajnega postopka, likvidacije, prisilne poravnave in v drugih primerih prenehanja delodajalca. Pravilnik je z dnem uveljavitve ZPIZ-2 nehal veljati. Tabela 2: Primerjava osnove za plačilo prispevkov PIZ ZPIZ-1 in Pravilnik

ZPIZ-2

Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz operativnih razlogov

Osnova je znesek odpravnine, če slednja presega 10-kratnik delavčeve osnove, če ni v kolektivni pogodbi drugače določeno.

Osnova je enaka osnovi za izračun dohodnine (torej razlika med višino odpravnine in odpravnino po ZDR oziroma 10-kratnikom povprečne slovenske plače).

Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz razloga nesposobnosti ali zaradi izredne odpovedi delavca

Osnova za plačilo prispevkov delodajalca (16,10 odstotkov) je celoten znesek odpravnine.

Osnova je enaka osnovi za izračun dohodnine (torej razlika med višino odpravnine in odpravnino po ZDR oziroma 10-kratnikom povprečne slovenske plače).

Tabela 1: Spremembe pri plačilu prispevka PIZ Vrsta dohodka

Opis spremembe

Dohodek za opravljeno avtorsko Plača se prispevek za PIZ po delo v okviru drugega pogodbenega 8,85-odstotni stopnji, ki se do leta razmerja. 2013 ni plačeval. Dohodek za opravljeno delo po podjemni pogodbi.

Stopnja prispevka se poveča s sedanjih 6 na 8,85 odstotka.

Dohodek za opravljeno delo po mandatni pogodbi.

Stopnja prispevka se poveča s sedanjih 6 na 8,85 odstotka.

Dohodek, prejet na podlagi pogodbe o poslovodenju, če oseba ni zavarovana na isti podlagi.

Stopnja prispevka se poveča s sedanjih 6 na 8,85 odstotka.

Dohodek, prejet na podlagi pogodbe o prokuri.

Stopnja prispevka se poveča s sedanjih 6 na 8,85 odstotka.

Dohodek, prejet na podlagi imenovanja v organe kapitalske ali osebne družbe (sejnine).

Stopnja prispevka se poveča s sedanjih 6 na 8,85 odstotka.

Drugi dohodki iz zaposlitve Za izplačila odpravnin, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči velja pravilo, da se prispevki za PIZ (oziroma vsi prispevki za socialno varnost) plačujejo od enakih osnov, od katerih se po ZDoh-2 plačuje akontacija dohodnine. Sprememba je torej pri izplačilu odpravnine, zaradi odpovedi pogodbe iz operativnih razlogov, odpravnine zaradi nesposobnosti in pri izredni odpovedi delavca. Kot operativni razlogi so se skladno s Pravilnikom1 štele odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, poslabšanja pravic 1

Bodite pozorni, saj navedena sprememba še ni bila upoštevana v članku ‘Odpravnine delavcem ob prenehanju delovnega razmerja’, ki smo ga objavili v oktobrski številki Unikuma.

Osnove za plačilo prispevkov PIZ za osebe v delovnem razmerju V prehodnem obdobju leta 2013 in 2014 bo osnova za plačilo prispevkov PIZ še minimalna plača, kot smo vajeni danes. Leta 2015 se bo zvišala najnižja osnova za plačilo prispevkov PIZ za osebe, ki so v delovnem razmerju in prejemajo plačo. Po novem bo v letih 2015 do 2017 osnova za plačilo prispevkov PIZ določena v višini 52 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače v Republiki Sloveniji. Ta delež se bo vsako nadaljnje leto povečeval za 2 odstotka, tako da bo v letu 2021 osnova za plačilo prispevkov PIZ znašala 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače v RS. V primerjavi s sedanjimi podatki bo to v letu 2015 pomenilo zvišanje osnove za plačilo prispevkov PIZ za nekaj manj kot 4 odstotke, seveda ob domnevi, da se višina sedanje minimalne plače ne spremeni. Zdaj osnova za plačilo prispevkov PIZ znaša 763,06 evra (znesek minimalne plače danes). Če bi upoštevali, da je bila leta 2011 povprečna mesečna plača 1.524,65 evra, bi bila osnova za plačilo prispevkov PIZ 792,82 evra.

Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prisp evkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 114/02).


STROKOVNA MNENJA IR Pripravljajo jih predvsem: _ Maja Bohorič, _ Beti Božnar, _ Maja Dolinar Dubokovič, _ dr. Mateja Drobež Tomšič, _ Marija Ravnik, _ Kristinka Vukovič.

1_

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Presežna davčna amortizacija – prodaja osnovnega sredstva Podjetje je junija 2008 kupilo osnovno sredstvo, ki smo ga začeli amortizirati v juliju 2008. Nabavna vrednost sredstva je bila 300 evrov. Poslovna letna amortizacija tega sredstva je bila 25-odstotna, davčno priznana pa 20-odstotno letno. Sredstvo smo odpisali iz poslovnih knjig 31. 12. 2011 (npr. odprodaja). Prosimo vas, da nam svetujete, katere zneske moramo za omenjeni primer vpisati v davčni obrazec, da bomo imeli davčni obrazec za DDPO pravilno izpolnjen.

Mnenje: Temu vprašanju ste dodali prilogo, v kateri ste izračunali, da znaša knjigovodska vrednost osnovnega sredstva v poslovnih knjigah 37,5 evra, njegova davčna vrednost pa 90 evrov. V poslovnih knjiga boste evidentirali prevrednotovalne poslovne prihodke pri prodaji tega osnovnega sredstva (konto 720) v višini razlike med prodajno vrednostjo (tega podatka v dokumentu nismo zasledili) in knjigovodsko vrednostjo (37,5 evra). Ti prihodki bodo prek postavke ›Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih‹ (zaporedna št. 1) vključeni v davčni obračun. V 2. odstavku 33. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je določeno, da se presežni znesek amortizacije, če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan za davčne namene, kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma odprave evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva. Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva se prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka. V davčnem obračunu je postavka 7.8 predvidena za povečanje odhodkov ob prodaji ali drugačni odtujitvi sredstva pred dokončno amortizacijo za znesek razlike med amortizacijo, obračunano za poslovne namene, in amortizacijo, obračunano za davčne namene. V vrstico 7.8. vpišete davčno nepriznani del amortizacije v času amortizacije tega sredstva (262,50 evra – 210 evrov = 52,50 evra). V metodologiji za pripravo obrazca Davčni obračun za pravne osebe je zapisano, da v postavko 7.8 davčnega obračuna vpišemo znesek razlike med amortizacijo, obračunano za poslovne namene (262,50 evra) in

amortizacijo, obračunano za davčne namene (210 evrov) za sredstvo, za katero je bila za poslovne namene obračunana višja amortizacija od amortizacije, ki je bila upoštevana kot odhodek pri obračunu davka, če je bilo to sredstvo prodano ali drugače odtujeno pred dokončno obračunano amortizacijo. S takim načinom evidentiranja (prek postavk 1 in 7.8 davčnega obračuna) boste dosegli, da bo vaša davčna osnova od prodaje tega sredstva enaka razliki med prodajno in davčno vrednostjo (90 evrov). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

2_

Knjiženje dokumentacije za gradnjo lastne nepremičnine Pripravljamo dokumentacijo za zidavo nepremičnine. Doslej smo uredili kredit (načrt, komunalna taksa, strošek dokumentacije za kandidiranje za sredstva EU). Zanima nas, ali so to stroški in ali jih knjižimo v razred 4. Kako knjižimo te dogodke?

Mnenje: Slovenski računovodski standardi v točki 1.10 določajo, da nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Če ste torej plačali načrt in komunalno takso za konkretno nepremičnino, ki jo boste gradili, jih je mogoče pripisati h kontu 027 – nepremičnine v pridobivanju. Če gradite nepremičnino za trg, bi te stroške izkazali v razredu 4 in prek konta skupine 49 prenesli na nedokončane storitve v okviru skupine 60. Stroški dokumentacije za kandidiranje za EU sredstva po našem mnenju niso potrebni in neposredno povezani z usposobitvijo osnovnega sredstva za njegovo uporabo, saj bi bilo sredstvo za njegovo nameravano uporabo mogoče usposobiti tudi brez teh stroškov. Povezani so s financiranjem vaše investicije, zato se knjižijo med redne odhodke tekočega razdobja, enako kot drugi stroški uprave, povezani z odločitvami za nameravano investicijo in iskanjem virov za njeno financiranje, saj so po vsebini posredni stroški pridobivanja osnovnega sredstva.


14

UNIKUM Januar 2013 _ Strokovna mnenja IR

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

3_

Potni stroški v društvu Zanimajo nas predpisi v zvezi z višino dnevnic, potnih stroškov in nastanitve za nekoga, ki v društvu ni zaposlen (je pa napoten na službeno pot v tujino). Potni stroški in nastanitev sta dokumentirana z računi, dnevnica pa obračunana po veljavni tarifi EU, ki znaša 232 evrov za Belgijo. Pri nas je po uredbi najvišji znesek nižji od izplačanega v društvu. Ali se obdavči celotna dnevnica ali samo tisti del, ki presega uredbo? Kaj se v tem primeru obračuna (podjemna ali katera druga pogodba) in odda obrazec REK-2 na DURS)? Kaj se zgodi, če se taki stroški obračunajo nekomu, ki je nerezident?

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Pravilnik o obrazcih zahtevkov za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, Ur. l. RS, št. 141/2006. • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 13/11UPB4. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 13/11-UPB7. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

4_

Prihodki v turistični agenciji Vodimo poslovne knjige turistični agenciji. Turistična agencija je dobila račun (npr.) od Kompasa 20. 12. 2012 za letovanje 30. 1. 2013, stroške smo knjižili na AČR (19), agencija pa je izdala račun za stranko tudi v letu 2012 za letovanje 30. 1. 2013. Svoj izdani račun smo knjižili v predvidene prihodke (29). Zanima nas, ali je to pravilno.

Mnenje: 1. Potni stroški oseb, ki jih na pot pošlje društvo, a v društvu niso zaposleni, se obdavčijo v celoti skupaj z dohodkom, ki ga prejmejo za opravljeno delo, torej skupaj z avtorskim honorarjem, mandatno pogodbo, podjemno pogodbo ali na drugi podlagi. Potni stroški se torej prištejejo dohodku, ki ga prejme fizična oseba, in ta seštevek je davčna osnova za obračun davkov in oddajo ustreznega obrazca REK-2. Če gre za tak primer, je torej irelevantno, koliko znaša dnevnica in kako so obračunani potni stroški, saj vsa povračila ne glede na njihovo višino tvorijo davčno osnovo. 2. Potni stroški se osebam, ki niso zaposleni v društvu in od društva ne prejmejo nobenega dohodka oziroma nobenega drugega plačila v zvezi z opravljenim delom na službeni poti razen povračil stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, ne vštevajo v davčno osnovo, če so sodelovali v dejavnosti društva ali zveze društev prostovoljno ali na podlagi vabila ali na podlagi poziva, in sicer pri uresničevanju ciljev in namenov društva, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno, in ne v okviru pridobitne dejavnosti društev. Ne vštevajo se v davčno osnovo pod dodatnim pogojem, da ta povračila potnih stroškov ne presegajo zneskov, kot so določeni z vladno uredbo. Če povračila presegajo znesek iz uredbe, se razlika obdavči kot drug dohodek, to pomeni, da se pomnoži s koeficientom 1,3333 (obruti) in od tako obrutenega zneska plača akontacija dohodnine v višini 25 odstotkov; ta obruteni znesek se poroča tudi v obrazcu REK-2. 3. Enaka davčna obravnava velja za izplačila nerezidentom (glej 2., 8. in 10. člen Zakona o dohodnini). Če gre za izplačilo fizični osebi iz države, ki ima s Slovenijo sklenjen meddržavni sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se lahko pred izplačilom potnih stroškov in pred obračunom davčnega odtegljaja uveljavljajo ugodnosti iz meddržavnega sporazuma (uporaba nižje stopnje oziroma oprostitev plačila davka v Sloveniji) po pogojih iz 260. člena Zakona o davčnem postopku (uporaba obrazca KIDO 8), če pa je bil dohodek že izplačan, prav tako akontacija dohodnine, ima prejemnik dohodka (fizična oseba) možnost zahtevati vračilo davka po določilih 262. člena Zakona o davčnem postopku.

Mnenje: Menimo, da je vaš način knjiženja pravilen. Slovenski računovodski standardi namreč določajo pogoje za pripoznanje prihodkov, ki so: a) podjetje prenese na kupca vsa pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva; b) podjetje ne sodeluje pri poslovodenju niti toliko, kolikor je običajno zaradi lastništva, niti dejansko ne odloča o prodanih proizvodih; c) znesek prihodkov je mogoče zanesljivo oceniti; č) verjetno je, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom, pritekale v podjetje; d) stroške, ki so nastali ali bodo nastali v zvezi s poslom, je mogoče zanesljivo izmeriti. Dodaten pogoj je ta, da se prihodki pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku. V vašem primeru so izpolnjeni pogoji iz točk b, c, č in d, prav tako (domnevamo) nimate dvoma glede pričakovanja, da vam bo izdani račun tudi plačan, drugače ga najbrž niti izstavili ne bi, prav tako osebi ne bi omogočili letovanja. Ker pa kupec še ni užil koristi iz storitve, ki ste mu jo zaračunali (točka a), se pripoznanje prihodka odloži do konca januarja, ko bo kupec dejansko lahko letoval. Tudi po drugih določbah tako SRS kot MSRP ne vidimo možnosti, da bi pripoznali prihodke od še ne dokončanih storitev za vaš konkretni primer. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Uredba Komisije (ES), št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008, o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES), št. 1606/2002, Evropskega parlamenta in Sveta. Besedilo velja za EGP, Uradni list L 320, 29/11/2008, str. 0001–0481.


15

www.iracunovodstvo.eu

5_

Pripoznavanje prihodkov, davčni obračun pri likvidaciji po skrajšanem postopku 1. Prosim za potrditev, če pravilno razumem SRS 12: naše podjetje prodaja igralne avtomate, ki jih oddajamo v 6-mesečno brezplačno testiranje. UNPIS (Urad RS za nadziranje iger na srečo) od nekaterih prirediteljev iger na srečo zahteva, da imajo za avtomate na testiranju fakturo. Zato jim izstavljamo fakturo. Določena testiranja so se pričela po 30. 6., tako da bo šele v začetku leta 2013 jasno, ali se bodo odločili za nakup ali pa avtomate vrnili. Teh faktur torej ne moremo šteti kot svoj prihodek v letu 2012 (ker prihodek še ni nastal oziroma je dvomljiv), zato bi te prihodke prikazali med kratkoročno odloženimi prihodki in jih pripoznali v letu 2013, če bi do dejanskega nakupa prišlo. Prosimo za mnenje. 2. Stranka je prejela sklep o zaprtju k. d. po skrajšanem postopku in 27. 11. 2012 vložila dokumente pri pristojnem sodišču. Sklepa o izbrisu še ni prejela. Odvetnik trdi, da se je treba držati 360. člena ZDavP, ki pravi, da je treba narediti davčni obračun na dan pred začetkom prenehanja. Menimo pa, da bi morali upoštevati 369. člen ZDavP, ki pravi, da je treba pripraviti davčni obračun na dan pred izbrisom iz sodnega registra (rok za oddajo: 30 dni). Po telefonskem vprašanju na davčno upravo nam je referentka potrdila, da se treba ravnati po 369. členu. Prosimo še za vaše mnenje.

Mnenje: 1. Glede pripoznavanja prihodkov in njihovega odlaganja je treba brati predvsem SRS 18. Ta v 18.36. točki določa: “Če je nastanek terjatve za poslano blago vezan na kupčev prevzem, se prodajalcu pripoznajo prihodki, ko kupec uradno prevzame pošiljko oziroma ko poteče rok za njeno zavrnitev.” Če imate v pogodbi določeno, da kupcu dobavite avtomate in mu jih zaračunate, vendar se lastništvo na kupca prenese šele, ko avtomate testira in jih s prevzemnim zapisnikom prevzame, lahko skladno s SRS 18.36 v povezavi s SRS 18.11 pripoznate prihodke po tem izdanem računu šele ob prevzemu, torej ko so pomembna tveganja in koristi iz lastništva avtomata že prešla na kupca. Če imate urejen prevzemni dokument s kupcem, boste do dneva prevzema izkazali odložene prihodke po SRS 12. Seveda moramo ob tem omeniti, da tudi stroškov v zvezi s predajo avtomata v testiranje ne smete izkazati med odhodki, temveč na zalogah (najbolje na ločenem kontu ali skladišču – zaloge pri kupcih). 2. Če gre za redno likvidacijo, se davčni obračun sestavi dan pred začetkom postopka in potem še ob končanju postopka. Če gre za likvidacijo po skrajšanem postopku, se davčni obračun sestavi na dan pred izbrisom iz registra (369. člen). Pri vašem odvetniku morate preveriti, ali je komanditna družba res v prenehanju po skrajšanem postopku, saj nismo prepričani, ali je to za k. d. sploh mogoče, torej preverite v sklepu o nameravani likvidaciji družbe.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011UPB4, 32/2012. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

6_

Odkup terjatev – knjiženje in obračun DDV Slovensko podjetje odkupi terjatve (za prodano blago) tuje pravne osebe (iz EU). Ker te terjatve predčasno plača, mu ta oseba da dodatni popust (uporablja se izraz casasconto, vendar menimo, da ni pravilen). Zanima nas, kako opredeliti te prihodke slovenskega podjetja in kako jih zajeti v knjigo DDV (ali pa mimo nje). Poleg tega nas zanima, kako ravnati, če je vse enako kot v navedenem primeru, le da tuja pravna oseba prihaja iz tretje države.

Mnenje: Za vaš primer predvidevamo, da kupec terjatve pridobi diskont oziroma odkupi terjatev po diskontirani vrednosti, kot je pogosto pri odkupu terjatev. Iz zakonodaje izhaja, da je storitev odkupa zapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nje obdavčljiva transakcija. V 39. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 je določeno, da je davčna osnova za obračun DDV od storitev odkupa zapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nje enaka znesku, ki ga davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve, izterja nad zneskom, plačanim upniku, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti. Davčna obveznost nastane, ko prevzemnik terjatve prejme znesek, ki ga je izterjal nad zneskom, plačanim upniku. Tako se DDV obračuna od vrednosti realiziranega diskonta po preračunani stopnji 20 odstotkov, saj vrednost diskonta že vključuje DDV. Kadar pa je storitev opravljena davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji,1 je obdavčitev drugačna. Šteje se, da je prejemnik storitve odstopnik terjatve, za kraj opravljanja te storitve pa se šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec – odstopnik terjatve svoj sedež (1. odstavek 25. člena ZDDV-1). Če ima prejemnik storitve (odstopnik terjatve) sedež svoje dejavnosti zunaj Slovenije, se uporabi pravilo obdavčitve po obrnjeni davčni obveznosti (1. odstavek 25. člena in 3. točka 1. odstavka 76. člena ZDDV-1), kar pomeni, da DDV obračuna prejemnik te storitve. To pomeni, da realizirani diskont (provizijo) do odstopnika, davčnega zavezanca iz EU (ki ima identifikacijsko številko za namene DDV v drugi državi članici EU, ne v Sloveniji), vpišete v obrazec DDV-O, polje 12, prav tako pa tudi v rekapitulacijsko poročilo, medtem ko realiziranega diskonta (provizije), zaračunanega davčnemu zavezancu zunaj EU, ne vpišete v obračun DDV in rekapitulacijsko poročilo, ker se ta neobdavčljiva transakcija po slovenski zakonodaji ne vpisuje


16

UNIKUM Januar 2013 _ Strokovna mnenja IR

v ti dve evidenci. Prevzemnik terjatve evidentira prevzem terjatve na kontih finančnih sredstev (176D bruto vrednost in 1761K za vrednost diskonta) ter vzpostavi obveznost do odstopnika 279K, ki se zapre, ko je terjatev poravnana odstopniku. Finančni prihodki (773K) od finančnih naložb se pripoznajo, ko so doseženi, to je, ko prevzemnik terjatve realizira diskont iz unovčenja odkupljene terjatve. V primeru smo domnevali, da bo prišlo do unovčenja prej kot v letu dni po dnevu bilance stanja, zato smo uporabili konta za kratkoročne finančne naložbe.

1

Status davčnega zavezanca je treba presojati ob upoštevanju 5. člena ZDDV-1 pa tudi izvedbene Uredbe Sveta 282/2011 (17. in 18. člen).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010. • Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/2001. Spremembe: Ur. l. RS, št. 32/2004, 28/2006. Odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007. Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

7_

Pojem storitve izobraževanja Smo slovenski davčni zavezanci, identificirani za namene DDV v Sloveniji. Nemški davčni zavezanec za DDV nas bo v Sloveniji izobraževal v zvezi z nadgradnjo računalniškega programa za risanje krojev. Zaračunali nam bodo izobraževanje in potne stroške. Kako je to obdavčeno z DDV?

Mnenje: Na podlagi določil DDV Direktive 2006/112/ES spada ta storitev med storitve iz splošnega pravila (44. člen te Direktive), kar pomeni, da bi morala biti obdavčljiva po obrnjeni davčni obveznosti, torej pri vas kot prejemniku te storitve oziroma v kraju, kjer imate sedež svoje dejavnosti (glej tudi 1. odstavek 25. člena ZDDV-1). Ta storitev se namreč ne šteje med storitve iz 1. odstavka 29. člena ZDDV-1, saj ne gre za storitev, povezano z vstopninami za izobraževalno prireditev. Po tem pravilu bi bil kraj opravljanja storitev in na tej podlagi kraj, kjer bi bila ta storitev obdavčljiva, kraj, kjer bi ta prireditev dejansko potekala. Ker bo ta prireditev verjetno potekala v Sloveniji (omenjate, da vam bodo zaračunali potne stroške), bi to pomenilo obdavčitev v Sloveniji tudi po tem pravilu. Vendar v tem primeru ne veljajo enaka pravila glede tega, kdo obračuna DDV od te storitve in kaj se zgodi, če izvajalec tega ne stori (prenos obveznosti plačila DDV na plačnika po 3. odstavku 76. člena ZDDV-1). Izobraževalna storitev (vključno s potnimi stroški, ki vam bodo zaračunani) bo tako obdavčljiva v Sloveniji, ker imate

sedež svoje dejavnosti v Sloveniji, kar pomeni, da boste na dan, ko bo storitev opravljena, obračunali slovenski DDV. Obračunani DDV boste lahko tudi odbili, če boste storitev uporabili v zvezi s svojo obdavčeno dejavnostjo oziroma oproščeno dejavnostjo, ki omogoča pravico do odbitka vstopnega DDV (‘prave oprostitve’). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

8_

Pobot odpravnine s terjatvijo do delavca, obračun DDV od uničenja zalog Ali podjetje lahko kompenzira obveznost do delavcev (odpravnino) s terjatvijo do delavca – s prodajo osnovnih sredstev, v primeru medsebojne pogodbe o kompenzaciji? Podjetje bo poslalo na uničenje stare zaloge, ki niso več v prodaji. Ali je potrdilo o uničenju zadosten dokaz za neobračunanje DDV-ja? Ali veljajo tukaj kašne omejitve?

Mnenje: 1. Če ima podjetje denarne terjatve do zaposlenca, jih lahko odtegne od svoje obveznosti za neto izplačilo delavcu, če je sklenjen pobot (terjatev je zapadla) ali podpisana izjava o izplačilni prepovedi z dolžnikovo privolitvijo, odtegljaj pa je mogoče izvesti po pogojih iz Zakona o izvršbi. Tako je mogoče po 102. členu Zakona o izvršbi na plačo in nadomestilo plače seči do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. ZIZ odpravnin ne izvzema iz izvršbe, zato bi morala biti pobotna izjava z delavcem ali izjava o privolitvi v izvršbo sestavljena tako, da bi delavec soglašal, da izvršba učinkuje na druge prejemke iz delovnega razmerja oziroma konkretno na odpravnino. 2. Zaloge, ki jih slabimo zaradi nekurantnosti ali iz drugih razlogov (npr. poškodb), ne povzročajo obveznosti za obračun davka na dodano vrednost. Če zalog niste mogli niti prodati niti odprodati kot odpadni material, temveč ste jih dali v uničenje, je potrdilo o uničenju zadosten dokaz, da davka na dodano vrednost niste obračunali, ker je bila tržna vrednost zalog enaka nič. Zakon ne predpisuje posebnih pogojev ali dodatnih omejitev, temveč le, da se davek na dodano vrednost v primerih, ko ne gre za njihovo prodajo ali drug prenos lastninske pravice, obračuna od njihove nabavne cene blaga v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja blaga. Ker je


17

www.iracunovodstvo.eu

bilo blago uničeno, ste s potrdilom o uničenju dokazali, da je bila cena tega blaga nič. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Ur. l. RS, št. 51/1998. Spremembe: Ur. l. RS, št. 72/1998. Skl. US: U-I-339/98, 11/1999. Odl. US: U-I-339/98, 89/1999, 11/2001-ZRacS-1, 75/2002, 87/2002-SPZ, 70/2003. Odl. US: U-I-331/02-12 (83/2003 popr., 91/2003 popr.), 40/2004-UPB1, 132/2004. Odl. US: U-I-93/03-26, 46/2005. Odl. US: U-I-110/03-16, Up-631/0313, 96/2005. Odl. US: Up-357/03-23, U-I-351/04, 17/2006, 30/2006. Odl. US: Up-724/04-18, U-I-322/05, 44/2006-UPB2, 69/2006, 110/2006-UPB3, 115/2006, 3/2007-UPB4, 93/2007, 6/2008. Skl. US: U-I-354/07-6, 37/2008-ZST-1, 45/2008-ZArbit, 113/2008. Odl. US: U-I-344/06-11, 28/2009, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 57/2009. Skl. US: Up1801/08-10, U-I-237/08-10, 51/2010, 26/2011, 14/2012.

tudi v rekapitulacijskem poročilu. Če švicarski davčni zavezanec nima poslovne enote za namene DDV v Nemčiji, pa je treba upoštevati, da je bila storitev opravljena davčnemu zavezancu, ki ima sedež v Švici, zaradi česar je po pravilu obrnjene davčne obveznosti ta storitev obdavčljiva v Švici. To bi pomenilo, da o opravljeni storitvi ne poročate v obračunu DDV, rekapitulacijskem poročilu, vendar vrednost storitve vpišete v knjigo izdanih računov, stolpec 23. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

NOVICI:

9_

Storitev za švicarskega davčnega zavezanca z nemško ID za DDV Naše podjetje je opravilo storitev kvalifikacije na premičnini na Japonskem za naročnika s sedežem v Švici, ki je identificiran za namene DDV v Nemčiji, to pomeni, da ima nemško IDštevilko, ki smo jo tudi navedli na računu. Na računu smo navedli, da se taka storitev obdavči po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1. Kako je z obrazcem DDV in evidenco tega računa v davčnih knjigah?

Mnenje: Omenjate, da ste za švicarskega davčnega zavezanca, ki ima hkrati tudi identifikacijsko številko za namene DDV v Nemčiji, opravili storitev, ki je po slovenskem Zakonu o davku na dodano vrednost obdavčljiva po splošnem pravilu, torej tam, kjer ima sedež prejemnik te storitve. Če je bila storitev opravljena stalni poslovni enoti za namene DDV (glej 28. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1), ki jo ima švicarski davčni zavezanec v Nemčiji (z identifikacijsko številko za namene DDV v Nemčiji), jo obravnavate kot storitev, opravljeno davčnemu zavezancu iz Nemčije. 1. odstavek 25. člena ZDDV-1 (1) Kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Zaračunana vrednost storitve se vpiše v polje 12 obračuna DDV in stolpec 10 knjige izdanih računov. O storitvi poročate

Združitev carinske in davčne uprave Carinska in davčna uprava naj bi se zaradi vstopa Hrvaške v EU ter racionalizacije in optimizacije dela obeh služb združili pod eno streho. Zakon naj bi začel veljati 1. 7. 2013, s predvidenim dnem formalne združitve obeh uprav v eno, torej Finančno upravo RS. Davčni in carinski uradi naj bi se združili do 1. 1. 2015, dotlej pa bodo glede organizacije službe smiselno uporabljali določbe Zakona o davčni službi in Zakona o carinski službi. Na podlagi zakona se bodo združili tudi registri (dosedanji davčni in carinski registri, zato bo imela finančna uprava za fizične osebe podatke tako o njihovih davčnih zadevah kot tudi o številkah osebnih izkaznic, potnih listov in podobno). Kaj točno bodo posamezne evidence in registri vsebovali, bo določeno kasneje, s podzakonskimi akti. Zakon med drugim prinaša tudi možnost snemanja telefonskih klicev, seveda ob poprejšnji seznanitvi stranke o snemanju. Predlog zakona je v javni obravnavi, več o njem si lahko preberete na naslovu www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov. si/pageuploads/Davki_in_carine/Predlogi_predpisov/ predlog_ZFS_-_objava.pdf.

Kasnejše plačilo objave letnega poročila AJPES Z novelo ZGD-1G v letu 2012 so spremenjena pravila glede plačevanja nadomestila za javno objavo letnega poročila AJPES-u (kot vemo, smo v preteklih letih nadomestilo plačevali ob oddaji letnega poročila). Tako gospodarske družbe, podružnice, zadruge in samostojni podjetniki plačajo nadomestilo šele po opravljeni storitvi javne objave letnega poročila, in sicer na podlagi prejetega računa. Le če podjetje namerava prenehati z opravljanjem dejavnosti pred iztekom treh mesecev po koncu poslovnega leta, je treba plačati nadomestilo za javno objavo hkrati s predložitvijo letnega poročila.


ROKOVNIK

18

Da ne pozabim:

Ne pozabite tudi:

PRAVNE OSEBE:

• do 5.2.2013 DURS-Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2012 (fizične os.) • 28.2.2013 AJPES-Letno poročilo za osebe javnega prava • 28.2.2013 AJPES-Letno poročilo za nepridobitne organizacije (pravne osebe zasebnega prava) • 28.2.2013 DURS-Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev • 28.2.2013 DURS-Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah

10. februar

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb

15. februar

Intrastat poročilo

18. februar

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. februar

DURS - Rekapit. poročilo 1/2013 in DDV-O 1/2013 AJPES - statistika finančnih računov - SFR IV/2012 Banka Slovenije - poročilo BST, KRD, DVP, SN-T

29. februar

DURS - obračun in plačilo DDV 1/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 1/2013 Banka Slovenije - SKV

FIZIČNE OSEBE (s.p.): 10. februar

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti

15. februar

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. februar

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. februar

DURS - Rekapit. poročilo 1/2013 in DDV-O 1/2013

29. februar

DURS - obračun in plačilo DDV 1/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 1/2013

EURIBOR

na dan 19.12.2012

na dan 23.1.2013

3-mesečni

0,184

0,209

6-mesečni

0,318

0,353

12-mesečni

0,540

0,586

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (23.1.2013)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere JAN. 2013

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,05214 %

0,20770 %

0,13086 %

0,49313 %

-0,00800 %

Do vključno 3 mesecev

0,12857 %

0,30500 %

0,17429 %

0,51500 %

0,01200 %

Do vključno 6 mesecev

0,22143 %

0,50625 %

0,28086 %

0,66688 %

0,06900 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,44000 %

1,84250 %

0,48571 %

1,01375 %

0,25640 %

Obdobje od 1.1.2013 do 30.6.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (23.1.2013)

Vrsta izplačila za

8,75 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/2013, 4.1.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

JANUAR 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 615,58 EUR**. Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 923,36 EUR**. Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.231,15 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.077,88 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

770,69 EUR za leto 2011; Najvišji znesek brez prispevkov 1.128,35 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.538,94 EUR**. - V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 769,47 EUR**. - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.538,94 EUR**). - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.538,94 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.


IZOBRAŽEVANJA IR

FEBRUAR 2013 SEMINARJI IR

07. 02. [NOVO MESTO]

KRATKI SEMINARJI IR

Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

01. 02.

07. 02.

06. 02. [KRANJ]

Društva in davki (dohodnina, davek od dohodka, DDV,...) (Vesna Bartolj Maver)

Sestavljanje davčnega obračuna za leto 2012 (Maja Bohorič)

DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

05. 02.

11. 02.

Odloženi davki - vse pomembnejši v računovodskih izkazih, tudi zaradi spremembe ZDDPO2 (Silva Koritnik Rakela)

Posebnosti računovodstva za društva in prehod na nov kontni načrt 2013 (Vesna Bartolj Maver)

DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

05. 02.

Paket ugodnega izobraževanja: seminar DDPO + kratek seminar DDV novosti za samo 111 € + ddv (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Samostojni podjetnik – od A do Ž (Vesna Bartolj Maver)

06. 02.

13. 02.

Novosti na področju DDV, ki se bodo začele uporabljati s 1. januarjem 2013 (Maja Dolinar Dubokovič)

13. 02.

06. 02.

14. 02. [MARIBOR]

Računovodsko poročilo za leto 2012 (Kristinka Vukovič)

Paket ugodnega izobraževanja: seminar DDPO + kratek seminar DDV novosti za samo 111 € + ddv (dr. Mateja Drobež Tomšič)

06. 02. [KRANJ] Paket ugodnega izobraževanja: seminar DDPO + kratek seminar DDV novosti za samo 111 € + ddv (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

13. 02.

14. 02. [MARIBOR] DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

20. 02. Obdavčitev z normiranimi odhodki v 2013 – “pavšalna obdavčitev” (dr. Mateja Drobež Tomšič)

ŠOLE IR

05. 02. Šola o DDV - osnove (Maja Dolinar Dubokovič)

14. 02. [MARIBOR]

11. 02.

Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV (Branka Svilar Mugoša)

06. 02. [KRANJ]

14. 02.

Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Priprava davčne bilance za društva (Vesna Bartolj Maver)

07. 02.

15. 02.

Aktualni primeri obračunavanja DDV od storitev prevoza blaga (Branka Svilar Mugoša)

Obdavčitev dividend in kapitalskih dobičkov tudi, če zaprete, prodate ali podarite podjetje, ste lahko obdavčeni! (Maja Bohorič)

15. 02. Šola obračuna plač - poglobljeno (Beti Božnar)

www.iracunovodstvo.eu

e-Bilten Unikum jan.13  

e-Bilten Unikum jan.13

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you