Page 1

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Maj 2009, številka 5

Slovenija NE PREZRITE

Volitve v Evropski parlament INTERVJU

Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu RS V Bernu TEMA MESECA

Kako se je razvijal slovenski jezik POGOVOR Z ROJAKOM

Just Rugel, Moskva SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Arhitekt Janez Hacin odlikovan SLOVENSKE DOMAČIJE

Viničarska koča

www.MojaSlovenija.net


KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/ za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_ in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/ pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci. euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj.mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu) www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.




UVODNIK

Povabilo na učenje slovenščine Nataša Pirih Svetina, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik

Nimam prav pogosto priložnosti pisati uvodnikov, ko sem dobila povabilo, naj napišem tega, me je hkrati prijetno in neprijetno spreletelo – bila sem počaščena, o, to že, obenem pa se je takoj pojavil občutek, da morda to, kar imam povedati, ni ravno tisto, kar bi vas v tem trenutku najbolj zanimalo. Na Center za slovenščino sem prvič prišla junija 1991. leta. Takratni organizator, zdaj že pokojni Mihael Bregant, me je, študentko drugega letnika slovenistike, povabil, da naj bi mu na Poletni šoli slovenskega jezika pomagala kot asistentka – kot deklica za vse: tista, ki kuha kavo, ki pobriše tablo, spremlja udeležence pri dejavnostih, fotokopira ... Tisto leto je Poletna šola zaradi znanih junijskih dogodkov odpadla. Ampak jaz sem ostala, tudi pri vseh naslednjih Poletnih šolah in še marsikje drugje. Tam, kjer se govori in dela za slovenščino, predvsem pa na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Center za slovenščino domuje v drugem nadstropju stavbe ljubljanske univerze. Okrog pol devetih zjutraj tam sodelavci, nekateri s kavo, drugi s čajem, začenjajo nov delovni dan. Delo je pestro ali, če hočete, pisano, tako kot spletne strani (www.centerslo.net), na katere bi vas radi povabili, če nas že ne boste raje prišli pogledat kar v živo. V sprejemni pisarni si kljuko izmenično podajajo tisti, ki bi se radi prijavili na katerega od tečajev slovenščine, in tisti, ki želijo opravljati izpit iz znanja slovenščine. Deset sodelavk in en sodelavec pa hitijo vsak s svojim delom: pripravljajo se novi učbeniki in nova besedila, en učbenik je pravkar v tiskarni, tik pred izidom, končuje se izobraževalni seminar za učitelje, treba je pripraviti program za novega, izpopolnjuje se računalniško podprt tečaj za učenje slovenščine, pripravljajo se prijave na nove projekte, smo v pričakovanju obiskov študentov, ki se na več kot 50 univerzah po svetu učijo slovenščino, v pomladnih dneh pa kaj radi pridejo na obisk v Slovenijo. Predvsem pa se na Centru v teh dneh že pospešeno pripravljamo na naše poletne prireditve. Na Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki se bo odvijal v prvih dveh julijskih tednih in je namenjen vsem tistim, ki se znanstveno in strokovno posvečajo slovenskemu jeziku in literaturi. In na obe Poletni šoli – na že 28. Poletno šolo slovenskega jezika in na 4. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Obe se začenjata na zadnji ponedeljek v juniju. Prva je namenjena odraslim, ki bi se želeli naučiti slovenščino, ali tistim, ki bi njeno znanje radi zgolj poglobili ali izpopolnili. V ta namen pripravljamo dvo- ali štiritedenski intenzivni tečaj slovenskega jezika, prilagojen različnim stopnjam predznanja ter dopolnjen s pestrim spremljevalnim programom, v katerem se udeleženci še bolje spoznajo s Slovenijo in slovenščino. Poletnošolska mlajša sestra je Mladinska poletna šola, namenjena mladim od 13. do 17. leta starosti. Tudi zanje pripravljamo poseben dvotedenski intenzivni tečaj slovenščine, dopolnjen s programom, pisanim na kožo mladim. Dve šoli in obilo priložnosti za odrasle in mladostnike, za delo in sprostitev, predvsem pa za slovenščino. Vas zanima? Če vas, potem me je občutek z začetka tokrat prevaral. Še sreča. In morda se vidimo. Moja Slovenija / Maj 2009




Zgodba z naslovnice Pravijo, da so bile citre nekoč doma v skoraj vsaki slovenski hiši. Pesmi zanje tako izvirajo iz vseh pokrajin, kjer žive Slovenci, in so živa podoba našega nekdanjega življenja. Citrarstvo se na Slovenskem v zadnjih petnajstih letih znova razvija in pridobiva na veljavi, pot pa je našlo tudi v gledališče, film in popularno glasbo.Na fotografiji citre igra Ana, hči naše priljubljene citrarke Tanje Zajc Zupan.

2 5 7 8 11 14 15 16 18 19 20 21 22 24 26 28 30 32 34 36

Moja

38 41 44 46 48 49 50 51

KORISTNI NASLOVI DOGODKI VAPRILU NA KRATKO NE PREZRITE: Volitve v evropski parlament INTERVJU: Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu RS v Bernu TEMA MESECA: Kako se je razvijal slovenski jezik ZABELEŽILI SMO: Podelitev nagrad SLOVENCI NA MADŽARSKEM/HRVAŠKEM SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI V ITALIJI RAFAELOVA DRUŽBA SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES ID SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV MLADI MLADIM (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET KNJIŽNA POLICA POGOVOR Z ROJAKOM: Just Rugel, Moskva OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE SLOVENSKE DOMAČIJE PESEM NAS ZDRUŽUJE ZA SLOVENSKO MIZO ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI KRIŽANKA

NE PREZRITE:

Volitve v Evropski parlament Od 4. do 7. junija bo milijone Evropejcev imelo priložnost izvoliti svoje predstavnike v Evropskem parlamentu za naslednjih pet let. Ti bodo igrali pomembno vlogo pri oblikovanju evropske politične prihodnosti. Preberite si več podrobnejših informacij kako bodo volitve potekale za Slovence v zdomstvu in izseljeništvu in ne spreglejte spletne strani Državne volilne komisije: www.dvk.gov.si. Stran 7 INTERVJU:

Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov, Bern Gospod Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu, že skoraj 30 let deluje v diplomaciji in zato razmere v zdomskem okolju zelo dobro pozna. O njegovem življenju in delu smo se pogovarjali v prostorih Veleposlaništva, ki se nahaja v centru te prelepe švicarske prestolnice. Stran: 8 - 10 POGOVOR Z ROJAKOM:

Just Rugel, Moskva Just Rugel se je rodil v Sarajevu slovenskim staršem, materi Zdenki Belle in očetu, zdaj že pokojnemu dr. Janezu Ruglju, enemu najbolj znanih slovenskih psihiatrov, ki je svojo poklicno pot posvetil predvsem zdravljenju alkoholikov. Just Rugel je poznan kot izjemno prizadeven in dejaven predsednik Kulturno-prosvetnega društva dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo. Stran: 36 - 38

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar V rubrikah Uvodnik, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES:

Arhitekt Janez Hacin odlikovan Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je z redom za zasluge odlikoval slovenskega univ. dipl. inž. arh. Janeza Hacina iz Švice za dosežke in zasluge pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije ter pomoči različnim projektom v Sloveniji. Za podelitev odlikovanja je Janeza Hacina predlagal Svetovni slovenski kongres. Stran 20


DOGODKI V APRILU NA KRATKO

Pregled dogodkov v aprilu V Sloveniji smo zadnjo nedeljo pred veliko nočjo obhajali cvetno ali oljčno nedeljo, 12. aprila pa smo praznovali največji krščanski praznik – veliko noč, ki je spomin Jezusovega vstajenja od mrtvih. Državni zbor ni izglasoval nezaupnice notranji ministrici Katarini Kresal, ki jo je vložila Janševa stranka SDS. Interpelacijo je podprlo 31 poslancev, proti pa jih je bilo 48. 23. aprila je evropski komisar za širitev Olli Rehn v Bruslju na srečanjih s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem predstavil nov kompromisni predlog za določitev meje. Hrvaška je precej zadovoljna, Slovenija pa previdna. O predlogu po besedah premierja Boruta Pahorja trenutno potekajo intenzivna politična in strokovna posvetovanja, slovenska stališča pa bodo posredovali v tednu po 10. maju. Pahor si želi srečanja s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, ki bi prineslo napredek. »To pa pomeni, da potrebujemo najprej temeljite konzultacije doma in jasno stališče slovenske politike do tega sporazuma, zato da bi lahko morda s Sanaderjem na tem srečanju naredila korak naprej,« je pojasnil. Ljubljanski mestni svet je ob obstrukciji svetnikov SDS s 24 glasovi za in štirimi proti podprl predlog o poimenovanju vzhodne mestne vpadnice po Josipu Brozu Titu. Titova cesta naj bi potekala od krožišča pri Plečnikovih Žalah po trasi nove načrtovane severne vpadnice prek tomačevskega krožišča do križišča z Zasavsko in Dunajsko cesto v Črnučah. Predlog za poimenovanje ceste po Titu je dal s podporo ljubljanskega župana Zorana Jankovića mestni svetnik Peter Božič. Predstavniki Mlade Slovenije (MSi) so ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću še pred sejo mestnega sveta predali 5.094 podpisov proti poimenovanju ulice po Titu.

Nova ljubljanska banka je Infond Holdingu iz Skupine Pivovarna Laško podaljšala posojilo, kar je povzročilo huda trenja v vladni koaliciji. Zaradi ostrih kritik reprogramiranja posojil je predsednik uprave NLB Draško Veselinovič ponudil svoj odstop, o katerem bo odločal nadzorni svet. Banke upnice so nadzornemu svetu Istrabenza predlagale takojšnjo zamenjavo uprave in imenovanje nove, vendar pa jim Istrabenz ni ustregel, saj ni zamenjal Igorja Bavčarja, ki naj bi na svojem mestu ostal do 15. maja, njegova naloga pa naj bi bila izdelati sanacijski načrt. Vsak drugi Slovenec že zateguje pas. Vpliv recesije na vsakdanje življenje čuti že dobra polovica (52 odstotkov) slovenskih potrošnikov. Dobra petina (22 odstotkov) se boji izgube delovnega mesta v bližnji prihodnosti, prav tolikim pa se je plača že znižala. Slaba polovica (48 odstotkov) že zdaj troši manj, kot je doslej. Nakupi 60 odstotkov potrošnikov so postali bolj načrtovani in premišljeni, prav tako pa vsak drugi (52 odstotkov) posega po cenovno ugodnih izdelkih. Večje nakupe je preložila ali celo preklicala slaba tretjina vprašanih (32 odstotkov). Prihodki iz premij za obvezno zdravstveno zavarovanje so se v enem mesecu zmanjšali za milijon evrov, je ob predaji Pediatrične klinike dejal minister za zdravje Borut Miklavčič in dodal, da ponekod zdravniki predpišejo »več kot še enkrat več antibiotikov« kot drugod. Preveč je pošiljanj k specialistom, receptov in bolniških, zato naj pri tem varčujejo, kar pa bodo seveda najbolj čutili bolniki. Aprila je tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaznal upad prispevkov v pokojninsko zavarovanje: manj je zaposlenih in vse več tistih brezposelnih, ki jim zavarovanje teče in dobivajo nadomestilo za brezposelnost.

Znižale se pokojnine zaradi tega ne bodo. Se pa to lahko pozna pri novembrski uskladitvi pokojnin. V bodočnosti se bo starost za upokojitev zviševala, vendar postopoma in ne za vse zaposlene enako. Slovenija bo tudi letos, že četrtič, razdeljevala osnovna živila iz evropskega ukrepa pomoči v hrani za najbolj ogrožene osebe v EU. Tudi Vlada RS je Rdečemu križu in Karitasu interventno namenila vsakemu po pol milijona evrov. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so ustavili kazenski pregon zoper škofa Gregorija Rožmana in Miho Kreka, saj zaradi smrti obdolžencev ta ni več mogoč. Mineva 19 let, odkar so v Sloveniji potekale prve demokratične volitve. Na njih je slavila takratna Demokratična opozicija Slovenije Demos, ki je v vseh treh zborih takratne republiške skupščine dobila skupaj 126 poslancev. Izvoljeno pa je bilo tudi predsedstvo republike. V ponedeljek, 27. aprila, se je obeležil dan upora proti okupatorju. Slovesnosti in prireditve so po Sloveniji potekale že nekaj dni prej, osrednja slovesnost pa se je odvila zvečer v Cankarjevem domu, kjer je bil slavnostni govornik predsednik vlade Borut Pahor. Med drugim je dejal: »Danes je praznik svobode, ki Slovencem nikoli ni bila podarjena, vselej je bila izbojevana.« Društvo Heraldica Slovenica je 12. aprila v geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni organizirala slovesnost ob dnevu zastave. Prireditev, na kateri je bila osrednja govornica evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, je potekala v spomin na 7. april 1848, ko je bila na zgradbi na Wolfovi ulici v Ljubljani prvič izobešena slovenska zastava.

Moja Slovenija / Maj 2009




DOGODKI V APRILU NA KRATKO Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je predsedniku uprave Gorenja Franju Bobincu podelil visoko odlikovanje viteza nacionalnega reda za zasluge. Bobinac je rojen leta 1958 v Celju. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani iz mednarodnih ekonomskih odnosov, leta 1997 pa je končal MBA na Ecole supérieure de commerce v Parizu. Odstopil je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, ki je bil na čelu te stranke kar 23 let. Kot enega od razlogov za odstop je dr. Grilc navedel razširjene poklicne obveznosti. Odvetniška pisarna Grilc & Partner se po tridesetletnem delovanju širi z odprtjem nove podružnice v štajerskem Gradcu. Za novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev so na seji Zbora narodnih predstavnikov izvolili nekdanjega avstrijskega zveznega parlamentarca Karla Smolleja. Po nedavnih volitvah na avstrijskem Koroškem je koroška Slovenka Ana Blatnik ponovno potrjena za zvezno svetnico v dunajskem parlamentu (na listi socialdemokratske stranke). Od leta 1993 je članica sosveta za koroške Slovence pri Uradu avstrijskega zveznega kanclerja, je pa tudi podpredsednica Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Slovenski predsednik Danilo Türk je z redom za zasluge na področju kulture odlikoval Reginalda Vospernika, radio Murski val in folklorno skupino KUD Beltinci. Vospernik, nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, je odlikovanje prejel za posebne zasluge za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem. 14. aprila se je v Stični začel tridnevni teološki simpozij, ki se je nadaljeval v Mariboru in na Mirenskem gradu. Potekal je pod naslovom »Sv. Pavel in mladi danes«. Tej temi je posvečen zato, ker je papež obdobje od junija lani do junija 2009 razglasil za Pavlovo leto, pastoralno leto 2008/2009 pa je škofovska konferenca razglasila za leto mladih.



Moja Slovenija / Maj 2009

V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano so ustanovili Fundacijo Alojzija Šuštarja v podporo prvi katoliški osnovni šoli v Sloveniji. Sredstva, ki jih prispeva država, namreč niso dovolj za delovanje. Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so pripravili publikacijo v italijanščini Resiano – Un dialetto sloveno. V tržaškem tisku se je namreč pojavila teza, da rezijanščina nikakor ni povezana s slovenščino. V ljubljanski galeriji Kresija so predstavili podobo novega stadiona za Bežigradom. Zmagovalni projekt je pripravil nemški arhitekturni biro GMP, uresničevati pa se bo pričel čez leto dni. Stadion bo v obliki podkve, sprejel bo dvanajst tisoč navijačev. Zraven bo stala nova večnadstropna stavba s hotelom, kliniko in trgovinami ter garaža za 2300 avtomobilov. Župan Ljubljane Zoran Janković in mufti Nedžad Grabus sta 18. aprila udeležencem mednarodne konference Ljubljanski kongres predstavila lokacijo bodočega islamskega versko-kulturnega centra. V Ljubljani je v 85. letu umrl slovenski dramski, filmski in televizijski igralec Janez Škof. Na svojem domu v Mečani v Benečiji je umrl glasbeni pedagog Anton Birtič, ki ga je širša javnost poznala kot člana ansambla Beneški fantje. V 78. letu je umrl slovenski ilustrator Božo Kos. Odličnost njegovega dela je med drugim potrdila nagrada Prešernovega sklada. Pri založbi Didakta so izdali knjigo prvega predsednika parlamenta v samostojni državi in očeta slovenske ustave Franceta Bučarja Slovenci in prihodnost. Ta je na predstavitvi dela dejal, da so Slovenci danes manj svobodni, kot so bili kdajkoli prej.

Organizacija Unesco je 23. april razglasila za svetovni dan knjige. Slovenija sodi med države, ki praznik knjige obeležuje več dni po vseh večjih krajih. Po izidu knjige Skriti spomini (2004) tudi film o Angeli Vode, aktivistki, kaznjenki, izobčenki – besede, ki najbolje označijo njeno življenje in delo. Razkrivanje skritih spominov Angele Vode, predvsem srhljivo zgodbo taborišč in slovenskih ženskih zaporov celo po drugi svetovni vojni, smo si lahko ogledali tudi na televizijskih zaslonih RTV SLO v sredo, 8. aprila. Žarko Petan slavil 80-letnico. Poznan je kot režiser, satirik, dramatik in pripovednik, predvsem pa kot pisec aforizmov. Menda jih je objavil več kot osem tisoč. Letos je izšla tudi zbirka osemstotih aforizmov z naslovom Pasje bombice. Ob njegovem visokem jubileju so v Mestnem gledališču ljubljanskem odprli razstavo utrinkov iz režiserjevega opusa v tej gledališki hiši, v kateri je režiral 32 uprizoritev ter bil med letoma 1972 in 1994 tudi hišni režiser. Kip ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina, ki bo odslej krasil prostore Slovanske knjižnice v Ljubljani, je še en znak slovensko-ruskega prijateljstva, je ob odkritju pesnikovega kipa dejal veleposlanik Rusije v Ljubljani Mihail Vanin. Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in zborovodkinja Urša Lah sta na mednarodnem tekmovanju med 1. in 5. aprilom v Olomoucu na Češkem osvojila zlati medalji v kategorijah ženskih in mešanih zborov ter v obeh prejela najvišje število toč. Tekmovanje vsako leto poteka na festivalu Festa Musicale, letos je na njem sodelovalo dvanajst zborov. KAM Še več aprilski dogodkov najdete na spletni strani www.mojaslovenija.net.


NE PREZRITE: Volitve v evropski parlament

Ti odločaš! Od 4. do 7. junija bo milijone Evropejcev imelo priložnost izvoliti svoje predstavnike v Evropskem parlamentu za naslednjih pet let. Ti bodo igrali pomembno vlogo pri oblikovanju evropske politične prihodnosti. V zadnjih petih letih je parlament sprejel dolgo vrsto odločitev – od takšnih, ki se zdijo rutinske, do prelomnic v delovanju Unije. Razprave so bile namenjene tako aktualnim političnim temam kakor tudi zapletenim tehničnim vprašanjem. Slovenci bomo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu volili v nedeljo, 7. junija. v tujini (ne glede na razlog – zdomci); 2. volivci, ki so se izselili iz Republike Slovenije in so vpisani v posebni volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije (izseljenci). Zdomci se lahko prijavijo za glasovanje: 1. na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, če je na tem diplomatsko-konzularnem predstavništvu (DKP) vzpostavljeno volišče; 2. po pošti v tujino.

Poglejmo nekaj dosežkov Evropskega parlamenta v mandatu 2004–2009 na področjih, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje evropskih državljanov: 1. V iztekajočem se mandatu je parlament sprejel zakonodajo, ki postavlja načela vračanja nezakonitih priseljencev in hkrati varuje njihove temeljne pravice. 2. Veliko je prispeval za večjo enakopravnost žensk in boljšo združljivost družinskega in poklicnega življenja. 3. Evropski parlament odloča o letnem proračunu in nadzira njegovo porabo. 4. Nižje cene gostovanja v evropskih omrežjih, preglednejše cene letalskih vozovnic in lažje najemanje posojil v tujini so nekateri od najpomembnejših dosežkov na področju varstva potrošnikov v zadnjih petih letih. 5. Podnebno-energetski sveženj zakonodaje, ki ga je parlament potrdil decembra lani, je pomemben korak pri doseganju 20-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov z 20-odstotnim izboljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem deleža obnovljivih virov na 20 odstotkov do leta 2020. Poslanci so postavili tudi zahtevne cilje za zmanjšanje avtomobilskih izpustov ogljikovega di-

oksida ter omejitve izpustov pri črpanju, predelavi in prevozu goriv. 6. Parlament je potrdil več zakonodajnih predlogov, ki omogočajo stabilnost in konkurenčnost finančnih storitev v Evropi ter hkrati varujejo interese potrošnikov. Kaj je Evropski parlament? Evropski parlament je edino neposredno izvoljeno telo Evropske unije. Trenutno 785 evropskih poslancev predstavlja državljane EU. Izvoljeni so vsakih pet let, v vseh 27 državah članicah EU in v imenu njenih 492 milijonov državljanov, vključeni pa so v poslanske skupine. Parlament je dejavno udeležen pri pripravi zakonodaje, ki vpliva na vsakodnevno življenje državljanov EU, kot je recimo zakonodaja o okoljski zaščiti, pravicah potrošnikov, enakih možnostih in podobno. Parlament je skupaj s Svetom pristojen tudi za letni proračun EU. Kako se volitev udeležijo volivci v tujini? Ko gre za volivce v tujini, te delimo na dve glavni kategoriji: 1. volivci, ki imajo stalno prebivališče prijavljeno v Republiki Sloveniji in so torej vpisani v volilni imenik za območje volišča v Sloveniji ter so na dan glasovanja začasno

Za obe obliki glasovanja se morajo prijaviti pri Državni volilni komisiji najpozneje do 8. maja 2009. Izseljenci lahko glasujejo na naslednje načine: 1. na DKP-jih Republike Slovenije, če je na tem DKP-ju vzpostavljeno volišče in so vpisani v volilni imenik, ker gre za območje jurisdikcije DKP; 2. po pošti, pri čemer bodo volilni organi Republike Slovenije vsem izseljencem, ki so vpisani v posebni volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, poslali volilno gradivo za glasovanje po pošti, in sicer na naslov, s katerim razpolaga ministrstvo, pristojno za sestavo volilnega imenika. Več podrobnejših informacij dobite na spletni strani Državne volilne komisije: www.dvk.gov.si. Matea Jakin Za enega izmed mest v Evropskem parlamentu se bo potegovala tudi naša novinarka in dolgoletna dopisnica RTV iz Trsta, ki že vrsto let opozarja na neprimeren odnos države Italije do slovenske manjšine, Mirjam Muženič, svojo kandidaturo pa je potrdil tudi 95-letni priznani pisatelj Boris Pahor

Moja Slovenija / Maj 2009




Gospod Zupanc, ste začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu, ki je pristojno za Švicarsko konfederacijo in Kneževino Liechtenstein. Kakšna je pravzaprav razlika med delovno funkcijo veleposlanika in začasnega odpravnika poslov? Tako je, sem začasni odpravnik poslov, tukaj sem že približno dve leti in pol. Če je veleposlanik na nekem veleposlaništvu dlje odsoten (iz različnih razlogov), je naslednji diplomat po rangu v tem času odpravnik poslov in opravlja funkcijo vodje predstavništva. Ker na našem veleposlaništvu že več kot dve leti ni bilo veleposlanika, sem v Bernu ves ta čas kot odpravnik poslov. Kljub nižjemu rangu me drugi veleposlaniki v Bernu povsem enakopravno obravnavajo, tako da bistvene razlike ni. Moje bivanje v Švici se bo končalo julija letos, že konec maja pa v Bern prihaja veleposlanik Bojan Grobovšek, tako da bo Slovenija v Švici končno zopet imela veleposlaništvo z veleposlanikom na čelu.

Zdomci iz Švice se vračajo v Slovenijo Gospod Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu, že skoraj 30 let deluje v diplomaciji in zato razmere v zdomskem okolju zelo dobro pozna. »V Švici in kneževini Liechtenstein živi okrog pet tisoč Slovencev. Opažamo, da se prvemu valu zdomcev izteka delovna doba, in veliko tistih, ki so že v pokoju, se vrača domov, v Slovenijo, medtem ko njihovi otroci v večini primerov ostajajo tukaj,« je med drugim povedal gospod Zupanc, s katerim smo se pogovarjali v prostorih Veleposlaništva, ki se nahaja v centru te prelepe švicarske prestolnice.



Moja Slovenija / Maj 2009

Kdo vse vam še pomaga pri vašem delu na tukajšnjem veleposlaništvu? Iz Slovenije je tukaj poleg mene še voznik Rajko Amon, ki je obenem tudi računovodja. Na konzularnem oddelku je zaposlen Rok Mlinar, od januarja dalje pa imamo tudi novega tajnika Jureta Kozamernika. Oba z gospodom Mlinarjem že dolgo živita v Švici. V Švici so zahteve do lokalno zaposlenih dokaj specifične, saj morata zelo dobro obvladati slovenski jezik, ob tem pa še vsaj dva od švicarskih jezikov, če ne tri: francosko, nemško in italijansko. V Švi-

Branko Zupanc se je rodil leta 1947 v Ljubljani, odraščal je v Sevnici. Gimnazijo je zaključil v Brežicah, fakulteto (dipl. politolog) pa v Ljubljani. V diplomaciji deluje že od leta 1980. Je poročen in oče dveh otrok.


INTERVJU: Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov co sem sicer prišel prepričan, da Švicarji znajo vse tri jezike, vendar sem kmalu opazil, da to ne drži povsem. V Ženevi si na primer z nemščino ne morete veliko pomagati, prav tako v italijanskem delu ne. V Bernu, ki je pretežno nemški, pa je francoščina bolje zastopana. Je veleposlaništvo v Bernu vedno obstajalo v tako majhnem obsegu? Veleposlaništvo je nekoč imelo več ljudi, tukaj so bili večinoma po trije diplomati. Veleposlaništvo se je tu odprlo leta 1993, prva štiri leta je bilo na stopnji odpravnika poslov, potem je delovalo dvakrat po štiri leta z veleposlanikom na čelu. Nato pa so se v Ljubljani, morda zaradi schengena in z njim povezanega bistveno zmanjšanja viznega poslovanja, odločili, da osebje veleposlaništva zmanjšajo na minimum. Zaenkrat nam kar gre, delo nekako zmoremo opraviti, čeprav nas je tako malo. Švica velja za multikulturno državo, kjer različnim narodom uspeva sobivati v miru in blaginji. Kako pa so se v tej multikulturnosti znašli slovenski priseljenci in kako velika je njihova skupnost? Prepričan sem, da so se Slovenci tu znašli tako kot v večini držav, kamor so se izselili, torej dobro. Zadnji podatek, ki smo ga prejeli o številu slovenskih državljanov v Švici, se je gibal okrog številke 2340. To so slovenski državljani, ki niso hkrati švicarski državljani. Diplomati tukaj niso vključeni. Mnogi starši so tudi poskrbeli, da imajo njihovi otroci, ki so rojeni tukaj, slovensko državljanstvo. Ocenjujemo, da tako skupaj v Švici in kneževini Liechtenstein živi okrog pet tisoč Slovencev. Organizirani so v osem še delujočih društev, nekaj društev je namreč v zadnjih letih usahnilo. Problem ni toliko v pomanjkanju števila članstva, temveč v vodstvu. Društva navadno slonijo le na eni sami osebi, zakonskem paru ali nekaj posameznikih. Če kdo od njih zboli ali preneha opravljati svojo funkcijo, je ogrožen obstoj društva. Ljudje se za vodstvene položaje ne potegujejo preveč radi, ravno nasprotno. To so

funkcije, v katere je treba vložiti veliko prostega časa, pogosto so povezane tudi s stroški. Dobro imamo organiziran tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika, za katerega skrbijo štiri učiteljice, ki delujejo tako na območju Švice kot Liechtensteina, zato se morajo veliko voziti. Trenutno je učencev okrog dvesto, zadnja leta se njihovo število celo nekoliko povečuje. Se pravi, da imata tudi druga in tretja generacija interes, da se njihovi otroci učijo slovenščino. Treba je povedati, da zelo povezovalno deluje tudi slovenski župnik Davit Taljat. Mnoga slovenska društva po svetu se pogosto srečujejo s problemom, kako medse privabiti mlade. Kakšni so po vašem mnenju razlogi za tovrstno nevključevanje? Mislim, da gre za nov način življenja, nove prioritete. Na neki način jih razumem, tudi moja otroka sta odraščala v tujini. Razumem, da jih društveno življenje ne zabava. Tukajšnja društva so že marsikaj poskusila, najela so na primer diskoteko ali jim pripravila zabavo v društvenih prostorih, ampak ti otroci so navajeni diskotek nekega drugega formata. Na različnih društvenih prireditvah in občnih zborih, ki jih pogosto obiskujem, srečujem tudi mlade, ki pa ne kažejo posebne volje za prevzem vodenja društev. Slovenska društva so povezana tudi v okviru Koordinacijskega odbora, ki se redno sestane enkrat letno in uskladi različne dogodke in prireditve. Katere so najbolje obiskane? Vsako leto imamo tri velike prireditve, ki so dobro obiskane, prihajajo Slovenci, živeči v Švici in Liechtensteinu, pa celo z avstrijskega Predarlskega. Začne se s Prešernovanjem v Bernu, ki ga vsako leto pripravlja naše veleposlaništvo, nato v začetku septembra sledi romanje v Einsiedeln (lani že štiridesetič zapovrstjo), novembra pa še martinovanje, kamor verjetno pride še največ ljudi. Te tri prireditve pri večini ljudi pokrijejo potrebo po druženju.

V okviru prireditve za Prešernov dan na veleposlaništvu naše goste tudi postrežemo. Vsako leto s pomočjo sponzorjev zberemo dovolj denarja, da pokrijemo stroške. Letos pa smo imeli še posebno srečo, saj nam je gospod Merčun, mecen iz Ženeve, omogočil nastop igralca Pavleta Ravnohriba, ki je prireditvi dal še poseben pečat. Ali v zadnjem času opažate nova priseljevanja ali odseljevanja Slovencev na tem prostoru? Opažamo, da se prvemu valu zdomcev izteka delovna doba, in veliko tistih, ki so že v pokoju, se vrača domov, v Slovenijo, medtem ko njihovi otroci v večini primerov ostajajo tukaj. Starši so nato malo doma v Sloveniji, malo tukaj pri otrocih. Na novo prihajajo študentje, ki študirajo na različnih švicarskih univerzah, vendar ne množično, večina se vrne domov. Imamo tudi skupino slovenskih znanstvenikov, ki delajo na inštitutu CERN v bližini Ženeve. Večinoma so to znanstveniki in profesorji z Inštituta Jožef Stefan in slovenskih univerz. Tukaj ostanejo dve, tri leta ali le za kratek čas, v društveno življenje pa se ne vključujejo. V diplomaciji delujete že trideset let. Kje ste v tem času največ službovali? Največ sem bil v Avstriji in Nemčiji. Najprej v Gradcu kot jugoslovanski konzul, nato v Bonnu, sprva pri jugoslovanskem predstavništvu, nato pa sem pomagal ustanoviti slovenskega. V Münchnu sem služboval štiri leta, nazadnje sem bil štiri leta v Makedoniji, sedaj pa sem tu, v Bernu. Glede na skoraj trideset let dela v tej stroki precej dobro poznam razmere v zdomskem okolju. Vmes sem se seveda vračal, sprva na zunanje ministrstvo v Beograd, kasneje v Ljubljano. Vesel sem, da sta moja otroka medtem imela možnost šolanja na dobrih šolah, kar je bila dobra dota zanju. Oba sta obiskovala avstrijske in nemške šole in imata evropsko priznane diplome. Otroka sta se nato vrnila v Slovenijo. Hči sedaj dela pri Unicredit banki na Dunaju, sin pa je zaposlen

Moja Slovenija Moja Slovenija / December / Maj 2009 2008




INTERVJU: Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov v BTC-ju v Ljubljani. Žena je ves čas z mano. Do Münchna sta bila z nama tudi otroka, ko pa sta doštudirala, sta šla po svoje. V Makedoniji sva bila tako že sama, prav tako tukaj. Večino časa ste bili diplomat v nemško govorečih deželah, le Makedonija je bila izjema. To je bila verjetno za vas velika sprememba? V Makedonijo sem prišel leta 2002, ko so bili najhujši konflikti v tej državi že mimo. Seveda je biti diplomat v Makedoniji nekoliko drugače, tudi zaradi odnosa do tujih predstavnikov, drugačni so tudi življenjski pogoji. Življenje v Bernu je nekako bolj umirjeno, vse je zelo urejeno. Ste se v kakšnem izmed teh mest, kjer ste službovali, počutili še posebno dobro, tako zelo, da bi si tam tudi želeli ostati?

»Prepričan sem, da so se Slovenci v Švici znašli tako kot v večini držav, kamor so se izselili, torej dobro.«

10

Moja Slovenija / Maj 2009

To je težko reči, mislim, da sem se kar v vsakem mestu počutil lepo. V tem poslu se človek navadi na vse, vedno se lahko prilagodi. Včasih sem sicer pogosteje hodil domov. Sedaj naju večkrat obiščeta otroka z družinama, stike vzdržujemo tudi s pomočjo interneta. V času, ko sem začenjal kariero, je bilo vse zelo drugače. Časopisi so prihajali z enotedensko zamudo, satelitske televizije še ni bilo. Sedaj pa lahko prek satelitskih programov spremljam slovenske in številne druge televizijske programe, za boljšo obveščenost pa si pomagam tudi z računalnikom. Slovenske časopise dobimo le z enodnevno zamudo. Vam ob vašem delu na veleposlaništvu ostane tudi kaj prostega časa? Diplomatsko življenje v Bernu je dokaj zanimivo. Tukaj je okrog sto veleposlaništev in če računate, da ima vsaka

država enkrat na leto sprejem ob državnem prazniku, je že tretjina večerov zasedena. Potem so tu še številne kulturne prireditve, razstave, organizirani izleti. Z veleposlaniki se veliko družimo tudi zasebno. Ob koncih tedna se večkrat udeležim kakšne prireditve slovenskih društev. Imam tri živali: psa, s katerim se dvakrat na dan odpravim na sprehod, mačko in govorečega papagaja Gregorja, ki je star že 38 let. V Bonnu so ga nama podarili neki nemški novinarji in naju spremlja že petnajst let. Papagaj je povsod deležen velike pozornosti, saj zelo dobro in jasno govori, vendar žal le v bonskem narečju. Vsi trije hišni prijatelji nas seveda spremljajo tudi na dopustu. Kadar pa ostane kaj prostega časa, ponuja Švica zelo veliko možnosti za zanimive izlete. Besedilo in foto: EM


Foto: Zavod za turizem Ljubljana

TEMA MESECA: Zgodovina slovenskega jezika

Kako se je razvijal slovenski jezik Slovenščina je danes uradni in državni jezik države Slovenije. Da lahko zadosti tej vlogi, mora biti zvrstno razslojena in polnofunkcionalna. To pomeni, da jo je mogoče uporabljati ob vsaki priložnosti. Tako se v eni od njenih narečnih različic lahko doma pogovarjamo z mamo, v njeni knjižni obliki pa govorimo na televiziji ali v parlamentu. To pomeni tudi, da v njej lahko napišemo pesem, znanstveno razpravo, recept za torto, najemno pogodbo in sploh vse, kar je mogoče napisati. Preden pa je slovenščina dosegla takšno prožnost, je moralo miniti tisoč let – nastajala je počasi, kot vrhunska gurmanska specialiteta. Začetki in prvi zapisi Zgodba o slovenščini se začne s Slovani, ki so v obdobju med 6. in 8. stoletjem prišli od severovzhoda in jugovzhoda in se naselili v porečju vzhodnoalpskih rek ter v sosednjem primorskem in panonskem območju. Ti Slovani so govorili praslovanščino, ki pa se je v novih okoliščinah (pod vplivom staroselcev in sosedov) oblikovala v posebno narečje, ki ga imenujemo alpska slovanščina. Panonska različica tega narečja je vplivala tudi na prvi slovanski knjižni jezik – to je stara cerkvena slovanščina, jezik, ki sta ga misijonarja Ciril in Metod v 9. stoletju oblikovala na podlagi govora makedonskih Slovanov in ga uporabljala pri pokristjanjevanju sosednjih dežel Karantanije. Tudi prvi ohranjeni zapisi, ki so nastali okrog leta 1000 in jih že lahko imenujemo slovenščina, so povezani s pokristjanjevanjem. Irski misijonarji, ki so delovali v Karantaniji, so namreč prevedli liturgične obrazce v jezik Karantancev. Eni od kasnejših zapisov teh obrazcev so se ohranili in so danes poznani kot Brižinski spomeniki. Čeprav najzgodnejše zapise slovenščine navadno povezujemo predvsem s cerkveno rabo, pa obstajajo dokazi, da se je ta jezik uporabljal tudi na državnopolitični rav-

S Francetom Prešernom je slovensko literarno ustvarjanje ujelo svetovne literarne tokove.

ni. Še dolgo po izgubi politične neodvisnosti Karantanije, vse do leta 1414, so namreč v njem slovesno ustoličevali koroške deželne vojvode. Nastanek knjižnega jezika in razpad na pokrajinske različice Ker govorci slovenščine po razpadu Karantanije razen jezika niso imeli drugih trdnih povezav, kot so skupni fevdi ali enotna cerkvena uprava, je bil ta jezik ves čas podvržen močni narečni členitvi. O tem pričajo različne oblike slovenščine v ohranjenih spomenikih, ki časovno sledijo Brižinskim spomenikom – jezik v Stiških rokopisih ima tako mnoge dolenjske posebnosti, v Starogorskem pa prevladujejo gorenjske značilnosti. Različni govori so se, tako kot še danes, lahko tako zelo razhajali, da so se pripadniki enega in drugega med seboj komaj še razumeli. Ko je Primož Trubar napisal prvi slovenski knjigi, Abecednik in Katekizem, seveda njegova prva misel ni bila ustvariti slovenski knjižni jezik, ampak so bili njegovi razlogi predvsem praktični – ustvariti jezik, ki bi ga razumeli vsi verniki, ki so govorili razna narečja slovenščine. Trubar je ta jezik osnoval na jeziku Ljubljane, torej središča, z nekaj dolenjskimi posebnostmi. Ta

Moja Slovenija / Maj 2009

11


Brižinski spomeniki so najzgodnejši dokument slovenske kulture. So najstarejši ohranjeni zapisi v slovenščini in hkrati najstarejša slovanska besedila, zapisana v latinici.

Primož Trubar je želel ustvariti jezik, ki bi ga razumeli vsi verniki, ki so govorili razna narečja slovenščine. Slovenski jezik je osnoval na jeziku Ljubljane, torej središča, z nekaj dolenjskimi posebnostmi.

12

Moja Slovenija / Maj Januar 2009 2009

jezik se je nato dokazal v Dalmatinovem prevodu Biblije (1584). Protestantska doba je izjemnega pomena tudi zato, ker je prinesla še prve poskuse normiranja jezika, to je slovnico, ki jo je napisal Bohorič, in dva slovarja – eden je del Dalmatinove Biblije, drugi pa je Megiserjev slovar štirih jezikov. Protireformacijski udarec je pomenil uničenje večine bogate bere protestantskih knjig, izdaje novih pa so bile redke. Protestantski knjižni jezik se je ohranil z Dalmatinovo Biblijo, ki so jo smeli uporabljati katoliški duhovniki. Širša raba tega jezika zgolj v pridigah, cerkvenih pesmih in nekaterih dokumentih pa ni bila zadostna, da bi jezik ohranil svojo enotnost in se je zato začel čedalje bolj bližati različnim narečjem. Marko Pohlin, ki je v drugi polovici 18. stoletja kot knjižni jezik hotel uzakoniti jezik središča, ljubljanščino, tako ni mogel prodreti, saj je bila ta različica jezika blizu le peščici ljudi. V politično in cerkvenopravno najbolj ločenem območju, to je Prekmurju, pa se je v istem stoletju celo oblikoval posebni prekmurski knjižni jezik. Poenotenje knjižnega jezika in njegovo uvajanje v javno rabo Preobrat od vedno večje razvejanosti slovenskega jezika, ki ga je bilo brez pomoči ustanov nemogoče spraviti v enoten knjižni jezik, se je zgodil v času terezijansko-jožefinskih reform. Te so prinesle urejeno šolstvo, tako da so se otroci učili v slovenščini, vsaj dokler se niso naučili uradnega nemškega jezika. Ko so se ob vsesplošni pomladi narodov začeli prebujati tudi Slovenci, je takšno postopanje postalo sporno; Slovencem ni več zadoščalo, da so svoj jezik lahko uporabljali samo v vsakdanjih, nižjih govornih situacijah, ne pa tudi v prestižnejših, javnih položajih. Slovenščina takrat namreč ni imela več zgolj komunikacijske vloge, ampak je naraščala tudi njena simbolna vloga: pomenila je osrednjo identifikacijsko točko slovenskega naroda. Slovenščino so tako postopoma uvajali v javno rabo. Že v času Ilirskih provinc se je začela uporabljati v srednjih šolah, v drugi polovici 19. stoletja pa tudi v dunajskem državnem parlamentu, kranjskem

Foto: www.sl.wikipedia.org

Foto: Urad Vlade RS za komuniciranje

TEMA MESECA

Ciril in Metod sta v 9. stoletju na podlagi govora makedonskih Slovanov oblikovala staro cerkveno slovanščino in jo uporabljala pri pokristjanjevanju sosednjih dežel Karantanije.


Zgodovina slovenskega jezika deželnem zboru, na kulturnih prireditvah in političnih zborovanjih, kot so bile čitalnice in tabori. Ob teh priložnostih se je pokazalo, da je zaradi raznolikosti pokrajinskih različic nujna tudi določitev pravorečne norme, za kar je poskrbel Stanislav Škrabec. Dokončno standardizacijo in poenotenje knjižnega jezika so omogočili še Kopitarjeva slovnica, ki je izšla že v začetku 19. stoletja, ter Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, Levčev Slovenski pravopis in Breznikova Slovnica za srednje šole, ki so izšli do začetka 20. stoletja. Takrat sta bila na graškem in ljubljanskem liceju ustanovljeni tudi posebni stolici za slovenski jezik. V 19. stoletju se je slovenščina polno dokazala še na enem področju. Literarno ustvarjanje, ki se je v prejšnjem stoletju že nabiralo v almanahu Pisanice, se je nadaljevalo v Kranjski čbelici in s Prešernom ujelo svetovne literarne tokove. Svojo strokovno zmožnost pa je slovenščina razvijala predvsem v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Slovenščina v 20. stoletju: od uveljavitve v javnosti do državnega jezika Po razpadu Avstro-Ogrske in ustanovitvi Jugoslavije se je slovenščina začela uporabljati na vseh ravneh javnega sporazumevanja, problem pa je nastal za tiste slovenske govorce, ki so ostali zunaj matične države v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, saj so jih vse tri države skušale bolj ali manj nasilno asimilirati. Takšne grobe asimilacije so bili med drugo svetovno vojno, ko je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na italijansko, nemško in madžarsko cono, deležni vsi Slovenci. V obdobju socialistične Jugoslavije se je slovenščina razvijala na vseh področjih kulturnega in znanstvenega jezika in je imela status uradnega jezika tudi na ravni federacije. V praksi pa je bila njena javna in uradna raba omejena in podrejena, kar je najprej vodilo k poudarjeni obrambi slovenske jezikovne identitete, končno pa tudi k odcepitvi od federacije. Slovenščina po svetu Z osamosvojitvijo Slovenije je slovenščina končno postala državni in uradni jezik in je kot taka zaščitena z zakoni. Za go-

vorce slovenščine, ki ne živijo v Sloveniji, pa je ta jezik še vedno občutljiva in krhka entiteta – za Slovence po svetu so namreč priložnosti za rabo slovenščine zelo omejene. To krhkost premagujejo na različne načine, Slovenija pa pomaga zlasti pri izobraževalnih dejavnostih. Tako se v sobotnih šolah otroci slovenskih potomcev v Argentini, Urugvaju, ZDA, Kanadi in Avstraliji učijo slovenskega jezika in v njem spoznavajo tudi literaturo in družbene vede, v slovenščini pa tudi pojejo, se pogovarjajo med sabo in oblikujejo kulturne prireditve. V evropskih državah (Češka, Avstrija, Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Liechtenstein, Švica, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Makedonija, Švedska, Ukrajina) in Rusiji pa je organiziran dopolnilni pouk slovenščine. Prostovoljci se ga udeležujejo enkrat tedensko, poleg jezika pa se učijo tudi o zgodovinskih, geografskih, socioloških, etnoloških in etnografskih posebnostih Slovenije. Že površen pregled zgodovine slovenščine pokaže, da je bilo njeno preživetje glede na geografsko, politično in cerkveno ločenost njenih govorcev skoraj nemogoče. In vendar lahko danes z zadovoljstvom rečemo, da se še vedno uresničuje znamenita Trubarjeva drža – stati inu obstati. Petra Zupančič

Poletna šola slovenščine Zavod Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju z Osnovno šolo Jožeta Gorjupa, Kostanjevica na Krki, organizirata POLETNO ŠOLO SLOVENŠČINE, ki bo potekala od 25. julija do 8. avgusta 2009. Prijavijo se lahko otroci od 7. do 12. leta. Prijave se zbirajo do 25. maja na Osnovni šoli Jožeta Gorjupa. Več informacij na http://www.zrss.si/slovenscina/ dopolnilni_poletna_2009.htm Starejši se lahko prijavite v Mladinsko poletno šolo slovenščine, ki jo organizira Center za slovenščino. Več informacij boste našli na spletni strani: http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ ID=1&LANG=slo

Moja Slovenija / Maj 2009

13


ZABELEŽILI SMO

Najboljša dela s področja zamejske in izseljenske tematike nagrajena Tretjega aprila se je v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani odvila svečana podelitev nagrad nagrajencem natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prireditev je svečano odprl minister dr. Boštjan Žekš.

Minister Žekš je uvodoma povedal, da gre za dogodek, ki ga letos Urad organizira že sedmič zapored. Poudaril je, da se svet spreminja, zato je treba ves čas spremljati, kaj se dogaja z našimi rojaki v zamejstvu in po svetu. »Upam pa, da bodo Slovenci po svetu še dolgo sodelovali s Slovenijo in da bodo lahko različna dela še dolgo obravnavala njihovo življenje,« je dodal. Nato je besedo povzel Miro Petek, predsednik parlamentarne Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Dejal je, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu zelo dinamična skupina, ki jo moramo vedno znova raziskovati. »Predvsem pa je o njih v slovenskih medijih premalo kakovostnih informacij,« je poudaril. Tako minister Žekš kot Petek sta nagrajencem izrekla prisrčne čestitke in jim zaželela še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Na razpisani natečaj je prispelo petnajst del: enajst jih je obravnavalo zamejstvo, štiri izseljenstvo, od tega je bilo osem diplomskih del, štiri magistrska in trije doktorati. Strokovno komisijo, ki je odločala o izboru najboljših, so tudi letos

14

Moja Slovenija / Maj 2009

sestavljali strokovnjaki etničnih študij, ki so pri ocenjevanju upoštevali izvirnost teme in pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Nagrajena dela na temo zamejstva in izseljenstva Za dela na temo zamejstva so nagrade prejeli: Nataša Gliha Komac za doktorsko disertacijo z naslovom Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku v jezikovno mešanem okolju Kanalske doline (prvo mesto), Katja Jerman, prav tako za doktorsko disertacijo z naslovom Dve Gorici – eno mesto: konstrukcija urbanega (drugo mesto), in Ana Peršič za diplomsko nalogo Položaj slovenske manjšine v Videmski pokrajini v Italiji po sprejemu zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini (tretje mesto). Za dela, ki so obravnavala področje izseljenstva, se je komisija odločila, da nagrade pode-

li: Barbari Medved - Cvikl za diplomsko delo z naslovom Geografska analiza vračanja zdomcev iz Nemčije v Slovenijo (prvo mesto), Dominiku Janezu Herletu za magistrsko delo Zgodovina slovenske skupnosti v Calumetu, Michigan (drugo mesto) in Kristini Toplak za doktorsko disertacijo Vpliv migracij na likovno ustvarjalnost – Slovenci v Argentini (tretje mesto). Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike ter s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Po podelitvi nagrad nagrajencem, ki jih je razglasil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, je sledilo prijetno druženje ob glasbi Slovenskega okteta. Uredništvo Foto: arhiv Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu


SLOVENCI NA MADŽARSKEM / SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Odprtje obnovljene števanovske šole 15. aprila so v Števanovcih v Porabju odprli obnovljeno osnovno šolo, ki jo obiskuje 28 učencev. Slovesnosti so se udeležili visoki gostje iz Slovenije in z Madžarske, med njimi odpravnica poslov Veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti Ksenija Škrilec, generalni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar, državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, predstavnik slovenskega šolskega ministrstva Roman Gruden in vodja manjšinskega oddelka pri madžarskem šolskem ministrstvu István Kraszlán.

Šola je bila obnovljena s finančno pomočjo Ministrstva za šolstvo in kulturo Republike Madžarske, ki je v ta namen prispevalo 30 milijonov forintov (100 tisoč evrov).

Goste je pozdravila ravnateljica šole Agica Holec, ki je med drugim povedala: »Tridesetmilijonska podpora je velika pomoč naši mali šoli, ki se bori za obstoj. Stavba šole je lepo obnovljena, čeprav bi

bilo treba še opraviti nekatera dela. Večje posege nam je pa vseeno uspelo speljati: popolnoma se je obnovila streha, zamenjali smo vrata in okna, naredila se je izolacija stavbe, po hodnikih so položeni novi tlakovci, v učilnicah topel pod, olepšan je tudi prostor za športno vzgojo, razširjeni in obnovljeni sta vodovodni in električni napeljavi, obnovljeni sta zbornica in ravnateljska soba in tudi pleskarji so opravili svoje delo. Zamenjavo šolske opreme nam je omogočil uspešen natečaj. Čeprav je število učencev majhno, si z vsemi močmi prizadevamo, da bi šola ostala in delovala. Za nas so najpomembnejši učenci.« Proslava je bila zaključena s kratkim kulturnim programom učencev, ki so ob tej priložnosti napisali tudi pesem z naslovom Pozdrav prenovljeni šoli. Marijana Sukič Foto: Karel Holec

KPD Bazovica gostil okroglo mizo 18. aprila je v prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki, ki deluje že 60 let, potekala okrogla miza z naslovom Lastna institucionalna opora kot pogoj k ohranjanju slovenstva na Hrvaškem. Uvodničarka in moderatorka okrogle mize je bila dr. Vera Kržišnik-Bukić (Inštitut za narodnostna vprašanja), na njej pa so sodelovali tudi dr. Karmen Medica (Fakulteta za humanistične študije v Kopru), Marijana Mirković (Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije), Klavdija Velimirović (Slovensko kulturno društvo »Istra« – Pulj), Tomo Šajn, (Primorske novice), Vida Srdoč (sodni tolmač za slovenski jezik), Vitomir Vitaz (Slovensko društvo KPD »Bazovica« – Reka) in Barbara Riman (Inštitut za narodnostna vprašanja). Raziskovalka slovenskih manjšin in skupnosti v nekdanjih jugoslovanskih republikah dr. Vera Kržišnik Bukić (Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana), je ocenila, da je v slovenskih društvih organiziranih približno petina vseh Slovencev, živečih na Hrvaškem. Sodeč po popisu prebivalstva število Slovencev na Hrvaškem upada, kljub temu pa število slovenskih društev narašča. Leta 1992 so Slovenci organizirano delovali samo v Zagrebu, Karlovcu in na Reki, dandanes pa je registriranih 17 različnih

društev. Na okrogli mizi so med drugim poudarili, da dandanes Slovenec na Hrvaškem ni biti lahko, saj si zaradi napetih odnosov med državama vse manj Slovencev želi na glas povedati, da so Slovenci. Po mnenju predsednika Združenja slovenskih društev na Hrvaškem Darka Šonca, se Slovenci na Hrvaškem ne želijo vtikati v politične zadeve, temveč je njihov namen delovati na kulturnem področju in s Hrvati živeti v sožitju. Veliko kritik je na okrogli mizi letelo tudi

na nezanimanje slovenskih medijev za delo slovenske manjšine na Hrvaškem. Medijske potrebe Slovencev, živečih na Hrvaškem, so se po mnenju novinarja Primorskih novic in Radia Koper Toma Šajna pojavile po letu 1991, vendar v večini niso bile upoštevane. Tudi ostali razpravljavci so potrdili, da v medijskem prostoru »manjšinska novica ni novica oziroma da sta v medijih veliko bolj zastopani manjšini v Italiji in Avstriji«. Povzeto po časopisu Delo, 20. 4. 2009

Moja Slovenija / Maj 2009

15


SLOVENCI NA KOROŠKEM

Sedmi Koroški kulturni dnevi v Ljubljani V slovenski prestolnici so od 14. do 24. aprila potekali sedmi Koroški kulturni dnevi. Pripravilo jih je Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo Celovec in Slovensko prosvetno zvezo Celovec. V Galeriji Družina jih je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je bil tudi njihov pokrovitelj.

Koroški kulturni dnevi, ki so zaobjemali kar šest prireditev, so se odprli 14. aprila v galeriji Družina v Ljubljani.

Za ministrom Žekšem je spregovoril predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva dr. Peter Vencelj, ki je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da želi društvo s sedmimi Koroškimi kulturnimi dnevi Ljubljano in Slovenijo opozoriti na bogato kulturno dejavnost koroških Slovencev. »Nobena skrivnost ni, da se premalo poznamo in povezujemo. Če je bila politična meja v preteklosti med državama večkrat ovira za tesnejše medsebojne stike, pa je danes ta ovira izginila. Zavore iz te preteklosti so ostale predvsem v naših glavah v načinu razmišljanja.« Takšna srečanja so po Vencljevem prepričanju priložnost za odpravo teh zavor. »Odprta je možnost, da ustvarimo skupen slovenski kulturni prostor.« Umetniška dela koroških kmetic Koroški kulturni dnevi, ki so zaobjemali kar šest prireditev, so se v galeriji Družina začeli z odprtjem razstave slik, ki so delo 21 koroških kmetic. Prvič so skupaj nastopile nemško in slovensko govoreče slikarke kmetice s cele Koroške, živeče od

16

Moja Slovenija / Maj 2009

skrajne meje Koroške na severu (Malnitz) do konca južne Koroške pri Pliberku in Wolfsbergu. Kot je v nagovoru ob odprtju Koroških kulturnih dnevov povedala podpredsednica Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva Majda Fister, so nenavadno razstavo pripravile kmečke žene slikarke, ki v sebi gojijo velik ustvarjalni potencial. Svoje ustvarjalne sposobnosti so pokazale prav na impresiven način in čestokrat odprle pogled v svoje osebno življenje, ki je močno povezano z naravo, kar se kaže v mnogih slikah pokrajin, cvetja in tudi v povsem abstraktnih podobah. Zvočnost koroške govorice Na glasbeni prireditvi Zvočnost koroške govorice v pesmi in besedi 17. aprila v dvorani Škofijske gimnazije v Šentvidu so pevci in pripovedovalci narečnega izročila z vseh treh dolin južne Koroške: Roža, Podjune in Zilje (pevci zbora Domovina iz Zilje, Rožanski muzikanti iz Gur in Roža, Oktet Suha iz Podjune), predstavili pestrost in različnost mnogih koroških

narečij. Kot je v nagovoru dejala podpredsednica Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, je z nastopajočimi na tej prireditvi pokrita vsa južna Koroška od zadnjih vasi na Zilji do konca Podjune. »Iz vseh teh krajev bomo slišali pesmi, ki so bile pradavne pričevalke slovenske besede, in govorico, ki bo potrdila velike različnosti, ko bomo spoznavali mehki pojoči govor Ziljanov in na drugi strani precej bolj trd govor Podjuncev. V napevih se odslikava naravna lepota Zilje, Roža in Podjune in predvsem ljudje.« Zaključek v Slovenski filharmoniji S koncertom Koroškega deželnega mladinskega zbora so se 24. aprila v Slovenski filharmoniji sklenili sedmi Koroški kulturni dnevi. Na tem celovečernem koncertu so mladi pevci pod vodstvom zborovodje koroškega Slovenca Edija Oražeja predstavili ljudske pesmi vseh celin. V zbor so vključeni pevci, ki govore oba deželna jezika, tudi pevci, katerih materni jezik je nemški. Marija Primc


SLOVENCI NA KOROŠKEM

V Lipi nad Vrbo Ena šola, štirje jeziki Na dvojezični ljudski šoli Lipa nad Vrbo na avstrijskem Koroškem od začetka letošnjega šolskega leta (septembra 2008) poteka projekt Ena šola, štirje jeziki. Projekt štirih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine in italijanščine, so uresničili na temelju poprejšnjih celoletnih razmišljanj učiteljev te šole, ki so si ga zamislili tako, da bi jeziki dobili posebno težo v učnem programu, saj so ti v Evropi, ki se odpira, zelo pomembni. z modrim, italijanska z zelenim, nemška s črnim in slovenska z rdečim prtom. Na njih je naloženo gradivo (delovni listi, zgoščenke, knjige) posameznih šolskih snovi jezika, ki ga označuje barva.

Cilj projekta Ena šola, štirje jeziki je, da bi otroci spoznali pomembnost učenja jezikov in da bi tudi slovenščina dobila enako vrednost, kot jo imajo drugi jeziki. Vsak jezik naj bi po njihovi zamisli dobil enako težo oziroma vrednost. Nobeden od štirih jezikov v tem projektu ni v prednosti, pravi ravnatelj šole Christian Zeichen, vsi so si enakovredni. Cilj projekta je, da bi otroci spoznali pomembnost učenja jezikov in da bi tudi slovenščina dobila enako vrednost, kot jo imajo drugi jeziki. V omenjeni projekt je vključena vsa ljudska šola Lipa nad Vrbo, ki jo obiskuje 75 učencev. Za poučevanje teh jezikov ima šola zaposlene odnosne učitelje. To pomeni, da na primer učitelj nemščine govori z učencem nemško kjerkoli, tudi zunaj šole, učitelj slovenščine slovensko, učitelj angleščine angleško, učitelj italijanščine pa italijansko. Modra, zelena, rdeča in črna Učenci so že od prvega razreda dalje

vključeni v pouk vseh štirih jezikov. Nekateri od njih so prijavljeni še k dopolnilnemu pouku posameznih jezikov. Angleščine se vsi učenci učijo pri rednem pouku, slovenščine, italijanščine in nemščine pa tisti, ki so prijavljeni k pouku teh jezikov. Zanimivo je, da na tej šoli ni nobenega učenca, ki bi izhajal iz slovensko govoreče družine, pa je k pouku slovenščine prijavljenih več kot 54 odstotkov vseh učencev te šole. Vidni znaki tega projekta so štiri barve: modra, zelena, rdeča in črna. Vsaka barva je razpoznavni znak enega od jezikov. S črno barvo je označena nemščina, z zeleno italijanščina, angleščina z modro, slovenščina pa z rdečo barvo. S temi štirimi barvami, ki so logo projekta, je označen že vhod v šolsko poslopje. V avli šole so štiri mize, ki so pokrite s prti v barvah teh štirih jezikov: angleška

Nemščina za začetek, angleško za božič, italijansko za pust, maja po slovensko Načrt tega projekta so pred njegovim začetkom predstavili staršem, jih seznanili z načinom dela in napovedali, da bodo vsakega od štirih jezikov po težiščih predstavili kot jezik in kulturo naroda, ki govori enega od teh štirih jezikov. Najprej so otroci oktobra lani na prireditvi predstavili nemščino in avstrijsko kulturo. Za božič so predstavili del angleške kulture – to je navado Angležev v pisanju voščilnic – tako da so poslali celo vrsto razglednic po Avstriji, v Slovenijo, Anglijo, Italijo. S karticami, ki so jih prejeli v odgovor na poslane voščilnice, pa so prelepili stene učilnice. Za pusta so predstavili italijanski jezik in italijansko kulturo. Ker so zanjo za pusta značilne beneške maske, so se učenci na pustni torek našemili in se sprehodili po Vrbi. Spremljali so jih učitelji in starši v oblekah iz fundusa ljubljanske opere. Na kulturni prireditvi maja pa bodo v šoli predstavili slovenščino in slovensko kulturo. »Predstavitev slovenskega jezika je zamišljena tako, da predstavimo v programu bistvene dele slovenske kulture in navade v Sloveniji. Povabljena je tudi osnovna šola iz Komna, da pokaže v živo del Slovenije, naši učenci pa bodo vse to predstavili v slovenščini in seveda tudi v vseh drugih jezikih,« je povedal ravnatelj Zeichen. Po ravnateljevem mnenju so starši učencev zelo navdušeni nad projektom in pomagajo pri njegovi izvedbi ter želijo, da bi šola z njim nadaljevala. Učitelji pa so pri uresničevanju tega projekta zelo angažirani, saj bi brez njihovega truda tudi ne bil izvedljiv. Marija Primc

Moja Slovenija / Maj 2009

17


SLOVENCI V ITALIJI

Paskval Gujon, župnik z Matajurja

Poklon beneškemu Čedermacu ob 100-letnici rojstva Bijače, Benečija – V hladnem jutru, ko so skozi sive oblake sramežljivo pogledovali prvi sončni žarki, sva s snemalcem mimo Čedada hitela v naročje prebujajoče se narave. Stiskala sem steklenico domačega črnega vina in zavitek sladkarij ter se spraševala, če bo res vse tako, kot sva se dogovorila dan prej. Paskval Gujon naju je čakal, tako kot mi je to obljubil v telefonskem pogovoru, naju pospremil v velik dnevni prostor, ki je spominjal bolj na skladišče kot bivalni kotiček. Pred začetkom pogovora je moral snemalec najprej popraviti vtičnico, šele zatem sva lahko prižgala luči ter kamero in pogovor je stekel. Najprej tiho in sramežljivo, z vsakim novim vprašanjem pa so bili odgovori bolj glasni in gostobesedni.

Pogovor s slovenskim duhovnikom Marinom Qualizzo o nesmiselni preiskavi zaradi ovadbe, da je v matajurski cerkvici skrito orožje. Monsignor Paskval Gujon je bil tistega 1. aprila star 90 let, zato sem ga najprej vprašala, če je to prvoaprilska šala, ali se je res rodil na dan lažnivih kljukcev. »Tako pravijo,« je odvrnil, »tako mi je povedala mama in očitno bo tako tudi držalo!« Bil je še poln trdne volje do dela, tudi pri močeh in ponosno je pokazal prirejeno vozilo, za katerega ni potreboval vozniškega dovoljenja. Hudomušno je priznal, da se od njega še ne misli posloviti in da bo možem postave z njim še dal vetra! Iz Bijač se je redno vozil v svojo cerkvico na Matajur, v tisto, ki so mu jo italijanski karabinjerji štiri leta prej preiskali in v enem

18

Moja Slovenija / Maj Marec 2009 2009

delu tudi prekopali tla, z izgovorom, da skriva orožje. Ovadba je bila seveda lažna in našli niso ničesar. Sama pa sem s svojo snemalno ekipo doživela, da so nas na poti k matajurski cerkvici opazno spremljali »poročevalci« v različnih avtomobilih. Paskval Gujon je bogoslovje končal leta 1933 v Vidmu, štiri leta kasneje pa je postal župnik na Matajurju. Verouk je v slovenskem jeziku poučeval tudi pod fašizmom, čeprav je bilo to prepovedano. Med drugo svetovno vojno je podpiral slovensko in italijansko odporniško gibanje ter bil tudi blagajnik OF. Leta 1995 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Bil je pokončen, klen in ponosen Slovenec, velik narodni delavec. Ob stoletnici rojstva so se ga v Špetru spomnili najprej z mašo, ki sta jo darovala videmski nadškof Pietro Brollo in koprski škof Metod Pirih. Na osrednji spominski slovesnosti v večnamenski dvorani pa sta o njem in njegovem dragocenem delu govorila načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar in glavni urednik beneškega štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banchig. Predstavili so tudi dvojezični zbornik Paskval Gujon, očak z Matajurja, z njegovim življenjepisom, fotografijami in vrsto časopisnih člankov o njem ter pričevanji njegovih sopotnikov. Spominskih slovesnosti so se udeležili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu v Vladi Republike Slovenije dr. Boštjan Žekš, podpredsednik Državnega zbora Slovenije dr. Vasja Klavora, državni sekretar Boris Jesih in konzulka v Trstu Bojana Cipot. Minister Žekš se je pred tem v Trstu sestal tudi s predsednikoma krovnih organizacij Slovencev v Italiji, z Rudijem Pavšičem iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Dragom Štoko, prvim možem Sveta slovenskih organizacij. Govorili so med drugim o občasnih italijanskih provokacijah nad slovensko narodno skupnostjo, pa tudi o pripravah na spremembe zakona o odnosu Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Srečanju je sledil obisk ministra Žekša pri županji narodnostno mešane tržaške občine Dolina Fulvii Premolin. »Narod ostane svoboden in živ, dokler je živ njegov jezik. Narod, ki pozabi svoj jezik, je izkoreninjen in večkrat z jezikom izgubi tudi vero ter vse, kar je vrednega dobil z dediščino.« Te Gujonove misli o jeziku in ponosu je ob stoletnici njegovega rojstva v Špetru prebral Zdravko Likar. V mojem spominu pa ostaja tisti trenutek, ko sva z 90-letnim monsignorjem na dvorišču njegovega doma v Bijačah nazdravila s črnim domačim vinom. Takrat sem ga videla zadnjič! Mirjam Muženič, RTV Slovenija


RAFAELOVA DRUŽBA

Vzporedna Slovenija O slovenski skupnosti v Argentini je mogoče brati v mnogih knjigah, v različnih zbornikih, v neštetih člankih. Z njo se lahko prek vseh mogočih ljudi srečuješ že od malih nog, lahko imaš tam tudi zajeten kos svojega sorodstva. O njej lahko poslušaš v tisoč in enem presežniku, vse tja do, kot se navdušeni avtorji večkrat izrazijo, argentinskega čudeža.

Zemljevid z večjimi slovenskimi skupnostmi v delu Južne Amerike.

A dejansko doživeti to slovensko skupnost je nekaj povsem drugega. Naposled dojameš, kje tiči čudež. Čudež je pravzaprav v tem, da je kaj takega sploh mogoče brez čudeža. Da zmore nekaj tisoč slovenskih duš, polnih narodne in katoliške zavesti, tak zanos, da sredi tujine iz nič zgradijo vzporedno Slovenijo! Slovenska skupnost v Argentini je otok slovenstva sredi španskega morja. Otok z razvejenim osnovnim in srednjim šolstvom, s pestro in polnokrvno politično pahljačo, z vrsto vsakršnih organizacij, od dobrodelnosti do alpinizma, s (tudi številčno) bogato periodiko, z vsemi mogočimi kulturnimi dejavnostmi, celo s slovenskim semeniščem in približno petdesetimi duhovniki. Danes položaj ni več enak, kot je bil pred desetletji, slovensko življenje pa je še vedno razmahnjeno in raste iz iste duhovne moči, kot je nekdaj. Kot v katerikoli skupnosti na svetu je tudi tu neko jedro, ki žrtvuje nesorazmerno veliko časa, darov in življenjske sile. In to jedro potem poganja celoto, iz katere niso izključeni niti oddaljeni in nedejavni. Razmeroma pogosti so primeri, ko tudi tisti, ki so pretrgali stike s skupnostjo, morda po rojstvu otrok ali čisto iz notranjega vzgiba, znova poiščejo vez. Zanimivo je opazovati, kako omenjena življenjska sila deluje na najrazličnejše načine v različnih situacijah. Ni omejena na najbolj žive in dejavne slovenske domove. Pravzaprav sploh ni omejena zgolj na domove. Na severu Argentine srečaš močno družino, ki je skoraj edino, kar je slovenskega v milijonskem mestu, a brsti od življenja, tudi šolo ima doma. Lahko pa na skrajnem jugu najdeš mlado družino iz mešanega zakona, ki v vseh dimenzijah ne zmore živeti slovenstva, a ko pride na obisk košček Slovenije, ima človek občutek, kot da gleda, kako je izsušena zemlja hvaležna za kaplje dežja. Dr. Marko Kremžar, ki ravno te dni prejema literarno nagrado Vstajenje prav za opis prvih korakov povojne slovenske skupnosti v Argentini in mu na tem mestu iskreno čestitamo, je v pogovoru za Tretji dan povedal, da je za razumetje argentinske skupnosti treba iti k njenim začetkom na Vetrinjsko polje. Slovenski begunci, ki so se morali izseliti brez vsakega imetja, ne bi mogli zaživeti kot taka izredna skupnost brez štiriletnih »duhovnih vaj« v begunskih taboriščih. Tega se skuša zavedati tudi Rafaelova družba in prav zato ne preneha ozaveščati o teh dogajanjih s fotografsko razstavo, ki potuje po Sloveniji, v kratkem pa bo v novi obliki obiskala tudi prekomorske dežele. Lenart Rihar Foto: arhiv Rafaelove družbe

Moja Slovenija / Maj 2009

19


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Arhitekt Janez Hacin odlikovan V četrtek, 16. aprila 2009, je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk z redom za zasluge odlikoval slovenskega univ. dipl. inž. arh. Janeza Hacina iz Švice za dosežke in zasluge pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije ter pomoči različnim projektom v Sloveniji.

Zahvalne besede Janeza Hacina ob prejemu odlikovanja. Za podelitev odlikovanja je Janeza Hacina predlagal Svetovni slovenski kongres. V nagovoru na slovesni podelitvi priznanj je dr. Danilo Türk o Janezu Hacinu dejal: »Inženir Janez Hacin je eden tistih Slovencev, ki so v enem najzahtevnejših evropskih okolij ustvarili podobo slovenskega človeka že veliko pred osamosvojitvijo Slovenije. Kot strokovnjak, kot cenjen arhitekt, kot cenjen meščan Ženeve in kot zaveden Slovenec je bil znan že prej. V času po osamosvojitvi pa je našel nove načine ustvarjanja povezav med slovenskim narodom, slo-

20

Moja Slovenija / Maj 2009

vensko kulturo, slovenskim političnim interesom ter Ženevo in mednarodnim okoljem v tem zahtevnem kraju. Zato Republika Slovenija izkazuje posebno hvaležnost inženirju Janezu Hacinu za vse njegove prispevke doslej.« Janez Hacin se je rodil leta 1931 v Celju. Študiral je na Univerzi v Ljubljani, nato na univerzah na Dunaju in v Stockholmu ter na univerzi Princeton v ZDA. Bil je gostujoči predavatelj na univerzah Michigan in Kolorado v ZDA. Služboval je v New Yorku, San Franciscu in celo v venezuelskem Caracasu. Hacin se je v tujem okolju zelo dobro

uveljavil. Med njegove realizirane projekte sodi veliko število stanovanjskih in poslovnih objektov, ambasad, kongresnih, družbenih, športnih centrov, prav tako enkratnih urbanističnih rešitev. Večina teh zgradb je lociranih v Ženevi ter v francosko govorečem delu Švice, nekaj jih stoji tudi v prestižnih urbanih okoljih ZDA, Kanade in Francije. Janez Hacin je vrsto let omogočal štipendijo študentom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, bil jim je ne le mecen, ampak tudi vzornik. Pomemben del Hacinovega življenja je bila njegova izjemna zavzetost v korist Slovenije v času njenega osamosvajanja. Tako je med drugim v letu 1991 zagotovil delovanje Generalnega konzulata RS v Ženevi, takrat edinega diplomatsko-konzularnega predstavništva RS, pristojnega za Švico. V ta čas ter v ta kontekst se umešča Hacinovo financiranje oglasne akcije v enem vodilnih svetovnih časnikov Neue Züricher Zeitung. Janez Hacin je bil soustanovitelj Združenja ženevskih Slovencev, ki je nastalo v tistih razgibanih trenutkih junija 1991, ko so se Slovenci v francosko govorečem delu Švice in bližnji okolici Francije zavedali, da lahko po svojih močeh pripomorejo k uspešni osamosvojitvi Slovenije. Četudi mednarodno uveljavljen strokovnjak, Hacin postavlja svoje humanitarno delo nad arhitekturne dosežke. Velik del svojih zaslužkov je daroval v človekoljubne namene: za sirotišnico v Braziliji, v pomoč šolam v Eritreji, številnim revnim v Indiji. Zgodbo arhitekta Janeza Hacina, izjemnega arhitekta, iznajdljivega in pogumnega, navezanega na domovino ter socialno čutečega, je predstavil Željko Kozinc leta 2006 v knjigi Dotik sveta. Sonia Avguštin Foto: Jurij Paljk


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES / ID SLOVENIJA V SVETU

Šesta Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije Svetovni slovenski kongres kot nadaljevanje sklopa konferenc slovenskih strokovnjakov pripravlja šesto Konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala od 28. do 30. maja 2009 v Ljubljani. Glavni namen srečanja je spoznavanje in povezovanje slovenskih medicinskih strokovnjakov. Častni pokrovitelj konference je predsednik RS dr. Danilo Türk. Na letošnji konferenci bomo podrobneje osvetlili naslednje tematike: 1. raziskovanje slo. zdravnikov iz sveta; 2. etika v medicini; 3. izobraževanje v medicini: področje odnosov med zdravniki, komunikacija med zdravniki in pacienti;

4. najnovejše tehnologije v medicini; 5. slovenski zdravstveni sistem v primerjavi z zdravstvenimi sistemi v svetu. Vabimo vas, da se zanimivega, prijetnega in koristnega druženja udeležite. Za vse dodatne informacije smo na voljo na naslovu: Svetovni slovenski kongres,

Cankarjeva cesta 1/IV, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 28 550, faks: 01 24 28 558, email: ssk.up@eunet.si. Podrobnejši program in prijave na www.slokongres.com.

Izseljensko društvo SVS vabi na 16. tabor Slovencev po svetu V soboto, 4. julija 2009, v Šmarjeških Toplicah ob 9.00: Koncelebrirana sv. maša za Slovence po svetu v cerkvi Sv. Marjete v Šmarjeti ob 10.30: Okrogla miza v Termah Šmarješke Toplice: Kako se povezujemo in kako bi si želeli povezovati z našimi rojaki po svetu ob 13.30: Kosilo v Termah Šmarješke Toplice ob 15.00: Krajši ogled kulturnih in naravnih znamenitosti Občine Šmarješke Toplice (možnost nastanitve, kopanja v bazenih, vožnje s turističnim vlakcem in obiska gradu Otočec) ob 17.00: Kulturni program in druženje Na kulturnem programu bodo nastopili: - Folklorna skupina Pristava iz Argentine - Plesni ansambel Triglav iz Winnipega - Dijaki iz prekomorskih držav Vabljeni vsi Slovenci iz matične domovine, zamejstva, zdomstva in izseljenstva!

Moja Slovenija / Maj 2009

21


IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Aleluja, v veselju in težavah Velika noč je veliko več kot potica, šunka, hren in pirhi. Te smo namreč že pojedli. Velika noč je zmaga nad smrtjo in nad našimi križi. Kot so zapisali slovenski škofje v velikonočnem voščilu: »Križ na rami je razpoznavno znamenje vsakega Kristusovega učenca.« Duhovna priprava pred veliko nočjo je bil tudi letos misijon na radiu Ognjišče med tiho in cvetno nedeljo. Pripravili so ga v sodelovanju s Frančiškovimi brati in sestrami. Šlo je za teden intenzivnega oznanjanja evangelija po radijskih valovih z geslom »Hoditi po Jezusovih stopinjah«. Bogat arhiv je na spletni strani: http://audio.ognjisce.si. Kot je poudaril, je vstali Kristus tudi v tej stiski naše veliko upanje na izboljšanje gospodarskih razmer in drugačno prihodnost, po drugi strani pa smo vsi povabljeni k medsebojni pomoči, solidarnosti in velikodušnosti. NA KRATKO V Logatcu se je 4. aprila popoldne na srečanju krščanskih gibanj in skupnosti zbralo več kot tisoč ljudi iz vse Slovenije. V župniji Ljubljana Trnovo so 4. aprila blagoslovili in odprli Dom Janeza Krstnika, kjer bodo lahko ponudili institucionalno varstvo 63 starejšim in pomoči potrebnim. V Mirni Peči na Dolenjskem je na velikonočni ponedeljek potekalo 11. tradicionalno srečanje in blagoslov motoristov. Prišlo jih je skoraj devet tisoč. Velika noč je veliko več kot potica, šunka, hren in pirhi. Te smo namreč že pojedli. Velika noč je zmaga nad smrtjo in nad našimi križi. Na veliko noč zgodaj zjutraj so se verniki zbrali pri vstajenjskih procesijah, zatem pa pri slovesnih svetih mašah, ki so naznanjale veselje ob Kristusovem vstajenju. V stolnicah so jih darovali škofje ordinariji. Ljubljanski nadškof Alojz Uran je zbrane najprej pozdravil z Jezusovimi besedami »mir vam bodi«. Poudaril je, da nosi velikonočno jutro v sebi sporočilo življenja. Ne samo začetek pomladi, ki se po dolgotrajni zimi prebuja, v to pomladno razpoloženje je po njegovih besedah postavljen tudi judovsko-krščanski praznik: prehod iz sužnosti v svobodo, iz smrti v življenje. Da je za nas, kristjane, Jezusovo vstajenje najprej dogodek, ki nas osvobaja, velika noč pa tako praznik našega osvobojenja

22

Moja Slovenija / Maj 2009

ali odrešenja, je v pridigi dejal mariborski nadškof Franc Kramberger. Kot je še dodal, je velika noč Kristusov danes, kar pomeni, da velikonočni prazniki niso le spomin na dogodke pred dva tisoč leti, marveč so dogajanje, ki se uresničuje zdaj, med nami in v nas. Apostolski administrator celjske škofije, nadškof Anton Stres, pa je pred zbranimi menil, da mogoče letos marsikdo med nami doživlja velikonočno jutro v temi in zaskrbljenosti, kdo bo odvalil težek kamen skrbi in grozeče negotovosti. Poleg običajnih nesreč, ki nas kdaj spravijo na rob obupanosti, nam letos greni veselje vedno bolj grozeča gospodarska kriza. Nekaj podobnega je v nagovoru po evangeliju med sveto mašo povedal škof Pirih.

Na velikonočni ponedeljek je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala kantata Hvalnica stvarstva, ki sodi v sklop prireditev ob 800-letnici frančiškanskega pravila. V Mariboru, Vojniku in Murski Soboti je 18. aprila potekal Škofijafest – druženje mladih, ki pomeni praznovanje in obhajanje njihove vere, je imelo letos geslo »In boste moje priče«. Nadškofijo Ljubljana so 14. aprila obvestili, da je Okrožno sodišče v Ljubljani sprejelo sklep, s katerim je ugodilo predlogu iz oktobra 2007 in ustavilo kazenski postopek zoper nekdanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Dogodke, ki so se zgodili do 24. aprila, je zbral Matjaž Merljak, Radio Ognjišče.


IZ KNOBLEHARJEVE ZBIRKE SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

Afriški poglavarski stolček iz 19. stoletja Sredi poletja 1850 so časopisi objavili novico, da si je mogoče v ljubljanskem semenišču ogledati nenavadne reči. To so bili različni predmeti, rastline, kamni in živali, ki jih je iz Afrike pripeljal misijonar Ignacij Knoblehar. Njegovo poslanstvo je bilo v širjenju krščanske vere med temnopoltim prebivalstvom na območju današnjega južnega Sudana. Že prvo

potovanje po Belem Nilu v zimi 1849–50 ga je pripeljalo v stik z različnimi ljudstvi in Knobleharjevo pozornost so kmalu pritegnili zanimivi predmeti iz njihovega vsakdanjega življenja. Na poti je zbral lepo etnološko in naravoslovno zbirko, ki je štela skoraj tristo eksponatov. Osrednji del Knobleharjeve zbirke je shranjen v Slovenskem etnografskem muzeju

v Ljubljani. V sklopu stalne razstave si obiskovalci lahko ogledajo tudi majhen stolček, izdelan iz enega kosa lesa. O njegovi uporabi vemo predvsem iz zapisov, ki govorijo o poglavarju Mugi. Zapisi poudarjajo poglavarjevo neprestano prepevanje in navado, da je imel vedno pri sebi majhen stolček. Čez dan je na njem sedel, ponoči pa ga je uporabil za vzglav-

je. Čeprav je bil običaj, da je na stolčku praviloma lahko sedel le poglavar, je takšna čast doletela tudi Knobleharja. V misijonskih poročilih je ohranjen podatek, kako je Knoblehar prišel na srečanje poglavarjev, ki so mu dodelili častno mesto – na stolčku. dr. Marko Frelih Slovenski etnografski muzej

Moja Slovenija / Maj 2009

23


PISALI STE NAM

Lipa Park ambasadorja za leto 2009

Lipa Park ambasadorja za leto 2009 sta 17-letni Raymond Dykstra (na levi) in 19-letni Joseph Dykstra (na desni). Slovenski narodni dom Lipa park (St. Catharines, Ontario, Kanada) že od leta 1975 organizira vsakoletno tekmovanje in izbiro najlepšega slovenskega dekleta, ki nosi naslov “Miss Lipa park« in nato

predstavlja Društvo Lipa park. Društvo zastopa tudi med izbranimi dekleti drugih narodnosti na vsakoletni prireditvi “Folk Art Festival“ v St. Catherinsu. Pri domačem društvu pa je gostiteljica vseh

prireditev, posebno na Odprti hiši, ko nas obiščejo tudi lepotice drugih narodnosti iz Niagarskega polotoka. V vseh dosedanjih 36 letih je vseh 36 izbrank izvrstno predstavljalo naše društvo Lipa park, za kar jim je društvo zelo hvaležno. Letos pa se je nekoliko spremenilo.”Kar je dovolj, je dovolj,” so se ojunačili naši fantje. “Tudi mi smo Slovenci, ki bi radi predstavljali naše društvo.” Prijavila sta se kar dva fanta, potomca slovenskih staršev in starih staršev, ki so že vsa leta zelo aktivni člani društva. Tako smo letos izbrali dva ambasadorja, ki nas bosta zastopala in predstavljala naše društvo V svoji prijavnici sta navedla, da bosta zelo počaščena in ponosna in da bosta z vsem srcem dokazala, da sta vredna naslova, da ljubita slovensko kulturo in tradicijo in da bosta po zgledu svojih staršev in starih staršev postala ugledna in ponosna na svoje slovensko poreklo. Naša letošnja ambasadorja sta sinova Raya in Joanne Dykstra. Njihova babica je Mary Ann Barich iz Grimsbyja, Ontario. Raymond in Joseph Dykstra, iskreno vama čestitamo in vama želimo obilo uspehov! F. Seljak

Zapoj in zapleši z menoj, ostani prijatelj moj! Slovensko kulturno društvo LIPA iz Münchna je februarja pripravilo pustovanje, ki se ga je udeležilo veliko slovenskih rojakov, ki živijo v Münchnu in njegovi okolici. Prišlo jih je približno 250 in mnogi so veselo razpoloženje popestrili z domiselnimi pustnimi maskami. Za presenečenje večera pa je poskrbela folklorna skupina SKD LIPA München z nastopom »Smrkcev«. Za koreografijo, maske in glasbo je poskrbela Daniela Zver, vodja folklorne skupine. Pustno rajanje je trajalo pozno v noč ob spremljavi ansambla Veseli Gorenjci iz Slovenije. 10. obletnica folklorne skupine LIPA Slovensko kulturno društvo LIPA Mün-

24

Moja Slovenija / Maj 2009


PISALI STE NAM chen je bilo ustanovljeno leta 1992, velika želja, da bi imeli tudi različne sekcije, pa se je uresničila leta 1999, ko smo ustanovili svojo folklorno skupino. Z vajami smo začeli pod vodstvom Darinke Žgeč, zbralo se nas je 20 članic in članov društva. Prvi nastop je bil 6. marca 1999 z gorenjskimi plesi. Sčasoma smo se naučili še prekmurskih in štajerskih ter si pridobili tudi vse tri noše. Leta 2003 je vodstvo folklorne skupine prevzela Daniela Zver, ki nas vodi z velikim veseljem in motivacijo. Prav tako smo veseli, da imamo med nami Toneta Debeljaka, ki nas na vsakem nastopu spremlja s svojo harmoniko. Naj na kratko omenim del naših nastopov. To so bili, razen na prireditvah našega društva, pri Zirkus Krone »Folklore international (München), povorka Oktoberfest (München), na Folklorijadah v Nemčiji, Križanke v Ljubljani, v Rogašev-

cih, »Europa Union« Marienplatz (München), »Gauder Fest« v Zillertalu (Avstrija), Trachtenmarkt v Gredingu, BUGA (München) in Musikantenstadl v Olympiahalle (München). Na našo slovesnost ob desetletnici smo povabili SKD Drava Augsburg, SKD Lastovka Ingolstadt, SKD Štorklja Schorndorf ter ansambel Atlantica iz Schorndorfa. Tako je bila dvorana hitro napolnjena do zadnjega sedeža. Med nami pa smo pozdravili tudi generalnega konzula, gospoda Killerja, gospo Rihterič (Hotel Vivat, Moravske Toplice) ter nekdanjega generalnega konzula, gospoda Gregoriča. Program smo začeli s himno, pozdravnimi besedami, nadaljevali pa s kulturnim programom ter z nastopom folklornih skupin. V program smo vključili 16-letnega Michaela (po rodu Nemca), ki je zaigral na harmoniko in zapel slovenske pesmi.

Sledila je podelitev priznanj in zahval. Članice in člani folklorne skupine so prejeli bronaste in srebrne Maroltove značke Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ter društvena priznanja. Po čudovitem programu in prejetih čestitkah se je začel družabni večer. Ob dobri glasbi smo se veselili do poznih ur. Da smo lahko poravnali stroške te prireditve, smo pripravili bogato tombolo, za dobitke pa smo zaprosili pokrovitelje v Sloveniji in Nemčiji. Vsem, ki ste nam pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Folklorna skupina SKD LIPA München je prejela vabilo za sodelovanje na 56. svetovnem prvenstvu v oranju Slovenija 2009, ki bo 4. junija v Moravskih Toplicah. Upamo, da se vidimo v Prekmurju! Podpredsednica Anica Varga Foto: D. K.

Praznovali smo dan žena V društvu Mura iz Rankweila smo 14. marca 2009, kakor tudi vrsto let do sedaj, proslavili dan žena, 8. marec. V Bresnersali v Brederis-Rankweilu smo se zbrali člani društva in prijatelji s Predarlskega, iz Švice, Nemčije, Liechtensteina in Slovenije. Vse žene, mamice, babice smo obdarili z rdečim nageljnom in jih ob prihodu počastili z aperitivom. Za kulturni program so poskrbeli učenci dopolnilnega pouka slovenščine in kulture iz Rorschacha (Švica) in Brederis-Rankweila (Predarlsko) pod vodstvom Mateje Kregar. Vsi so se zelo potrudili in znova pripravili čudovit program. Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine in kulture na Predarlskem, so se občinstvu predstavili z recitacijami, glasbenimi in plesnimi točkami. Učenci iz Švice pa so občinstvo razvedrili s kratko lutkovno predstavo Miška z velikimi očmi. Po kulturnem programu smo se lepo zahvalili učencem za nastop, še posebej pa učiteljici Mateji Kregar, ki je program pripravila. Za zabavo in dobro razpoloženje je vse do jutranjih ur skrbel ansambel Blue Planet, ki je posebej za nas prišel iz domovine Slovenije. Predsednik društva Mura Jenö Evgen Kalamar

Moja Slovenija / Maj 2009

25


KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Ljubljana do 31. 5. – Fotografska razstava: Postojnska jama pred 100 leti. Ljubljanski grad, Galerija »S« do 16. 6. – Fotografska razstava: Matevž Lenarčič: Alpe – kot jih vidijo ptice. Jakopičevo sprehajališče, Park Tivoli do 30. 6. – Spet trte so rodile: O kulturi vina na Slovenskem. Nova osrednja razstava Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2 do 26. 7. – Mehika pred Kolumbom: Večno življenje – najnovejše arheološke najdbe v Zahodni Mehiki. Cankarjev dom, Prešernova 10 do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20 od 28. do 30. 5. – VI. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Svetovni slovenski kongres, Cankarjeva 1 Velenje do 30. 6. – Razstava »Šaleška dolina in 16. stoletje«. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54 do 31. 8. – Egipt in egiptomanija v Sloveniji. Muzejska razstava. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54 Rogatec do 30. 9. – Razstava »Kuharca« ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Grad Strmol Ptuj od 22. 5. do 25. 5. – 20. razstava: Dobrote slovenskih kmetij Dobrna 6. 6. – Pohod po obronkih Dobrne Črnomelj od 17. 6. do 21. 6. – 46. Jurjevanje Maribor od 20. 6. do 21. 6. – Svetovni pokal v gorskem kolesarjenju, XCO in DH (disciplinski kros in spust). Mariborsko Pohorje Kranjska Gora 25. 6. – 4. Andrejčkov tek: 15. tek na Vršič Kostel 27. 6. – Etno festival Etnokostel 2009

Domžale 30. 5. ob 10.00 – Srečanje slovenskih zdomcev, izseljencev in povratnikov z namenom druženja in izmenjave izkušenj. Hotel in restavracija Krona, Ihanska cesta 2, Domžale. Več informacij na spletni strani: http://www.hotel-krona.com.

Prireditve izven Slovenije ZDA Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL 14. 6. ob 12.00 – Annual Membership Dinner – telovo http://www.slovenian-center.org Slovenian Women’s Union of America 20. 6. – Praznovanje ob 80-letnici izhajanja: »Let’s Feel Slovenia« – Celebrate Zarja Activities. Lemont, Illinois http://www.swua.org ClevelandSlovenian.com 17. 5. ob 10.30 – St. Vitus Slovenian Language School Graduation 17. 5. ob 13.30 – The annual meeting of members of the Slovene home for the aged http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org

26

Moja Slovenija / Maj 2009

KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg 31. 5. – Prvi piknik 21. 6. – Slovenski dan in dan očetov Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM http://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide 17.5 in 8. 6. - Balinanje 20. 5. in 17. 6. - Dan Sončnic 28. 6. - Dan Državnosti Republike Slovenije Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00. Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec. Tu so prireditve za Slovenski klub Adelaide, od maj do december, ce bi radi objavit v Moji Slovenski klub Jadran, Melbourne 26. 6. – Dan Slovenije 19. 7. – Pokušina vin in koline Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki. Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu. C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri) Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com

Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http:// www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom http://www.slomskovdom.org Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström 16. 5. – Balinarski turnir v Olofströmu 30. 5. – Romanje v Vadsteno od 12. 5. do 16. 5. – Nastopi pevskega zbora Rdeča zvezda iz Trsta v Växjöju. Načrtujejo tudi obisk v Olofströmu. Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od januarja od junija Slovenska šola: vsako drugo nedeljo, začetek v februarju Društveni prostori so odprti takrat, ko imajo sekcije krožek.

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu 21. 5. – Romanje za vnebohod od 29. 5. do 1. 6. – Binkoštno romanje v Altötting, Regensburg, Passau in München z avtobusom Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije. Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00. Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00. Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15. Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00. Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00. Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00. Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30. Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30. Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30. St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30. Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.; http://www.slomisija.ch SPD na Predarlskem 16. 5. – Društveni izlet

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: http://www.datamarkets.com.ar/Okenceslo

SKD Mura od 30. 5. do 31. 5. – Društveni izlet 14. 6. – Piknik v naravi za člane društva in prijatelje. Ob slabem vremenu piknik naslednjo nedeljo.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires

Skupnost učiteljev in Združenje staršev Martin Krpan

ARGENTINA


KOLEDAR PRIREDITEV 6. 6. ob 17.00 – 36. tradicionalna prireditev Slovenski otroci vabijo. Küsnacht pri Zürichu

Folklorna skupina Lipa od 6. 6. do 7. 6. – Cestna zabava in piknik. Götzis SD Slovenija Vorarlb. 7. 6. ob 10.00 – Piknik z glasbo iz Slovenije. Športno igrišče Rankweil SD Kulturni most Švica–Slovenija, Bern 11. 6. – Multikulturni pohod v naravo in piknik iz lastnega nahrbtnika SD Slovenija Rüti 13. 6. – Maša za domovino in kulturni program ob dnevu državnosti. Rüti-Tann SPD Triglav 14. 6. ob 9.00 – Maša in popoldanski pohod s piknikom. Dottikon Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica http://www.triglav.ch Združenje ženevskih Slovencev 14. 6. – Tradicionalni piknik http://www.slovenci.org POLJSKA Društvo Triglav – Rysy http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec 15. 5. ob 20.00 – Predstavitev zgoščenke in koncert Hartmanovih deklet. KD Pliberk 10. 6. ob 21.00 – Premiera predstave Švejk. Vogrče, župnišče 12. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče 13. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče 19. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče 21. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče 26. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče 27. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče http://www.kkz.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša http://www.pavelhaus.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija

ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00. ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora. Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http:// www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna http://www.maschinenring.at NEMČIJA Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim: prva in tretja nedelja v mesecu v Maria Frieden ob 10.30 Heidelberg: prva nedelja v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00 Herbolzheim pri Freiburgu: druga nedelja v mesecu v Maria Sand ob 10.30 Vöhrenbach v Schwarzwaldu: druga nedelja v mesecu v farni cerkvi ob 15.00 Buchen v Odenwaldu: tretja sobota v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas) Rauental (Rastatt): tretja nedelja v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti) Lebach v Saarlandu: četrta nedelja v mesecu v St. Michaelu ob 16.00 http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija

ITALIJA KD Mačkolje 29., 30. in 31. 5. – Praznik češenj Slovenska prosveta od 15. 6. do 19. 6. od 9.00 do 16.00 – Gledališki teden za otroke. Slovenska prosveta v sodelovanju z Radijskim odrom organizira Gledališki teden za otroke. Lučka Susič Peterlin bo pripravila gledališko predstavo za otroke in s pomočjo animatorjev naučila otroke pravilne dikcije in igranja na odru. Predstavo bodo uprizorili zadnji dan in ponovili jeseni za abonma Gledališkega vrtiljaka. Opčine, Finžgarjev dom; http://www.zskp.org Kulturno društvo Ivan Trinko/Circolo di cultura Ivan Trinko; http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474 http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst. SKD Cerovlje - Mavhinje od 27. 6. do 5. 7. – 8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin Sklad Mitja Čuk; http://www.skladmitjacuk.org KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com

SKUD Triglav e.V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Sttutgart http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Sttutgart http://www.kd-slovenija.de

Oglejte si koledar prireditev tudi na spletni strani www.slovenci.si!

Zgodilo se je tega meseca Maj je peti mesec v gregorijanskem koledarju, z 31 dnevi. Ime je dobil po rimski boginji Maji. Izvirno slovensko ime za maj je veliki traven. 1. maja 1838 je v Ljubljani začela izhajati Carniolia, domovinska revija in zabavni list za umetnost, književnost, gledališče in družabno življenje. 4. maja 1980 je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl Josip Broz Tito, rojen slovenski materi v hrvaškem Kumrovcu 7. maja 1892. 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni.

7. maja 1891 se je v Bohinjski Bistrici rodil slovenski skladatelj in pianist Janko Ravnik. Leta 1931 je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga.

jemanje živil, dajanje opazk in nadlegovanje potujočih zatreti. V letih 1849–1853 so bile namreč žetve zelo skromne, sledila sta pomanjkanje in draginja zaradi rusko-turške vojne, tako da je vse »beračilo«.

9. maja 1945 ob 00.01 po srednjeevropskem času se je s popolno kapitulacijo Nemčije v Evropi končala druga svetovna vojna.

17. maja 1890 je v Ljubljani začel delovati vodovod.

12. maja 1917 se je začela deseta soška bitka in trajala do 5. junija. 16. maja 1851 je cesarsko-kraljevo namestništvo v Ljubljani prepovedalo beraštvo. Sklenilo je, da je treba vsako

20. maja 1734 se je v Breznici pri Radovljici rodil slovenski čebelar in slikar Anton Janša. 22. maja 1992 je bila Slovenija na zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku sprejeta v OZN. To je bil zadnji korak do mednarodnega priznanja in vstopa v družino svetovnih narodov.

Moja Slovenija / Maj 2009

27


MLADI MLADIM

»Če še niste bili v Sloveniji, pridite, ker vam ne bo žal!« Stari starši našega sogovornika Christiana Ranta so v Argentino prišli leta 1947 in se naselili v predmestju Buenos Airesa. Njegov oče Tomaž in mama Cristina sta se rodila v Buenos Airesu, Christian pa je odraščal v provinci Córdoba, 800 km severno od argentinske prestolnice, kjer je njegova družina prevzela upravljanje Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča v Doloresu (v občini San Esteban). Tam je obiskoval osnovno in srednjo šolo, fakulteto pa je zaključil v Buenos Airesu, kjer je doštudiral kot profesor telesne vzgoje.

Rantovih šest: Matjažek, Alex, Viki, Nataša, Marjana in Cristian.

Kdaj si bil prvikrat v Sloveniji? Prvič sem prišel julija 2004 z nogometno ekipo Zedinjena Slovenija (na drugo svetovno nogometno prvenstvo izseljencev, ki ga je organiziral ID Slovenija v svetu). Tukaj smo bili le dva tedna, ampak to je zadostovalo, da sem začel razmišljati o Sloveniji. Zakaj si se odločil za prihod v Slovenijo? Več dejavnikov je vplivalo na mojo odločitev. Na prvem mestu bi rekel, da me je Slovenija očarala: kamor smo šli v tistih dveh tednih, je bilo lepo, kot iz pravljice! Vse tako lepo urejeno, mirno,

28

Moja Slovenija / Maj 2009

blizu. Odločil pa sem se, da ne grem nikamor, dokler ne dokončam študija telesne vzgoje v Buenos Airesu. Ko sem decembra 2004 diplomiral, sem že januarja 2005 iskal možnosti, kaj bi lahko tukaj počel. Na odločitev je veliko vplival tudi položaj v Argentini, tukaj ne mislim finančne situacije, ker sem hvala bogu imel dve službi, in to v svojem poklicu, ampak tista negotovost, tisti strah, ko si hodil po cestah in nisi vedel, če te bodo na naslednjem vogalu oropali ali pa še kaj hujšega; da si se vedno moral najprej peljati mimo hiše z avtom in pogledati, če je kak sumljiv človek v bližini,

preden si zapeljal v garažo. Težko je to razumeti, če ne živiš tam, ampak to je bil del vsakdana: hitro ven iz hiše, hitro noter v avto, vse zaklepati, ves čas gledati okrog sebe. Za moje pojme preveč stresen način življenja. Zakaj bi moralo biti tako, če se da drugod (na primer v Ljubljani) čisto lepo in mirno živeti. Kaj delaš v Sloveniji in kakšne cilje si si postavil? Vsega po malem. Med tednom študiram na Visoki šoli za zdravstvo, smer delovna terapija, kjer sem že v zadnjem letniku in če bog da, drugo leto diplo-


MLADI MLADIM miram. Kdaj pa kdaj se najde čas za kakšno občasno delo, največkrat za konec tedna. Seveda si vzamem čas za nogomet, to je obvezna dejavnost, pri kateri nočem manjkati, saj se tam družimo z Argentinci! Cilji ... hmm, eden je seveda dokončati fakulteto, nato dobiti delo v tem, kar mi je všeč, in si ustvariti lepo in številčno družinico z Brigito. Kako se počutiš v Sloveniji? So te mladi sprejeli? Dobro, moram reči, da je kar dobra kombinacija (to, da sem Argentinec in Slovenec), saj kamorkoli pridem, me vsi lepo sprejmejo in sprašujejo vse mogoče. Mladi in starejši se še posebej čudijo, da tako »lepo« govorim slovensko (čeprav me bodo slovnične napake spremljale celo življenje). Ali bi svetoval tudi drugim vrstnikom iz Argentine, da pridejo v Slovenijo? Seveda! Vem, da jih je veliko, ki razmišljajo o tem, po drugi strani pa razumem, da je težko zapustiti domače gnezdo in odleteti v Slovenijo. Sem pa vesel, ker mi je to uspelo z bratom in sestro, ter verjamem, da se bodo še mnogi drugi odločili in prišli.

V obratni smeri pa bi sem prinesel to našo strast za nogomet. Kar ne morem verjeti, da je tukaj ogromno lepih nogometnih igrišč, ki pa so prazna! To je takšna škoda! Si si kdaj mislil, da bi tvoji starši in bratje prišli v Slovenijo? Za starše moram priznati, da ne. Mogoče kdaj pa kdaj na obisk, čeprav je lažje, da grem jaz tja. Za brate in sestre pa sem bil prepričan, da bom vsaj kakšnega navdušil. Ponavadi starši pripeljejo svoje otroke v Slovenijo. Ti pa si prepričal starše in brate, da so prišli v Slovenijo. Kako ti je to uspelo? Še zdaj ne dojamem, da je to res. To nekako vidim kot domine. Najprej sem nagovoril brata, potem se je odločila še sestra, očiju sem govoril, kako je tukaj

lepo, da naj pride vsaj pogledat, in nimaš kaj, ko prideš in to vidiš, se nočeš vrniti. Če pa k temu dodamo, da smo trije otroci že tukaj, je to le pika na i. Malo za šalo malo zares: kakšna se ti zdijo slovenska dekleta? Hm, ta je pa težka, moram kar paziti z odgovorom. Če bi me to vprašali pred tremi leti, bi rekel: krasne so. Fantje, pridite v Slovenijo, takoj! Zdaj je pa situacija malce drugačna, ker sem svojo že našel in sem zelo srečen. Bi želel še kaj povedati bralcem revije Moja Slovenija oziroma Slovencem po svetu? Če še niste bili v Sloveniji, pridite, ker vam ne bo žal! Pogovarjala se je Pavlinka Korošec – Kocmur

Ali kaj pogrešaš v Sloveniji? Na začetku kar veliko stvari, od družine, prijateljev, alfajorjev iz dulce de leche (pecivo z mlečno marmelado) do mesa na žaru (asado). Potem se sčasoma navadiš in ti določene stvari ne pomenijo več to, kar so ti nekoč (na primer če nimam alfajorjev za malico ali pa če ni asada ob nedeljah, ne bom umrl). Družine in prijateljev pa se seveda ne da nadomestiti (zato hvala bogu za internet, ki ti omogoča, da ohranjaš stik). Bi kakšno stvar prenesel iz Slovenije v Argentino in kaj bi iz Argentine prinesel v Slovenijo? V Argentino bi marsikaj prenesel. Če samo pomislim, kaj vse imamo študentje tukaj. Če bi lahko tja prinesel vsaj eno tretjino, bi to bilo ogromno (štipendije, študentske domove, bone, zavarovanje, študentsko delo, popusti). Da sploh ne govorimo o varnosti, miru ...

Christian Rant je eno fakulteto že zaključil v Buenos Airesu, kjer je doštudiral kot profesor telesne vzgoje. Moja Slovenija / Maj 2009

29


(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE

Pripravila: Tatjana Vučajnk

En slonček, štirje slončki, pet slončkov • Naučite se pesem

En mali slonček se je pozibaval na pajčevini tam pod drevesom, ko je ugotovil, da stvar je zanimiva, je poklical še enega slončka.

Štirje mali slončki so se pozibavali na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, so poklicali še enega slončka.

Dva mala slončka sta se pozibavala na pajčevini tam pod drevesom, ko sta ugotovila, da stvar je zanimiva, sta poklicala še enega slončka.

Pet malih slončkov se je pozibavalo na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, so poklicali še enega slončka.

Trije mali slončki so se pozibavali na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, so poklicali še enega slončka.

………………………………………na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, so poklicali še enega slončka.

Nadaljujte pesem. Oglejte si krepko označene zapise. Bi jih znali razložiti?

30

Moja Slovenija / Maj 2009


(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE • Kako štejemo? Koliko slonov?

Koliko hrušk?

Koliko letal?

en slon dva slona trije sloni štirje sloni pet slonov

ena hruška dve hruški tri hruške štiri hruške pet hrušk

eno letalo dve letali tri letala štiri letala pet letal

veliko slonov nekaj slonov malo slonov

veliko hrušk nekaj hrušk malo hrušk

veliko letal nekaj letal malo letal

Koliko sira?

Koliko vode?

Koliko zelja?

je sta so so je

kos sira

kozarec vode

krožnik zelja

je

malo sira

malo vode

malo zelja

V tabeli so torej vsi samostalniki v prvem sklonu.

Tako je. Posebej si moraš zapomniti obliki trije in štirje, ki stojita ob samostalnikih moškega spola v prvem sklonu: trije ali štirje sloni, tedni, otroci. V četrtem sklonu se ti obliki glasita: tri ali štiri slone, tedne, otroke (npr. V živalskem vrtu imajo štiri slone. – Potrebujem še tri tedne. – Ima tri otroke.). Drugi sklon množine stoji šele pri številu pet: pet slonov, tednov, otrok.

Razgibajte možgane. Preberite. Franjo Frančič: Sédem Sêdmega sedemnájstega ob sédemnajsti úri, sédem škrátov s sêdmimi lopátami sédem úr odmetáva sédem visôkih zamétov. Sédem vróčih čájev s sêdmimi rezínami limóne, sédem klobás v sêdmih štrúčkah. Sédeminsédemdeset grižljájev, sédem kilométrov imájo do dóma pri sêdmih smrékah. Ob sêdmih zjútraj na sêdmih pósteljah sédem utrújenih škrátov salaménsko smrčí. Sedméro sánj se prikráde, sédem póstelj se trése. Sédem škrátov sédem úr odspí in se na sédem nôvih nálog odprávi. (Franjo Frančič: Skarabeji in otroška srca. Ljubljana: Mladinka knjiga, 1989. (Pisanice).)

Moja Slovenija / Maj 2009

31


S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

Moja naj knjiga 2009 V tem šolskem letu smo prejeli 764 glasov mladih slovenskih bralcev izven Slovenije. Glasovali so predvsem otroci v slovenskem zamejstvu v Italiji, slovenski otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika v Švici in Nemčiji, ter otroci z Mednarodne šole 1 v Bruslju. HVALA mladim in njihovim mentorjem izven Slovenije za sodelovanje! Moja najljubša prevedena knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2009 pa je zbirka Grozni Gašper Francesce Simon z ilustracijami Tonyja Rossa, ki jo prevaja Polonca Kovač. Izhaja pri založbi Učila International.

V šolskem letu 2008/2009 je že dvanajstič – in tretjič prek spleta www.naj-knjiga.si – potekalo glasovanje za Mojo najljubšo knjigo po izboru mladih bralcev. Prejeli smo 23.388 glasov mladih bralcev. Sodelovalo je okrog 150 mentorjev, ki so spodbujali mlade k branju in sporočali njihove glasove. Glasovanje je potekalo v 51 slovenskih splošnih knjižnicah in v šolskih knjižnicah na njihovem področju. Sodelovali pa so tudi slovenski otroci izven Slovenije, ki so prek svojih mentorjev poslali 764 glasov. Podelitev priznanj ustvarjalcem letošnjih »mojih najljubših knjig« je bilo 2. aprila – na mednarodni dan knjig za otroke – v Mestni knjižnici Ljubljana, ki je s svojim Centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo nosilka in organizatorka projekta Moja najljubša knjiga. Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2009 je zbirka Pozor, pravljice Primoža Suhodolčana z ilustracijami Uroša Hrovata, ki je izšla pri založbi Karantanija.

»Ti kanta požrešna« je ena izmed knjig iz zbirke Pozor, pravljice! AVTOR

NASLOV

ŠT. GLASOV

1. Primož Suhodolčan

Pozor, pravljice – zbirka

321

2. Primož Suhodolčan

Živalske novice – oba naslova

280

3. Josip Vandot Andrej Rozman Roza

Kekec – vsi naslovi

235

4. Svetlana Makarovič

Kosovirja na leteči žlici Kam pa kam, kosovirja?

199

5. Bogdan Novak

Zvesti prijatelji – zbirka

187

6. Desa Muck

Lažniva Suzi

177

7. Primož Suhodolčan

Peter Nos – zbirka

161

8. Vid Pečjak

Drejček in trije Marsovčki

143

9. Dušan Dim

Distorzija

128

Babica v supergah

114

10. Miha Mate

32

Moja Slovenija / Maj 2009

Knjige iz zbirke Grozni Gašper opisujejo prigode porednega, a nadvse prikupnega Gašperja. AVTOR

NASLOV

ŠT. GLASOV

1. Francesca Simon

Grozni Gašper – zbirka

1.304

2. Daisy Meadows

Mavrične vile – zbirka

621

3. Enid Blyton

Pet prijateljev – zbirka

568

4. Meg Cabot

Princeskini dnevniki – zbirka

473

5. Knister

Mala čarovnica Lili – zbirka

472

6. Hergé

Tintin – zbirka

379

7. Astrid Lindgren

Pika Nogavička

356

8. Paulette Bourgeois, Sharon Jennings

Frančkove zgodbice – zbirka

310

9. Dav Pilkey

Kapitan Gatnik – zbirka

297

Novohlačniki – zbirka

297

10. Thomas Brezina

Sezname prvih desetih »naj« slovenskih in prevedenih knjig objavljamo tudi zato, da vam bodo v spodbudo, kaj brati po mnenju mladih bralcev, ki so se vključili v projekt Moja najljubša knjiga. Za še močnejšo spodbudo pa objavljamo tudi dva odlomka iz knjig, ki sta se uvrstili na prvi mesti.

Primož Suhodolčan: Ti kanta požrešna! Nekoč je bila ena kanta za smeti. To ni bila navadna kanta za smeti, ta kanta je bila nekaj posebnega. Ta kanta je bila najbolj požrešna kanta za smeti na vsem svetu. Tudi druge kante so bile lačne in so vase tlačile, kolikor so lahko požrle. Ko pa so bile polne, so bile pač polne in vanje ni šlo nič več. Ta kanta pa je bila res nekaj posebnega. Bila je tako požrešna, da ni vedela, kdaj ima dovolj. Pa to še ni bilo vse.


Brez izbire je pogoltnila vse, kar so stlačili vanjo. Pa to še ni bilo vse. Ko je bila že do vrha polna, je bila še vedno lačna. Pa to še ni bilo vse. Komaj je nekaj požrla, že je spet odpirala svoj pokrov in kričala: »Še sem lačna! Prosim, še smeti! Šeee!!!« Pa to še ni bilo vse. Hodila je od hiše do hiše in zvonila pri vratih: »Ali imate kaj za pojest? Smeti, odpadke, kar koli?« Ljudje so se čudili: »Saj si vendar že polna!« »Saj vem, ampak jaz sem še vedno lačna. Hočem še! (…)«

Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije je na prošnjo Društva Bralna značka Slovenije ZPMS slovenskim otrokom v Nemčiji, ki obiskujejo dopolni pouk, darovalo približno 100 slikanic (več kot 30 naslovov; vse, ki so lani prispele na razpis za nagrado Izvirna slovenska slikanica). Prejele so jih skupine slovenskih otrok, ki jih poučujejo slovenski učitelji Dragica Gornik, Natalija Robnik in Velimir Brunski.

(odlomek)

Francesca Simon: Grozni Gašper na počitnicah Grozni Gašper je sovražil počitnice. Po njegovem so prave počitnice, če sediš na kavču, ješ čips in gledaš televizijo. Na žalost so imeli njegovi starši vedno drugačne načrte. Nekoč so šli gledat gradove. Toda tam gradov sploh ni bilo. Bili so samo kupi kamenja in podrte stene. »Nikoli več,« je rekel Gašper. Naslednje leto si je moral ogledati nešteto muzejev. »Nikoli več,« sta rekla tudi mama in očka. Lani so šli na morje. »Sonce je prevroče,« je nergal Gašper. »Voda je premrzla,« je cvilil Gašper. »Hrana je ogabna,« se je zmrdoval Gašper. »Postelja je kepasta,« je stokal Gašper. To leto so se odločili, da bodo poskusili nekaj novega. »Kampirat gremo v Francijo,« so rekli starši. »Hura!« je zaklical Gašper. »Si zadovoljen?« ga je vprašala mama. Gašper ni bil prej še nikoli zadovoljen z nobenim načrtom. »O, seveda,« je rekel Gašper. Končno vendar enkrat dober načrt. (odlomek)

Nagradno vprašanje Kako je ime porednemu fantu, po katerem nosi naslov zbirka izpod peresa pisateljice Francesce Simon? ___________

___________

Rešitev do konca junija pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana – Črnuče; Slovenija in si prislužite knjižno nagrado.

Pod Prešernovim spomnikom: Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka SlovenijeZPMS, je predala knjige slovenskim mladim bralkam iz Essna in njihovi učiteljici Dragici Gornik, ki so bile med velikonočnimi počitnicami v Ljubljani.

Moja Slovenija / Maj 2009

33


KNJIŽNA POLICA

Del Medico, Apollonio, Jakomin

Vino v starih slovenskih jedeh 160 receptov z vinom

Knjigo z zgornjim naslovom sta z letnico 2007 izdala Združenje slovenskega reda vitezov vina in založba Kmečki glas v nakladi 2000 izvodov. Od na-

stanka knjige je torej minilo že kar nekaj časa; za zapoznelo predstavitev v naši rubriki smo se odločili zato, ker je knjiga naletela na izjemno ugoden sprejem tudi izven slovenskih meja oziroma izven slovenskega kulturnega okolja. Delo je namreč prejelo prestižno nagrado za najboljšo knjigo s področja kulinarike na svetu in dobro jo poznajo tudi slovenski rojaki v Ameriki in drugih delih sveta. Če to ne bi bilo tako, se Slovenska ženska zveza iz ZDA ne bi zavzela za »šolo spoznavanja in kuhanja slovenskih jedi« v izvedbi Dina Del Medica, avtorja osrednjega dela knjige. Kot soavtorja knjige nastopata še pokojni Zvest Apollonio, ki je prispeval ilustracije in likovne priloge, ter urednik Livio Jakomin, ki je poskrbel tudi za predstavitev knjige, vinske trte in vina. S to knjigo so avtorji želeli prikazati izvirnost, pestrost in bogato tradicijo stare slovenske kuhinje ter jo postaviti ob bok bolj znanim francoski,

španski in italijanski kuhinji. Vsebinsko je knjiga razdeljena na 13 poglavij (če prezremo štiri uvodne strani): zgodovinski recepti (poimenovani po znanih Slovencih), predjedi, obare, juhe, morske in sladkovodne ribe, testenine, perutnina, drobovina, meso, divjačina, priloge, polivke in sladice. O samih receptih, ki jih je v knjigi 160, nestrokovnjak ne more in ne sme soditi, strinja pa se lahko z ugotovitvijo, da premalo vemo o slovenski tradicionalni kuhinji, ki s svojim bogastvom in pestrostjo okusov ne zaostaja za drugimi, bolj znanimi svetovnimi kuhinjami. Poleg receptov vsebuje knjiga še celo vrsto izrekov o vinu in izjemno bogato slikovno gradivo, s čimer sta tako kulinarika kot tudi likovno izražanje dobila nove razsežnosti. Knjiga v obsegu 232 strani je tiskana na zelo kakovostnem papirju običajnega knjižnega formata, s trdimi in estetsko oblikovanimi platnicami. Tomaž Štefe

Milan Škrabec

Slovenstvo na razglednicah Z letnico 2009 je založba Modrijan izdala zajetno monografijo (360 strani) velikega A4-formata z naslovom Slovenstvo na razglednicah avtorja Milana Škrabca. Tiskana je na zelo kakovostnem papirju in za slovenske razmere v zares visoki nakladi 2000 izvodov. Prve razglednice so se pojavile v začetku 70. let 19. stoletja v Nemčiji, torej le nekaj let kasneje kot dopisnica, ki jo je leta 1869 »izumil« v Celovcu rojeni Emanuel Hermann. Tako dopisnice kot tudi razglednice so se izjemno hitro uveljavile v Evropi in svetu. V Nemčiji je bila že leta 1897 ustanovljena prva mednarodna zveza ljubiteljev razglednic, ki je štela več kot 10.000 članov, nekaj tudi iz Slovenije. Pošiljanje razglednic se je množilo vzporedno z ra-

34

Moja Slovenija / Maj 2009

zvojem turizma in prav turistični in zdraviliški kraji so bili med prvimi založniki razglednic. Slovenstvo na razglednicah je doslej najobsežnejša monografija, saj prinaša 643 starih razglednic, ki celostno prikazujejo življenje na Slovenskem, kot so ga videle »dopisnice s sliko«, od tega jih je velika večina doslej še neobjavljenih. Največ razglednic je iz obdobja Avstro-Ogrske, od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca


KNJIŽNA POLICA prve svetovne vojne, nekaj pa jih je tudi iz časa med obema svetovnima vojnama. Slovenci na področju razglednic nismo veliko zaostajali za večjimi narodi, saj je prva slovenska razglednica najverjetneje nastala že v 80. letih 19. stoletja. Med prvimi se je na trgu pojavila razglednica Bleda in skoraj istočasno tudi razglednice drugih turističnih krajev ter vseh večjih slovenskih mest. Doslej je na Slovenskem izšlo že več deset monografij, ki v večini primerov obravnavajo razglednice določenega območja (občine, mesta, regije). Vseslovenski značaj sta pred Škrabčevo monografijo imeli le dve knjigi: Pozdrav iz slovenskih krajev: dežela in ljudje na starih razglednicah (1987) in Naprej, zastava slave Srečka Kreseta (1990). Milan Škrabec je zgodovinar in sociolog (rojen 1957), ki se je ne samo s strastjo, ampak tudi z znanjem lotil zbiranja raz-

glednic, kar je trajalo nič manj kot 30 let. Obsežno gradivo je v knjigi razdeljeno na 16 tematskih sklopov: Kraji, Društva, Verske skupnosti, Kultura, Šolstvo, Gospodarstvo, Promet, Turizem, Krepitev narodne zavesti, Prva svetovna vojna, Nastanek Kraljevine SHS, Boj za meje po prvi svetovni vojni, Narodopisje in etnologija, Naravne nesreče in požari, Izseljenstvo ter Različni dogodki. V knjigi razglednice niso le nanizane ena za drugo, marveč je vsaka pospremljena z izčrpnim tekstom, v katerem avtor pojasni, kdaj, ob kakšni priložnosti in v kakšnih okoliščinah je razglednica nastala. V teh podnapisih se Milan Škrabec izkaže kot zgodovinar obsežnega znanja in občutka za stvarnost. S svojo monografijo, oziroma točneje, z zbranimi razglednicami je posegel tudi daleč prek sedanjih meja države Slovenije, v kraje, ki se danes nahajajo v tako imenovanem slovenskem zamejstvu. Iz

njih kar štrli čas, ko so se Slovenci na slovenskem obrobju soočali (in se še) z italijanskimi interesi v Furlaniji - Julijski krajini, s fašizmom na Primorskem, z nemškimi interesi na slovenskem Koroškem pred plebiscitom in po njem. Slovenstvo na razglednicah je knjiga, ki dokumentirano prikazuje še eno plat tragične slovenske zgodovine, to je množično odhajanje Slovencev v širni svet, in bo zato s tega zornega kota verjetno še kako zanimiva tudi za naše nekdanje in sedanje izseljence. Nasploh pa je za vsako zbirateljstvo značilno, da je to nikoli dokončana zgodba, kar gotovo velja tudi za slovenske razglednice. Tisto, kar pri tem preseneča, je dejstvo, da ima na desetine slovenskih zbiralcev razglednic lepše in bogatejše zbirke kot naša osrednja nacionalna knjižnica NUK. Tomaž Štefe

Slovenija – turistični vodnik So kraji in dežele, kamor se vedno znova vračamo. In so knjige, ki jih vedno znova jemljemo v roke. Da se vedno znova radi vračamo v Slovenijo, najbrž ni treba posebej omenjati. Zato pa velja opozoriti, da lahko v roke spet vzamete legendarno knjigo – tokrat v novi izdaji! Gre za priljubljeni priročnik Slovenija – turistični vodnik.

Prvič je izšel pred štirinajstimi leti in takrat prejel 1. nagrado Evropske zveze za turistični tisk. Za svojega pa ga ni vzela samo strokovna javnost. Že od vsega začetka so ga z navdušenjem listali predvsem tisti, ki vedo, koliko lepih kotičkov

skriva Slovenija. Četrta izdaja ohranja preizkušen recept, kako pregledno predstaviti kopico zanimivih podatkov in svežih informacij, dodanih pa je precej izboljšav. Dopolnjeni ali popravljeni so na primer številni opisi krajev in drugih znanih ali manj znanih kotičkov. Več kot 70 prenovljenih zemljevidov prikazuje nove ceste, dograjene v zadnjih nekaj letih. Dodani so novi naslovi, telefonske številke in spletni naslovi turističnih ter drugih pisarn. Tu je še nova rubrika, imenovana Biseri ob poti, ki bo poskrbela, da ne boste spregledali največjih naravnih ali kulturnih posebnosti. Vse skupaj pa bo popestrilo več kot 1200 barvnih fotografij priznanih slovenskih fotogra-

fov. Legendarni vodnik je tako vsekakor ena tistih knjig, ki jih boste vedno znova z zanimanjem jemali v roke. Tako tisti, ki Slovenijo na izletih radi odrivate »v živo«, kot tudi vsi drugi,

ki si na svoji knjižni polici želite spet imeti aktualen priročnik, ki našo domovino prikazuje v vsej njeni lepoti, živahnosti in pestrosti. Tina Grandošek

Nekaj novosti na Slovenskem knjižnem trgu Založba Mladinska knjiga Ivo Antič: Znameniti govori; Izbor 139 znamenitih govorov znanih govorcev, od Cicera do Obame. Založba Modrijan Željko Kozinc: Moje najljubše poti; Sveže podobe, novi pogledi in razgledi na 104 poteh po Sloveniji in zamejstvu. Celjska Mohorjeva družba Neva Capuder: Pravljice Vinko Bitenc: Zlati čeveljci Marta in Radovan Klopčič: Dedek Miha

Moja Slovenija / Maj 2009

35


POGOVOR Z ROJAKOM: Just Rugel

»O Rusiji se v Sloveniji ne ve veliko« Just Rugel se je rodil v Sarajevu slovenskim staršem, materi Zdenki Belle in očetu, zdaj že pokojnemu dr. Janezu Ruglju, enemu najbolj znanih in in uspešnih slovenskih psihiatrov, ki je svojo poklicno pot posvetil predvsem zdravljenju alkoholikov. Just je od tretjega do dvajsetega leta živel v Sloveniji, kasneje pa sta se z materjo preselila v Moskvo, kjer je doštudiral in je že več let poslovnež. Slovi pa tudi kot izjemno prizadeven in dejaven predsednik Kulturno-prosvetnega društva dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo.

Just Rugel je tesno povezan z vsemi tremi domovinami: Bosno, Slovenijo in Rusijo, toda po njegovem delu sodeč je njegovo srce najbolj predano slovenstvu. S soprogo Marino (diplomirala iz ekonomske geografije na moskovski državni univerzi Lomonosov) imata tri otroke, ki sedaj živijo v Sloveniji: 24-letni Boris je pred diplomo iz biokemije, 23-letna hči Irena je lani diplomirala na moskovskem inštitutu za mednarodne odnose, zdaj pa honorarno poučuje jezike v Ljubljani, 17-letna Sonja Marija, ki je srednjo šolo lani zaključila v Moskvi, pa obiskuje prvi letnik Medicinske fakultete v Ljubljani. Verjetno je ena najmlajših študentk v Sloveniji. Just, zdaj ste tu, zdaj ste tam, komaj ulovljivi, kje ste pravzaprav zares doma? Čeprav še vedno v glavnem v Moskvi, se trenutno potepam po Črni gori in Bosni. V Črni gori, v Boki, sem v svoji hiši, na Tjentištu v Bosni pa si nameravam nekaj zgraditi. Kadar sem v Sloveniji, rad hodim

36

Moja Slovenija / Maj 2009

na Šmarno goro na prekmursko gibanico in par »štamperlov«, pozimi tečem, poleti hodim po pokljuških hribih. Imam vikend na Zgornji Zaplani, sanjarim pa o Štajerski, tam sem se vedno odlično počutil. Težko vas je zaustaviti, komaj sledim vašim potem na svojem globusu. Preidiva na vaše aktivnosti, na delovanje za slovenstvo. Iz kakšnih pobud ste ustanovili omenjeno društvo v Moskvi? V Rusiji sem imel priložnost spoznati rusko tolerantnost in spoštovanje različnih narodov, ki so se uveljavljali vsak po svoje. Tudi to je v meni prebudilo nagnjenost k delu za slovenstvo in če sem to delo v začetku jemal samo kot hobi, sem kasneje vanj vlagal tudi večje finančne vsote. 8. februarja 2000 sem v Moskvi ustanovil Kulturno-prosvetno društvo dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo (DFP) s ciljem razširitve in krepitve vezi med Slovenijo in Rusijo. Društvo je samostojna in neprofitna, neinstitucio-

nalna, civilnodružbena, kulturno-prosvetna organizacija. Moti me, da je Slovenija še vedno zastrupljena z militantno rusofobijo (posebej novinarstvo), ki jo vleče še iz časov marksizma. O Rusiji se v Sloveniji ne ve veliko. Zato sem se odločil, da naredim nekaj koristnega za oba naroda, ruskega in slovenskega. Spisek izdanih knjig, brošur, postavitev raznih skulptur, ki ste jih pri vašem društvu večinoma sami organizirali, je dolg, toda tako zelo dragocen, da ne želim, da kaj izpustiva. Ja, na dan ustanovitve društva smo odkrili prvi in edini pravi spomenik Franceta Prešerna izven meja RS. 31. oktobra 2000 pa smo prav tako v Moskvi odkrili spomenik Žige Herbersteina, ki je prav tako prvi in edini tak spomenik v svetu. Izdali smo več kot dvajset knjig in brošur, objavili več sto strani prevodov iz ruščine, organizirali razstave, razne predstavitve, gledališke predstave ter druge promocijske akcije.


Naštejte, prosim, vsaj nekaj najpomembnejših knjig in brošur, ki jih je izdalo vaše društvo DFP v Moskvi. Na primer Starodavni in današnji Slovenci (J. Venelin), kjer sta v literaturi prvič (1841) zapisana in znanstveno utemeljena pojma Slovenija in Slovenci, v ruščini; Žiga Herberstein: evropski globalist o srednjeveški Rusiji (A. Horoškevič, A. Lenarčič, J. Šavli, F. Bučar, V. Janin), dvojezična, v slovenščini in ruščini, ki je naprodaj tudi na slovenskem tržišču; Veneti: predniki Slovanov, dvojezična knjiga, v slovenščini in ruščini (A. Tulajev), prevedel jo je Milan Smolej; Slovenija skozi stoletja: kratka, bogato ilustrirana zgodovina Slovenije (A. Lenarčič) v ruščini; Velike vojne XX. stoletja: za kaj in s kom smo se borili (N. Naročnicka) – knjiga je izšla decembra 2008, uvodno besedo je napisal Andrej Lenarčič, v slovenščini; Aforizmi: izbrano delo Žarka Petana ob osemdesetletnici, v ruščino prevedel Just Rugel; ter še mnoge druge. Vaš spisek izdanih del je res dolg in povezan z veliko vloženega dela in finančnih sredstev. Ali so izdaje v Sloveniji oziroma po svetu naletele na zanimanje? Za ilustracijo – v vseh teh letih moskovski Slovenci in naša podjetja v Rusiji z nekaj izjemami od društva niso kupili niti ene naše knjige. Tu mislim na predstavništva slovenskih podjetij v Rusiji ali slovenska podjetja z domicilom v Rusiji. Včasih jih ponudim komu celo brezplačno. Zato pa so si knjige same utrle pot do Rusov, najdete jih po mnogih ruskih knjižnicah in knjigarnah, nekatere so bile celo uspešnice. Kdo je imel največji vpliv na vaše delo in kdo vam je pri njem pomagal? Milan Smolej s Finske je bil v začetku zelo aktiven in domiseln, a je odnehal zaradi odnosa Slovenije do našega dela. Andrej Lenarčič iz Ljubljane mi je bil v podporo vsa leta in mi pomaga še danes po svojih močeh, včasih tudi kaj napiše, vedno se lahko obrnem nanj za nasvet ali informacijo. Brez njega vseh teh izdaj, v takšnem obsegu, gotovo ne bi bilo. Še posebej ste mi v najinem pogovoru omenili Jurija Venelina. Zakaj?

Just Rugel je predsednik Kulturno-prosvetnega društva dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo (DFP). Jurij Venelin je bil ruski zgodovinar, ki mi je marsikdaj za vzor pri mojem delu, pravimo mu »slovenski boter«. Bil je sodobnik Franceta Prešerna in slovanski patriot. Ugrorus Jurij Ivanovič Venelin (1802–1839) je leta 1834 napisal debelo knjigo o Slovencih Starodavni in današnji Slovenci. Izdana je bila posmrtno leta 1841, med Slovenci pa je začuda absolutno neznana, niso je imeli niti v Narodni in univerzitetni knjižnici. Jurij Venelin je že leta 1834 vpeljal v znanstveni obtok pojem Slovenija in izrecno poudaril, da se morajo Slovini imenovati Slovenci, da so samostojen slovanski narod. Čez deset let, leta 1844, je naš Vesel Koseski (le v stihu) zopet uporabil pojem Slovenija. Splošno mnenje, ki pravi, da je Koseski prvi zapisal pojem Slovenija, bo pač treba revidirati. Za konec pa se, prosim, dotakniva še Žige Herbersteina, saj ste se mu v Rusiji še posebej poklonili. In hvala za vaš trud, da ste nas seznanili z vsem tem kulturnim zakladom, o katerem skorajda nič ne vemo ali zelo malo. Žiga baron von Herberstein, slovenski zgodovinar in pisatelj, rojen 23. avgusta 1486 v Vipavi, umrl 28. marca 1566 na Dunaju, je leta 1549 na Dunaju izdal zna-

menito knjigo Moskovski zapiski (Rerum Moscoviticarum commentarii), eno prvih evropskih del o ruskih razmerah in zgodovini. Prevedena je bila v številne jezike. Po njem je poimenovana tudi ljubljanska ulica (za Bežigradom). Stanka Gregorič Foto: osebni arhiv Justa Rugla Več o društvu si lahko preberete na naslednjih spletnih povezavah: http://www.venelin.tuditi.delo.si http://www.revijasrp.si http://www.rugel.tuditi.delo.si Društvo DFP v Moskvi pripravlja izid naslednjih del: Slovenija: podoba evropskega naroda (J. Šavli), v ruščino prevedla Marina Rugel; Od starodavne Rusije do ruskega imperija (L. Gumiljov) v slovenščini; Slovenica 1930–2009, katalog knjižne zbirke knjižnice Akademije znanosti Ruske federacije; Zakaj Rusija ni Amerika (A. Paršev), v ruščino prevedel Just Rogel; Žiga Herberstein; Slovenija skozi stoletja; Tri kratke zgodbe Vasilija Šukšina, v ruščino prevedel Just Rugel.

Moja Slovenija / Maj 2009

37


OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Pokristjanjevanje Slovencev Pomemben sestavni del vsakega naroda je njegovo versko izročilo. Slovenci smo že pred več kot 1250 leti sprejeli krščanstvo, ki je del naše kulturne zgodovine v širšem pomenu besede. Pri tem je pomembno vlogo odigrala odločitev karantanskega kneza Boruta, da sprejme krščanske misijonarje. Omeniti moramo tudi panonskega kneza Koclja, ki je solunskima bratoma Cirilu in Metodu zaupal petdeset učencev, da bi jih poučila v krščanski veri. Čeprav so se naši predniki s krščanstvom srečevali že prej, o krščanstvu kot večinski veri med Slovenci lahko govorimo od takrat naprej.

Krščanstvo v antiki Krščanska dediščina na današnjem slovenskem ozemlju je kar nekaj stoletij starejša. Ta prostor je bil del rimskega cesarstva, kjer se je krščanstvo razširilo v prvih stoletjih po Kristusu, doživljalo številna preganjanja in na začetku četrtega stoletja postalo svobodno. O starih cerkvenih središčih poročajo številni viri in arheološke najdbe ter duhovna dediščina. Tokrat omenimo

38

Moja Slovenija / Maj 2009

le dva pomembna moža, ki sta izšla iz naših krajev. Prvi je duhovni pisatelj sv. Viktorin Ptujski – škof v rimski Petovioni, ki je umrl mučeniške smrti v času Dioklecijanovega preganjanja 2. novembra leta 303. Še pomembnejši je bil cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma sv. Hieronim, doma iz Stridona, ki se je nahajal najverjetneje na območju današnjega Staroda pri Podgradu. Tako je bilo v antiki, ko je skoraj ves

Kneza Boruta sin – Gorazd, in njegov nečak Hotimir sta se s krščansko vero seznanjala v samostanu na otoku Awa na Chiemskem jezeru, kjer sta bila tudi krščena (avtor reliefa France Gorše).

»slovenski« prostor cerkvenoupravno spadal pod Oglej. Knez Borut Zaradi številnih ljudstev, ki so v naslednjih stoletjih prešla naše kraje, se je krščanstvo v veliki meri umaknilo poganskim bogovom, ni pa povsem zamrlo. Kljub temu je bil potreben nov začetek. Tudi Slovenci smo dobili svoje misijonarje. Nepogrešljiv vir, ki poroča


o začetkih krščanstva pri nas, je spis z naslovom Libellus de conversione Bagoariorum et Carantanorum – Spreobrnjenje Bavarcev in Slovencev iz leta 870. V njem beremo, kako so Slovenci polagoma postali krščansko ljudstvo. Karantanski knez Borut, ki je vladal po letu 740, je bil pogan, a je vzdrževal prijateljske stike s krščanskimi Bavarci in Franki. Kot navaja France M. Dolinar, je knez Borut z vojaško pomočjo v boju proti Obrom, ki so ogrožali Karantanijo in druge slovenske dežele, sprejel misijonarje z zahoda. Prepričan je bil, da bo kot del družine krščanskih narodov lažje branil svojo domovino pred napadi Obrov in drugih poganskih ljudstev. S tem si je zagotovil tudi podporo Frankov, ki so bili varuhi takratne krščanske Evrope. Krst karantanskih knezov Knez Borut je s svojo odločitvijo priznal nadoblast frankovskega kraljestva in Karantaniji ohranil veliko mero samostojnosti. V zameno za to je moral na Bavarsko poslati skupino talcev, med katerimi sta bila tudi njegov sin Gorazd in nečak Hotimir. V Salzburgu je takrat vladal irski misijonski duh, ki ga je prinesel v te kraje sv. Rupert, za njim pa ga je ohranjal sv. Virgil. Tako imenovana irska misijonska metoda se je v marsičem razlikovala od načina oznanjevanja evangelija, ki ga je na severu širil sv. Bonifacij, apostol Nemčije. Tu je prevladoval spoštljiv odnos do poganov, ni bilo množičnega krščevanja, potrebna je bila daljša priprava na krst in osebna odločitev za Kristusa. Misijonarji so skušali osnovne resnice in molitve posredovati v domačem jeziku ljudstva, med katerim so delovali. To vzdušje je vladalo tudi v samostanu na otoku Awa na Chiemskem jezeru, kjer sta se Gorazd in Hotimir seznanjala s krščansko vero in bila krščena. Po izročilu sta bila njuna krstna botra keltska duhovnika Modest in Lupo, tudi sama Karantanca. Prihod misijonarjev Po smrti kneza Boruta leta 749 je Slovencem pri Krnskem gradu zavladal

prvi krščanski knez Gorazd. Po nekaj letih se je pridružil pokojnemu očetu in ljudstvo je na knežjem kamnu za njegovega naslednika potrdilo kneza Hotimirja. Šele ta je poskrbel za prihod misijonarjev. Škof Virgil mu je iz Salzburga poslal duhovnika Modesta, ki ga je prej posvetil v škofa. Z njim je prišlo več duhovnikov, med katerimi so nekateri znali slovensko. Modest je na temeljih nekdanjih cerkva dal postaviti nova svetišča in z velikim uspehom širil krščanstvo med karantanskimi Slovenci. S tem, ko je posvetil novo Marijino cerkev pri Gospe Sveti in jo izbral za škofijski sedež, je Karantanija poleg knežjega središča nedaleč od Krnskega gradu dobila še cerkveno središče. Za časa kneza Hotimirja, ki je dobil naziv vojvoda, je dežela postala povečini krščanska. Ko pa je leta 763 škof Modest umrl, je prišlo do prvega upora proti novim misijonarjem, ki niso imeli takšnega posluha za Slovence kot Modest s prvo skupino duhovnikov. V naslednjih letih je sledilo še več uporov, ki so se v zgodovinski spomin zapisali kot krvavi boji med pogani in krščansko vojsko. France Kos v virih za zgodovino Slovencev poudarja, da niso bili tako obsežni in kruti, kakor jih na primer opisuje protestantski zgodovinar Megiser in za njim povzema Valvasor. Na osnovi raznih virov dokazuje, kje sta pretiravala ali starejšim virom dodala iz svoje domišljije. Nemiri so se začeli še za časa Hotimirja, ki je umrl leta 770, in se nadaljevali ves čas vladanja vojvode Valhuna. Blaženi Domicijan – prvi slovenski svetnik? Po smrti vojvode Valhuna ni povsem jasno, kdo ga je nasledil. Med drugim se omenja vojvoda Domicijan, ki je bil zaradi zglednega krščanskega življenja in čaščenja, ki so mu ga po smrti začeli izkazovali Slovenci, uvrščen v koledar svetnikov. Omenja ga tudi najnovejša razširjena slovenska izdaja Leta svetnikov. Gre za vojvoda, ki je v desetletju po uporih največ pripomogel k temu, da je dežela v celoti prevzela krščanstvo.

Cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma sv. Hieronim je bil doma iz Stridona, ki se je najverjetneje nahajal na območju današnjega Staroda pri Podgradu.

Ciril in Metod sta se leta 866 umaknila v Panonijo, kjer je vladal krščanski knez Kocelj, ki je iskreno občudoval njuno delo na Moravskem. Dal jima je petdeset učencev, da bi jih »poučila v slovenski pisavi in sveti veri«. Moja Slovenija / Maj 2009

39


OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE gane in ljudstvo spreobrnil v krščanstvo.« Krščanski vladar Karel Veliki, ki si je podredil Karantanijo kot mejno vojvodino, je deželi pustil dobršno mero samostojnosti. Karolinška renesansa, ki je zajela tudi naše kraje, pa je ustvarila pogoje, v katerih so luč sveta ugledali prvi pisni dokumenti v slovenskem jeziku – to so Brižinski spomeniki.

Škof Modest je posvetil novo Marijino cerkev pri Gospe Sveti in jo izbral za škofijski sedež. S tem je Karantanija poleg knežjega središča nedaleč od Krnskega gradu dobila še cerkveno središče. Umrl je verjetno leta 802 in je pokopan v nekdanji opatiji Millstatt ob Miljskem jezeru. Slovenci so ga še v poznem srednjem veku častili kot svetnika. Takrat so nastopili nemški zgodovinarji, ki so več stoletij trdili, da Domicijan sploh ni obstajal. Kljub temu se je njegovo ča-

40

Moja Slovenija / Maj 2009

ščenje ohranilo do današnjih dni. Tudi raziskave v drugi polovici prejšnjega stoletja so potrdile, da je res živel. Poleg tega so leta 1992 v Millstattu odkrili del prvotnega nagrobnika, na katerem piše: »Tukaj počiva vojvoda Domicijan, ki je v času cesarja Karla premagal po-

Sveta brata Ciril in Metod Slovenci, ki so živeli v Panoniji, so se s krščanstvom srečevali pod vplivom Ogleja, sredi devetega stoletja pa so sprejeli tudi oznanilo slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Na prošnjo kneza Rastislava sta leta 863 prišla na Moravsko, da bi tamkajšnje prebivalce v domačem jeziku utrdila v krščanski veri. Rastislav se je s tem želel otresti nemškega vpliva. Po uspešno začetem delu solunskih bratov, ki sta prinesla s seboj bogoslužne knjige v slovanskem jeziku, so začeli nemški škofje ovirati njuno delo. Ciril in Metod sta se zato leta 866 umaknila v Panonijo, kjer je vladal krščanski knez Kocelj. Panonijo so že pred tem pokristjanili misijonarji iz Salzburga. Kocelj, ki je iskreno občudoval delo Cirila in Metoda na Moravskem, se je razveselil njunega prihoda, saj sta govorila domači jezik. Dal jima je petdeset učencev, da bi jih »poučila v slovenski pisavi in sveti veri«. Nekaj časa sta ostala na njegovem dvoru pri Blatnem jezeru, zatem pa po stari rimski cesti, ki ju je vodila skozi glavne kraje današnje Slovenije, odšla v Benetke, kjer sta branila slovansko bogoslužje. Od tam sta odšla k papežu v Rim, kjer je Ciril umrl. Papež Hadrijan II. je na prošnjo kneza Koclja leta 869 Metoda imenoval za nadškofa v Panoniji in na Moravskem. Sedež nadškofije je bil sprva kar na Kocljevem dvoru. Čeprav so nasprotniki kneza Koclja in nadškofa Metoda kmalu uspešno uničili njune načrte, so panonski Slovenci imeli nekaj let odlične duhovnike, ki so jih poučevali v veri in imeli bogoslužje v domačem jeziku. Tone Gorjup


SLOVENSKE DOMAČIJE

Lepo vzdrževana Brglezova hiša z znamenitim zvoncem na strehi.

Obnovljena pristava in viničarska koča Tokrat se bomo v naši rubriki Slovenske domačije ozrli na specifični tip domačije, ki je bil v Sloveniji zelo razširjen na Štajerskem. V mislih imamo domove ali bolje rečeno koče tistega sloja prebivalstva, ki se ga je oprijelo ime viničarji. Kdo so bili viničarji? Izvor viničarjev kot posebnega socialnega sloja prebivalstva na slovenskem podeželju v zgodovini ni jasen. Ta zelo nepriviligirani sloj se je najprej pojavil v nemško govorečih deželah in tudi na delu Štajerske že v 13. stoletju, ko so meščani in včasih tudi plemiči naseljevali prosto delovno silo po vinskih goricah. Na novo se je viničarstvo razmahnilo nekaj stoletij kasneje, ko so lastniki vinogradov, ki so se zaradi slabih gospodarskih razmer znašli v težavah, svoje vinograde prodali meščanom, ti pa so viničarjem dovolili, da so kot plačilo za obdelovanje vinogradov še naprej prebivali v svojih viničarskih kočah. Leta 1886 je bil za Štajersko uzakonjen tudi nov viničarski red, ki je viničarjem zagotavljal stalnost delovnega razmerja, dobili pa so tudi nekaj pravic, kot je pravica do združevanja v strokovnih dru-

štvih za zaščito ekonomskih in drugih interesov. Navzlic temu je premoženjski položaj viničarjev še naprej ostajal zelo slab vse do odprave viničarskih razmerij z agrarno reformo leta 1945. Na primeru dveh nekdanjih viničarskih hiš oziroma koč, ki smo jih obiskali v kraju Brezje pri Oplotnici, želimo pokazati, kakšna usoda je te »domačije« doletela po ukinitvi viničarstva. Oplotnica in Brezje Pri osnovnih informacijah, ki zadevajo Oplotnico, je treba najprej povedati, da je Oplotnica občinsko središče in največji kraj v osrednjem delu podpohorskih goric. Je gručasto naselje mestnega videza na nadmorski višini 370 metrov in premore okoli 1400 prebivalcev. Oplotnica se prvič omenja že leta 1182, grad pa je iz 17. stoletja. Razvila se je na stiku južnega dela Pohorja s podpohorskim de-

lom Dravinjskih goric, na obeh straneh potoka Oplotniščice. Dejstvo, da se tu stikata ravninski in gričevnat svet, je tudi pogojevalo razvoj kmetijskih panog: na višjih legah so se »naselili« vinogradi, na Oplotniškem polju pa njive, travniki in sadovnjaki. V kraju, iz katerega vodijo ceste na Pohorje, je razvita obrt, tu pa je tudi tovarna stavbnega pohištva. Na Oplotniščici, ki večkrat poplavlja, je tudi več manjših hidroelektrarn. Istočasno z Oplotnico je skoraj nujno omeniti tudi vas Čadram, ki leži nekoliko višje kot Oplotnica in je od nje po številu prebivalcev bistveno manjša. Vlogo veznega člena, ki povezuje oba kraja, opravlja mogočna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, katere romarsko predhodnico so leta 1918 podrli. Mimo Čadrama je vodila rimska cesta Celeia–Poetovio. Vas Brezje pri Oplotnici je razloženo naselje v podpohorskem delu Dravinjskih

Moja Slovenija / Maj 2009

41


SLOVENSKE DOMAČIJE

Panoramski pogled na Oplotnico s cerkvijo sv. Janeza Krstnika v ozadju. goric. Razprostira se zahodno od Oplotnice, ob severovzhodnem vznožju Brinjeve gore (631 m), kjer se vrstijo cerkve sv. Neže, Matere Božje in sv. Martina, mimo katerih vodi tudi tako imenovana Martinova pot od Madžarske do Francije. Predmeti iz bronaste dobe, ki so jih tu našli, dokazujejo, da je bil ta prostor poseljen že pred naselitvijo Slovanov. Iz novejšega časa so v bližini ostanki Zreškega gradu. Domačija Brglez Domačija Brglez se ponaša z bogato zgodovino in je v kraju Brezje nekaj posebnega. Najprej zato, ker je njen nastanek tesno povezan s kartuzijo Žiče, potem pa tudi zato, ker je med vsemi viničarijami daleč naokoli doživela najtemeljitejšo preobrazbo. Kot pristava žičke kartuzije je zelo verjetno nastala že sredi 18.

42

Moja Slovenija / Maj 2009

stoletja in je tudi delila usodo kartuzije. Ko je leta 1782 cesar Jožef II. ukinil kartuzijo Bistra pri Ljubljani in hkrati z njo razpustil tudi kartuzijo Žiče, se seveda tudi pristava ni mogla izogniti posledicam. Kolikor je sedanjemu lastniku domačije, Borutu Brglezu, znano, je pristavo kmalu zatem kupil neki notar, od njega pa so jo kupili predniki sedanjega lastnika. Ti so že zgodaj začeli z dozidavo dveh novih prostorov levo od vhoda. Dva najpomembnejša prostora nekdanje stavbe, veža in kuhinja, tudi sedaj tvorita jedro bistveno povečane domačije. Temeljita prenova je doletela tudi ta dva prostora, kar še posebej velja za kuhinjo. Kuhinja je bila nekoč črna z visokim velbanim stropom, pod katerim so dimili (zelhali) meso. Strop je tudi sedaj še velban, le da ni več črn, ampak bel. V kuhinji je bilo nekoč tudi

odprto ognjišče, sedaj je to ognjišče zaprto, vendar v kuhinji še vedno kurijo krušno peč, s katero ogrevajo dnevni prostor, in okna so tudi večja, kot so bila nekoč. Iz veže vodijo zelo strme in ozke stopnice v staro obokano vinsko klet z velikimi hrastovimi sodi za vino. Sedaj se ta klet uporablja kot prostor za degustacijo vina in tudi tla niso več ilovnata, marveč tlakovana z opečnatimi tlakovci. Stara klet je pred nekaj leti dobila konkurenco v novi kleti z visokimi tisočlitrskimi pločevinastimi posodami za vino. Nekaj posebnega in tudi na daleč vidnega in slišnega je še vedno dobro ohranjen in razmeroma velik zvonec na slemenu hiše, s katerim so nekoč klicali delavce h kosilu. V hlevu sedaj ni več živine, kajti preusmerili so se v vinogradništvo in sadjarstvo, razmišljajo pa tudi o turizmu.

V ta namen so v povsem novi stavbi uredili več prostorov za goste, ki pa jih za zdaj še ni. Izletniškega turizma je nekaj, vendar postaja vse manj zanimiv, saj obiskovalci zaradi spremenjenih okoliščin pijejo vedno manj vina, tako da je tudi z njegovo prodajo vedno več težav. Vino prodajo pod svojo blagovno znamko Brglez Šparovec. K domačiji spada tudi imeniten in lepo vzdrževan kozolec, ki pa je zaradi preusmeritve na vinogradništvo in sadjarstvo izgubil svojo osnovno funkcijo. Vsi objekti, skupaj z dvema majhnima jezercema, v katerih gojijo krape, dajejo vtis mogočne kmetije (hofa), posebej še zato, ker so lepo vzdrževani. Viničarska koča Lešnik Viničarska koča Lešnik stoji na vzpetini kakšen kilometer zahodno od Oplotnice in je


SLOVENSKE DOMAČIJE

V povsem prenovljeni kuhinji spominja na črno kuhinjo edino še visok velban strop.

približno kilometer zračne linije oddaljena od domačije Lešnik. To domačijo sedaj upravljata zakonca Vratuša, pri čemer že priimek Vratuša pove, da je novi gospodar doma iz Prekmurja. Z ženo Jožico imata tri odraščajoče otroke. V nasprotju s kmetijo Brglez, ki je opustila živinorejo, pri Lešnikovih še naprej vztrajajo pri njej oziroma pri proizvodnji mleka za trg. Ukvarjajo se tudi z vinogradništvom – v vinogradu imajo okoli 1400 trsov. Poleg vseh ostalih obveznosti sta zakonca Vratuša uspela staro viničarsko kočo (viničarijo) povsem nadomestiti z novogradnjo, in sicer v istih dimenzijah, kot jih je imela stara koča. Edino manjši del kleti je še ostal od prej, vse ostalo je novo. Stara koča je bila deloma lesena deloma zidana, nova pa je zidana. V pritličju sta uredila večji pro-

stor, ki lahko sprejme večje število obiskovalcev, računajoč pri tem na izletniški turizem, ki se je do nastopa krize zelo naglo razvijal. Podstrešni prostori so pripravljeni za nastanitev gostov z vsem potrebnim udobjem. Nekaj posebnega in organsko povezanega s kočo je ohranjena majhna lesena zgradba, ki je viničarjem služila istočasno kot svinjak, kot manjši hlev za kravo ali kozo, kot shramba za shranjevanje poljskih pridelkov in krme in seveda tudi brez stranišča ni šlo. To je edini objekt, ki je v celoti ohranjen takšen, kot je bil. Ta dva primera dokazujeta, da viničarske koče hitro in v celoti izgubljajo svojo izvorno namembnost in v mnogih primerih tudi svoj prvotni videz.

V celoti ohranjen pomožni objekt pri viničarski koči Lešnik.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Na starih temeljih je zrasla povsem nova zgradba – Viničarija Lešnik.

Moja Slovenija / Maj 2009

43


Vsestranski Prifarski muzikanti V naĹĄi rubriki ponavadi predstavljamo ansamble tako imenovane narodnozabavne glasbe, tokrat pa smo naredili izjemo in se pogovarjali s predstavnikom muzikantov, ki so svojo pot zaÄ?eli kot spremljevalni ansambel folklorne skupine, z leti pa prerasli v enega najbolj univerzalnih glasbenih sestavov v Sloveniji. Martin MarinÄ? je eden od ustanoviteljev Prifarskih muzikantov in skorajda njihova maskota. Takole se spominja ustanovitve, kot jim sam pravi, Prifarcev:

44

Moja Slovenija / Maj 2009


PESEM NAS ZDRUŽUJE »Z Valentinom Južničem in menoj so Prifarski muzikanti tesno povezani že skoraj dvajset let. V začetku devetdesetih smo se namreč v Kostelu začeli resneje ukvarjati z obujanjem in ohranjanjem tukajšnjega glasbenega izročila: s tamburicami, ki smo jim dodali še diatonično harmoniko.« Kaj ste danes pri Prifarcih, vodja, tiskovni predstavnik? Skrbim za organizacijske zadeve, ki jih je kar nekaj: enkrat tedensko imamo vaje bodisi v Ljubljani, Kočevju ali Fari, dogovarjam se za koncerte, seveda pa še vedno igram »navadno« harmoniko. Zelo zgodaj ste uspeli v tujini, na raznih festivalih etno glasbe. Kaj je bilo odločilno za to? Morda res prav to, da smo vedno bili predvsem tamburaška skupina, in zanimive pesmi iz naših krajev. Je bila torej prva kaseta, ki ste jo izdali v začetku devetdesetih let, nekakšna vaša »osebna izkaznica«? Ko smo začeli sestavljati program zanjo, smo šli z mikrofonom dobesedno od hiše do hiše ter snemali in zapisovali pesmi, ki so še živele v naših krajih. Material, ki smo ga sproti prirejali za tamburaške instrumente, smo nato iskali tudi drugod: na Glasbenonarodopisnem inštitutu, v arhivu Radia Slovenija … Veliko sta nam pomagala Julijan Strajnar in Mirko Ramovš, kar nekaj zanimivih pesmi pa je našel tudi marsikdo izmed nas, saj smo doma iz različnih koncev Slovenije, berdist in pevec Mitja Ferenc na primer celo iz Prekmurja.

Od kod je znamenita Mlinar’ca, vaša verjetno najbolj poznana melodija? Prav iz Fare, temelji pa na resnični zgodbi iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so se ljudje precej odseljevali iz Kostela. Pravzaprav vemo za njenega avtorja, vendar pa je med ljudmi vseskozi uživala takšno priljubljenost, da smo ji dali kar oznako »ljudska«! Je bil za neverjetno priljubljenost Mlinar’ce v zadnjih petnajstih letih »kriv« tudi izredno lep videospot? Nedvomno! Režiser, naš kostelski rojak Ivan Klarič, je ustvaril izjemen izdelek. Zakaj ste po tem uspehu program razširili še na zabavne »evergreene«? Nenehno iščemo nove izrazne možnosti naših tamburaških instrumentov – in ugotavljamo, kaj vse se da nanje zaigrati! Zakaj ne bi poskusili z recimo večno zeleno Mandolino in še s katero. Dvakrat ste zmagali celo na Narečni popevki, a avtorskih narodnozabavnih viž se ob tem niste lotili. Imate občutek, da je tovrstne glasbe že preveč? Res jo je veliko, mi pa se še vedno imamo za etno skupino, ki pač občasno zaide v ljudsko glasbo drugih narodov. Kaj v zadnjem času prinaša v vašo zasedbo druga, klavirska harmonika? Še več izraznih možnosti in popestritve nasploh. Veste, mi nismo multiinštrumentalisti in na odru nas mora biti kar nekaj, če želimo biti raznovrstni. Tudi po sedem,

osem nas je včasih! Toni Obranovič poleg igranja harmonike poje še prvi tenor, tako da smo z njegovim prihodom precej pridobili. Tudi same priredbe vaših skladb so z leti postajale čedalje bolj bogate in domiselne. Kdo skrbi zanje? Na začetku smo vse postorili sami, kasneje pa smo to prepustili veščim strokovnjakom: zdaj že pokojnima Bojanu Adamiču in Milanu Ferležu pa domačinu Damirju Zajcu, Silvestru Mihelčiču mlajšemu in še nekaterim. Vsi opravljate zanimive, tudi zelo zahtevne poklice, med vami so profesor, župan, zgodovinar … Je glasba za Prifarske muzikante tudi posebne vrste sprostitev? Za vsakogar od nas je glasba prijetna popestritev življenja. Če je ne bi imeli radi, ne bi vztrajali skupaj že skoraj dvajset let. Pa tudi dobršnega dela Zahodne Evrope, Skandinavije, Rusije, leta 2000 celo Amerike ne bi videli brez tamburic! Kako bo šlo naprej? Za letošnji november smo si zadali zahtevno nalogo, s celovečernim koncertom z gosti napolniti Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Nameravamo posneti tudi novo ploščo slovenskih pesmi ter se udeležiti dveh festivalov: Slovenskega šansona in Kostelskega festivala, ki bo junija v Fari. V prihodnosti pa morda res tudi festivala Slovenska polka in valček, kdove. Jože Galič Fotografije: arhiv Prifarskih muzikantov

Moja Slovenija / Maj 2009

45


ZA SLOVENSKO MIZO

Bograč Bograč je močna mesna jed s čebulo, z začimbami in zelišči. Izvira iz Prekmurja in je odlična različica madžarske specialitete. Večja kot je količina pripravljene jedi, boljši je okus. Bograč, kuhan v kotlu nad odprtim ognjem, je seveda najokusnejši. Dobrote so pripravili v gostilni Vrabec, ki se nahaja v bližini geometričnega središča Slovenije, na naslovu Slivna 18, 1252 Vače. Vabljeni tudi vi!

Potrebujemo: meso: ⅓ govedine, ⅓ svinjine, ⅓ divjačine krompir – teža enaka teži mesa slanina – teže mesa čebula – ½ teže mesa rdeče vino mleta rdeča paprika (lahko ostra) česen kumina lovorov list paradižnikova mezga sol mleti poper sesekljan peteršilj

46

Moja Slovenija / Maj 2009


Priprava: Slanino razpustimo na svetlo prepraženi čebuli, dodamo sesekljan česen. Potresemo s papriko in primešamo paradižnikovo mezgo. Dodamo meso, narezano na velikost grižljaja. Vse skupaj popražimo, prilijemo vodo in dušimo eno uro. Nato dodamo olupljen in na kose narezan krompir, začimbe, vino, po potrebi dolijemo vodo in kuhamo toliko časa, da je krompir kuhan. Preden postrežemo, okrasimo s sesekljanim peteršiljem. Nina Pinter Foto: Anže Cigoj

Ali vas zanima recept za pripravo češnjeve pogače kot jo pripravljajo na Goriškem? Recept, ki ga je zapisal Dino del Medico, si lahko ogledate na spletni strani www.mojaslovenija.net. Še več njegovih zanimivih receptov pa lahko najdete v priljubljenih knjigah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.

Moja Slovenija / Maj 2009

47


ŠPORT

Vsi bi na svoje z državnim denarjem April ni bil najuspešnejši mesec za slovenski šport, res pa je tudi, da večjih tekmovanj v tujini ni bilo. Naši hokejisti so sodelovali na svetovnem prvenstvu divizije ena v Litvi in na odločilni tekmi pokleknili proti Kazahstanu, zablestel pa je motociklist Igor Jerman, ki je zmagal na prestižni vztrajnostni dirki 24 ur Le Mansa. Končalo se je državno prvenstvo v odbojki, tako v moški kot ženski konkurenci. Blejski ACH Volley je po hitrem postopku opravil s tekmeci iz Kanala, s Salonitom, in si s 3 : 0 v zmagah že petič zapored priigral državni naslov. Po sedmih letih pa je naslov pri dekletih spet romal v hram naše ženske odbojke, v Maribor. Štajerke so bile boljše od Goričank, kar je bilo v bistvu pričakovano, saj so imele igralke NKBM Branika boljšo ekipo. V moškem rokometnem pokalu so drugič zapored zmagali igralci koprskega Cimosa, ki so v finalu povsem nadigrali nekdaj nedotakljive Celjane, pri dekletih pa so Krimovke tako ali tako brez konkurence. Deževni april je bil tudi pravi mesec, da se potegne črta pod sezono v zimskih športih. Junakinji sta bili seveda Petra Majdič in Tina Maze, vsi ostali pa so zaostali za pričakovanji. Obetale so se menjave v strokovnem kadru predvsem pri alpskih smučarjih. Zanimivo je bilo, da se je hotelo kar nekaj smučarjev odločiti za samostojno pot, da ne bi trenirali pod okriljem nacionalne reprezentance – tako kot to počne Tina. Poskušali so naš najboljši smukač Andrej Jerman, pa slalomist Bernard Vajdič in mlada obetavna smučarka Ilka Štuhec. No, na

48

Moja Slovenija / Maj 2009

koncu so ugotovili, da ne bodo mogli zbrati dovolj denarja, da bi si lahko privoščili samostojno pot. Vse se pač začne in konča pri denarju. Da pa bo mera polna, so se na smučarski zvezi odločili, da Tini Maze sploh ne bodo več pomagali z denarjem, ampak le pri treningih. Toda Tina je že tako uveljavljeno ime v smučarskem svetu, da ob generalnem sponzorju, ki ga ima, lahko zbere dovolj denarja, da zvozi sezono. Ali ji bo uspelo to narediti tako uspešno, kot je to storila v pravkar minuli sezoni, pa bomo še videli. Poskusi samostojnih korakov Na svoje pa je odšel smučarski skakalec Jernej Damjan, ki v pretekli zimi res ni pokazal veliko. Poskusil bo s svojim trenerjem in Jernej verjame, da lahko uspe. Podobnega projekta se je skušal lotiti nekdaj veliki šampion smučarskih skokov Primož Peterka, ki pa se mu je tudi zataknilo pri denarju, tako da je na koncu ostal v ekipi. Kot rečeno so po tej sezoni mnogi želeli ali pa poskušali oditi na svoje, ob tem, da bi črpali denar iz zveze, ki je namenjen skupnim pripravam. Oboje pač ne gre, delati po svoje in hkrati dobivati denar za to. »Če hočeš na svoje, si sam najdi denar,« so dejali na

zvezi tako za smučarje kot skakalce, in to prav gotovo drži. Nova podoba bežigrajskega stadiona V Ljubljani pa se je zgodil še en pomemben premik. Joc Pečečnik, eden najbogatejših Slovencev in lastnik nogometnega kluba Interblock, je predstavil projekt Bežigrajskega športnega parka. Na mednarodnem razpisu je sodelovala kopica uglednih projektnih in arhitekturnih hiš in nekdaj Plečnikova mojstrovina, danes Plečnikova podrtija, bo tja do leta 2012 dobila novo podobo. Predstavljeni projekt je res v največji meri upošteval navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine, in nova podoba štadiona za Bežigradom, kjer so se pisale najlepše zgodbe slovenske nogometne pravljice, bo res lahko v ponos mestu in državi. Pečečnik in partnerji naj bi v naslednjih letih v projekt športnega parka vložili okoli 200 milijonov evrov, potem pa bi v tem delu Ljubljane svoje zatočišče našla kopica športov – od nogometa, ragbija, bejzbola, strelstva, kegljanja, rokometa, odbojke ... Upamo samo, da se ne bo kaj zalomilo, kot je pri nas v navadi. Jurij Završnik Foto: Fotosi.si


POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries

TAKE NOTE: Elections in European Parliament From the 4th to 7th of June millions of Europeans will have the opportunity to elect theirs representatives in the European Parliament for the next 5 years. They will play a key role in forming the European political future. In the last 5 years the parliament reached a long list of decisions from those that were routine to those that were turning points in the operations of the Union. Current political themes were debated, and well as complicated technical questions. The Slovenes will elect our representatives in the European Parliament on Sunday, the 7th of June. For more detailed information about the elections please visit the web site of the State election commission: www.dvk.gov.si. THE INTERVIEW: Branko Zupanc, Charge d’Affaires a.i., Embassy of the Republic of Slovenia, Berne

Mr. Branko Zupanc, Charge d’Affaires a.i. in the Embassy of the Republic of Slovenia, Berne, has been in the diplomacy for more than 30 years and so he is very well informed of the issues in a migrant environment. »About 5000 Slovenes live

in Switzerland and in the principality Liechtenstein. We notice, that when a period of work ends for the first wave of the migrant workers many of them are already retired and return home to Slovenia while their children stay here in a majority,« said Mr. Zupanc, with whom we were talking in the rooms of the Embassy, which is siuated in the centre of this beautiful Swiss metropolis.

A TALK WITH A FELLOW COUNTRYMAN: Just Rugel, President of Cultural-Educational Society Dr. France Prešeren, Moscow In Sarajevo Just Rugel was born to Slovene parents, to mother Zdenka Belle and his late father, Dr. Janez Rugelj - a famous and surely the most successful Slovene psychiatrist, who dedicated his professional career above all to the medical treatment of alcoholics. Just has lived in Slovenia for 17 years (from the age of 3 to the age of 20) and later moved with his mother to Moscow, where he finished his studies. He is closely linked with all his 3 native countries; Bosnia, Slovenia and Russia, but judging from his work, his heart is the most bound up with the Slovene cause. He has been a business person for many years and he has also has the worldwide reputation as being the very active and productive president of the Cultural-Educational Society’s Dr. France Prešeren for the promotion of relations between Slovenia and Russia.

OUR NOTES: The Award Ceremony for the best Bachelor, Master Dissertations and Doctorate Theses on the topic of Slovenians living in neighbouring countries and Slovenians abroad On April the 3rd in Ljubljana in the halls of the Slovene Academy of Sciences and Arts (SAZU) the solemn conferring of the awards took place. It was devoted to the prizes for of the competition of the Office of the Government of the Republic of Slovenia for Slovenes Abroad for the best Bachelor, Master Dissertations and Doctorate Theses from the field of the Slovenes in the neighbouring countries and Slovenians abroad. The entertainment was solemnly opened by Minister Boštjan Žekš, who said in the preface, that it was an event organized by the Office that happened 7 times in a row that this year. The awards were conferred to the recipients for their achievements: Nataša Gliha Komac, Katja Jerman, Ana Peršič (from the field of the Slovenes in the neighbouring countries) and Barbara Medved – Cvikl, Dominik Janez Herle in Kristina Toplak (from the field of the Slovenes abroad). The purpose of competition is to stimulate research activities of undergraduate and postgraduate students in the field of foreign service and emigration specialties. Research in these areas increase the awareness of its importance for the preservation of the Slovene identity in the mother country and beyond its borders. AK

Moja Slovenija / Maj 2009

49 49


POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número

PARA AGENDAR: Las elecciones al Parlamento Europeo Del 4 al 7 de junio millones de europeos tendrán la oportunidad de votar a sus representantes al Parlamento Europeo por el término de cinco años. Ellos tendrán un papel importante en el diseño de la futura política europea. En los últimos años se tomaron muchísimas decisiones – de las que se dicen rutinarias, a las que son decisivas para el funcionamiento de la Unión. Se deliberó sobre temas, tanto de la política actua,l como de intrincadas cuestiones técnicas. Los eslovenos elegiremos a nuestros representantes al Parlamento Europeo el domingo 7 de junio. Encontrarán informaciones más detalladas de cómo los eslovenos en el extranjero pueden votar en el portal de la Comisión Electoral Nacional: www.dvk.gov.si

ENTREVISTA: Branko Zupanc, encargado de negocios interino en la Embajada de la República de Eslovenia en Berna El Sr. Branko Zupanc, encargado de negocios interino en la Embajada de la República de Eslovenia en Berna, es diplomático desde hace treinta años, por lo que conoce muy bien las circunstancias

50 50

Moja Slovenija / Maj Marec 2009 2009

del entorno en el extranjero. “En Suiza y en el Principado de Liechtenstein viven aproximadamente cinco mil eslovenos. Vemos que a la primera oleada de emigrados se le está terminando su época activa y muchos de ellos, jubilados, vuelven a sus hogares, a Eslovenia, en tanto que mayoritariamente sus hijos se quedan aquí”, expresó entre otras cosas el sr. Zupanc. Con él mantuvimos una conversación en la sede de la embajada, que se halla en el centro mismo de la hermosa capital suiza. en la que promociona los contactos entre Eslovenia y Rusia.

DIÁLOGO CON UN COMPATRIOTA: Just Rugel, presidente de la Asociación Cultural dr. France Prešeren de Moscú Just Rugel nació en Sarajevo, en el seno de una familia eslovena. Su madre fue Zdenka Bella y su padre, el ya fallecido dr. Janez Rugel, uno de los más conocidos y seguramente más exitosos psiquiatras eslovenos, que dedicó su profesión especialmente a la cura de los enfermos con adicción al alcoholismo. Just vivió en Eslovenia de los tres hasta los veinte años, mudándose posteriormente con su madre a Moscú, donde terrminó sus estudios. Está encariñado con sus tres patrias, Bosnia, Eslovenia y Rusia, pero tomando en cuenta su labor, su corazón se inclina por Eslovenia. En sus varios años de esforzado empresario también desarrolló su labor como activo y fértil presidente de la Asociación Cultural dr. France Prešeren,

TOMAMOS NOTA: Entrega de premios para los mejores trabajos de diplomatura, de licenciatura y de doctorado en el área de los eslovenos en zonas limítrofes y en el extranjero El tres de abril se realizó en el salón de la Academia Eslovena de Ciencias y Artes en Ljubljana la entrega de los premios a los ganadores del concurso organizado por la Oficina del Gobierno de la República de Eslovenia para los eslovenos en el extranjero a los mejores trabajos de diplomatura, de licenciatura y de doctorado en el área de los eslovenos en zonas limítrofes y en el extranjero. La apertura del acto estuvo a cargo del ministro dr. Boštjan Žekš, quien en su alocución recalcó que es este ya el séptimo año consecutivo en que la oficina organiza el concurso. Los ganadores fueron Nataša Gliha Komac, Katja Jerman, Ana Peršič (para el área limítrofe) y Barbara Medved – Cvikl, Dominik Janez Herle y Kristina Toplak (para el área de emigrados). El motivo del concurso es incentivar la investigación de los estudiantes, tanto a nivel de grado como de posgrado, en temas que conciernen a los eslovenos en zonas limítrofes y de emigración. Con ello también se busca fortalecer la idea de pertenencia y de conservación de la identidad eslovena, tanto en la madre patria como en el extranjero. JB


KRIŽANKA ZGODBA

Nagradna križanka

Geslo iz tokratne številke nam pošljite do 20. junija na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija in se potegujte za knjižno nagrado, ki jo podarja Mladinska knjiga. Pravilno geslo iz marčevske številke se je glasilo: Svetovni slovenski kongres zavezan slovenstvu. Žreb je prinesel srečo gospe Lojzki Dragozet iz Pickeringa (Ontario, Kanada), ki prejme knjižno nagrado omenjene organizacije. Celotno rešitev križanke si lahko ogledate na naši spletni strani www.nojaslovenija.net. Čestitamo!

Moja Slovenija / Maj 2009

51


Moja Slovenija maj 2009  

Moja Slovenija maj 2009

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you