Issuu on Google+

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Julij 2009, številka 7

Slovenija INTERVJU

Drago Jančar, pisatelj TEMA MESECA

Ljudska glasbila na Slovenskem ZABELEŽILI SMO

»Multikulturnost je vrednota, ki nas bogati in ne ogroža!« PREDSTAVLJAMO ROJAKINJO

Paula Hlede Schuschei (Žužej) VELIKI SLOVENCI

Stanko Bloudek OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Celjski grofje ZA SLOVENSKO MIZO

Govnáč www.MojaSlovenija.net


KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

 

Moja Slovenija / Julij 2009

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net


UVODNIK

Tako daleč in vendar tako blizu Majda Koren, mladinska pisateljica

Moje delo je pisanje in poučevanje. Največ pišem za najmlajše. Pravijo, da sem kuharica pravljic. Zato, ker v svoje pravljice zmečem to in ono iz resničnega in izmišljenega sveta, in zato, ker urejam otroško spletno stran z imenom Župca, ki je namenjena spodbujanju branja. Dobro branje je predpogoj za uspešno izobraževanje, zato tudi pri poučevanju posvečam spodbujanju branja precejšen del časa. Za marsikaterega otroka pa je postalo branje knjig, ob bogati ponudbi drugih medijev, nujno zlo. Prav zato se moramo še toliko bolj truditi, da bodo naši otroci in vnuki ljubitelji branja, saj ravno prek knjig postajajo bolj razgledani in kultivirani. To bomo dosegli, če bomo otrokom ponudili knjige že v zgodnjem otroštvu; tako jih bomo nanje navadili in jim omogočili, da postanejo del njihovega vsakdana. Vloga staršev in starih staršev je torej pri vzgoji za knjigo zelo pomembna. Oni so prvi, ki knjige predstavijo otroku, so tisti, ki jih prebirajo pred spanjem in na ta način ustvarjajo posebno vez med seboj, otrokom in knjigo. Daleč od domovine je domača beseda še toliko pomembnejša. Danes vemo, da nas znanje jezikov bogati in da je znanje jezika naših prednikov izjemen zaklad. Povezani smo prek elektronskih medijev, naša sporočila v trenutku švignejo z enega na drugi konec sveta. A knjiga ostaja. Knjiga kot razkošje, ki ga vzamemo v roke, kadar si privoščimo čas samo zase. Zato je izredno pomembno, da del časa, ki ga posvetimo svojemu otroku ali vnuku, namenimo prav branju knjig. Izbira je velika, prek svetovnega spleta lahko naročimo karkoli. Nedavno tega je nastala knjižna zbirka Spominčice – Forget-me-nots. V zbirki so nanizane pravljice sodobnih slovenskih avtorjev, njena posebnost je, da so natisnjene hkrati v slovenskem in angleškem jeziku. V zbirki sta združena dva cilja: približati slovensko besedo otrokom daleč od domovine in predstaviti sodobne zgodbe. Kajti pogosto se zgodi, da v svoji vnemi pripovedujemo otrokom ali vnukom o neki daljni domovini, ki je posuta s kozolci in cerkvicami na gričkih, kjer iz peči diši po potici in kjer ves dan poslušajo narodnozabavno glasbo. To je všeč nam, starejšim. Otrokom pa so všeč sodobne zgodbe o Detektivu Oskarju, Kokoši velikanki ali Lojzi iz vesolja. Privoščimo svojim potomcem to razkošje: branje slovenskih pravljic in pesmic v našem naročju. Moja Slovenija / Julij 2009




Zgodba z naslovnice 2. julija je v Državnem zboru potekalo že IX. Vseslovensko srečanje z naslovom (Pre)živeti integracijo in asimilacijo. Srečanja se je udeležilo veliko številko Slovencev iz zamejstva in tujine, strokovnjakov in uglednih gostov iz sveta politike. Med odmorom so za kratek kulturni program poskrbeli plesalci folklorne skupine Nagelj iz Kanade (na fotografiji), ki letos praznuje 50. obletnico delovanja. Več o srečanju si bo mogoče prebrati v avgustovski številki revije.

2 5 7 8 11 14 15 16 17 18 20 22 23 24 26 28 30 32 34 35

Moja

36 39 42 44 46 48 49 51

KORISTNI NASLOVI DOGODKI V JUNIJU NA KRATKO Sedmerica iz Slovenije na poti v Strasbourg INTERVJU: Drago Jančar, pisatelj TEMA MESECA: Ljudska glasbila na Slovenskem ZABELEŽILI SMO: Multikulturnost je vrednota, ki nas bogati in ne ogroža!« SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES ID SLOVENIJA V SVETU RAFAELOVA DRUŽBA IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET KNJIŽNA POLICA VELIKI SLOVENCI PREDSTAVITEV ROJAKINJE: Paula Hlede Schuschei (Žužej) SLOVENSKE DOMAČIJE OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE PESEM NAS ZDRUŽUJE ZA SLOVENSKO MIZO MLADI MLADIM POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar V rubrikah Uvodnik, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

INTERVJU:

Drago Jančar Drago Jančar – pisatelj, dramatik, esejist, časnikar – sodi v sam vrh sodobne slovenske književnosti. Nad njegovimi deli so navdušeni bralci ter gledalci tako doma kot v tujini, o kvalitetah njegovega obsežnega pisateljskega opusa pa pričajo tudi številne domače in mednarodne literarne nagrade. Stran 8 – 10. TEMA MESECA:

Ljudska glasbila in godčevstvo na Slovenskem V tokratni temi meseci smo nekoliko podrobneje predstavili nekatere inštrumente, na katere so nekdaj igrali ljudski godci: trstenke in oprekelj (glasbili, ki ju danes skoraj ni več moč zaslediti), citre (ki jih danes poučujejo tudi v glasbenih šolah) in bas (ljudsko glasbilo, ki ga tudi danes zasledimo v godčevskih sestavih). Stran 11 – 13. ZABELEŽILI SMO:

»Multikulturnost je vrednota« Na okrogli mizi, ki je nosila naslov »O položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja RS«, v organizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Uradom Vlade RS za narodnosti, so strokovnjaki s področja varstva manjšin, vladni predstavniki ter predstavniki narodnih skupnosti spregovorili o položaju manjšin, o njihovih težavah, s katerimi se soočajo, ter tudi o izzivih, ki jih še čakajo. Stran 14. PREDSTAVLJAMO ROJAKINJO:

Paula Hlede Schuschei (Žužej) Paula Hlede Schuschei (Žužej je svojo mladost in najlepša leta svojega življenja preživela v Mariboru. Hitro je pokazala veselje in talent do športa, še posebej do atletike in kasneje do odbojke. Že pri štirinajstih letih igrala odbojko za Železničarsko športno društvo Maribor. Kmalu se je začela njena pot v svet športa strmo vzpenjati. Stran 35.


DOGODKI V JUNIJU NA KRATKO

Pregled dogodkov v juniju Slovenija je postala polnoletna. 25. junija je namreč minilo 18 let, odkar se je naša država osamosvojila. Ob dnevu državnosti so se po vsej Sloveniji odvijale slavnostne prireditve. 24. junija je v Državnem zboru potekala slavnostna seja, na kateri je govornik podpredsednik DZ Vasja Klavora poudaril, da je bila slovenska samostojnost kljub svoji enkratnosti dejanje z globokimi koreninami. Na osrednji slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani pa je predsednik države Danilo Türk med drugim povedal, da smo si Slovenci lastno državo zaslužili in priborili. V ljubljanski stolnici je bila istega dne maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Junija so vročinske nevihte klestile po Sloveniji: toča, orkanski vetrovi, nalivi, izruvana drevesa, luknjaste strehe, poškodovani avtomobili, razbita okna, uničene poljščine, voda v kleteh, vse to so doživljali prebivalci različnih predelov Slovenije, od severovzhoda do juga in zahoda. Povzročile so ogromno škode. Zaradi vrha skupine G8 je Italija od 28. junija do 15. julija začasno zamrznila schengenski sporazum na svojih mejah zaradi varnostnih razlogov. Tako tudi iz Slovenije v Italijo ni mogoče brez veljavnega osebnega dokumenta, saj italijanski policisti izvajajo sistematično mejno kontrolo na vseh mejnih prehodih. Italija se je za ukrep ponovne mejne kontrole odločila, ker bo od 8. do 10. julija gostila vrh predsednikov držav in vlad osmih najbolj industrializiranih držav na svetu skupine G8, ki bo potekalo v kraju L’Aquila v deželi Abruci. Odločitev italijanskih oblasti o začasni zamrznitvi schengenskega sporazuma so kritizirale nekatere politične sile, kritični pa so tudi italijanski policijski sindikati, in to predvsem zaradi po njihovem mnenju slabe organizacije. Prvak Zaresa Gregor Golobič je priznal, da je v preteklosti lagal, ko je novinarjem

zanikal lastniški delež v nizozemskem podjetju Ultra SUM, čeprav naj bi zadevo prijavil korupcijski komisiji. Kljub vsemu je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobič 12. junija sporočil, da ne bo odstopil z ministrskega položaja in se umaknil iz politike. Opozicijske stranke pa menijo, da je postala v Sloveniji laž politikov posebna vrednota ter da sta vladna koalicija in predsednik države Danilo Türk s podporo Golobiču izgubila velik del kredibilnosti. DZ je s 37 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o državni upravi, ki prenaša elektronske komunikacije in pošto z gospodarskega na visokošolsko ministrstvo Gregorja Golobiča. Ob tem je bilo slišati številne očitke, saj ima Golobič v družbi Ultra SUM (večinska lastnica družbe Ultra iz Zagorja), ki se ukvarja prav z visokotehnološkimi rešitvami na področju telekomunikacij, lastniški delež. Hrvaška je 18. junija 2009 izstopila iz procesa pogovorov z Evropsko komisijo glede reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ker ne želi odstopiti od svojih predlogov. Premier Pahor pa je zatrdil, da Slovenija svojega stališča ne bo spremenila. Nadzorniki Istrabenza so sprejeli odstop Igorja Bavčarja, ki se tako dokončno poslavlja kot član uprave tega podjetja. »Glede na to, kaj znam delati, se ne bojim za svojo prihodnost,« je ob odhodu dejal Bavčar. Uradna potrditev, da je Slovenija v recesiji, ni več posebna novica. Nepričakovana pa je drastičnost padca gospodarske rasti v prvem četrtletju tega leta. Slovenija je ekonomsko bolj prizadeta kot marsikatera druga država. Eden od razlogov je, da kot majhno, odprto, od izvoza izjemno odvisno gospodarstvo močneje reagira na zunanja konjunkturna nihanja.

Na zahtevo EU je Vlada RS določila dokončne nove cene vinjet, ki veljajo s 1. julijem. Za tedensko vinjeto bo treba odšteti 15 evrov, za mesečno 30 evrov in za letno 95 evrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Predsednik republike Danilo Türk je z zlatim redom za zasluge odlikoval dva kulturnika, pesnika, prevajalca in esejista Toneta Pavčka za življenjsko delo ter akademskega slikarja, umetnika in kulturnega delavca Karla Pečka za zasluge pri prebujanju demokratične in svobodne misli. 13. junija 2009, dan po objavi v uradnem listu, je začel veljati odlok o določitvi in spremembi imen in potekov cest ter ulic na območju Mestne občine Ljubljana (MOL). Odlok med drugim določa, da se del Štajerske ceste preimenuje v Titovo cesto, Titova cesta pa postane tudi del projektirane nove Tomačevske ceste od Žal do križišča s Kranjčevo. Slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn je v nedeljo v Lemontu pri Chicagu uradno pooblastil novega častnega konzula Slovenije v ZDA Johna Vidmarja. Iz Clevelanda odhaja generalni konzul Zvone Žigon. Več kot dva tisoč slovenskih rezidentov, zaposlenih v sosednji Avstriji, zahteva sprejetje meddržavne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Avstrijo in Slovenijo. V Ljubljani je potekal prvi evropski kongres izgnancev in beguncev – žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945. Zbrane je nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk.

Moja Slovenija / Julij 2009




DOGODKI V JUNIJU NA KRATKO Slovenija se je na lestvici globalne miroljubnosti kljub mejnemu sporu s Hrvaško uvrstila na odlično 9. mesto in si ga deli s Finsko. Sploh so se najbolje odrezale prav skandinavske države. Na lestvici globalne miroljubnosti (Global Peace Index), s katero strokovnjaki Inštituta za ekonomijo in mir ter sodelavci analitičnega oddelka ugledne britanske revije The Economist že od leta 2007 merijo miroljubnost držav, pa je Rusija s 131. mesta padla na 136. mesto. Po nekaterih slovenskih vinogradih so potekale zelene trgatve. Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga z vinom, in to zaradi usklajevanja z EU. »Tako imenovane junijske zelene trgatve, ki so se dogajale po nekaterih slovenskih vinogradih, so obžalovanja vredne in so samo še en primer popolne norosti današnjega sveta. Na eni strani lakota, na drugi strani plačano (subvencionirano) metanje hrane v smeti,« so zapisali mediji. EU kmetovalcem plača 5555 € za tri hektarje uničenega grozdja. Od 16. junija 2009 velja novela zakona o potnih listinah, ki ukinja dovoljenja zakonitega zastopnika za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti, ki v tujino ali iz tujine potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika. Slovenija je začela izdajati biometrične potne liste druge generacije, ki vsebujejo tudi dva prstna odtisa. Vsi državljani, ki imajo veljaven potni list, izdan po 1. marcu 2001, lahko svoj potni list uporabljajo do poteka veljavnosti, saj zaradi uvedbe nove generacije potnih listin obvezne menjave potnih listov ni. Gensko spremenjeni organizmi in hrana, ki je dodelana z njimi, postajajo slovenska realnost tudi v našem načelno bolj kot ne sonaravnem kmetijstvu. Slovenija je z nedavno sprejetim zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) s preostalimi kmetijskimi rastlinami postala ena od 16 držav članic Evropske unije, ki ima zdaj zakonsko urejeno področje o



Moja Slovenija / Julij 2009

pridelavi GSO. Študije, kako gensko spremenjena hrana (škodljivo ali ne) vpliva na človekovo zdravje, še niso bile izdelane ne v Sloveniji ne drugod v EU. Vlada RS je sprejela odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena. Gre za arhitekturne, oblikovalske in urbanistične posege v mestu, ki so Ljubljano zaznamovali z avtorskim Plečnikovim delom. Stadion za Bežigradom bo prenovljen in poimenovan Arena Jože Plečnik. Obnove se je lotil igralniški milijonar in šef Nogometnega kluba Interblock iz Ljubljane Joc Pečečnik. Do sedaj naj bi v nekaj mesecih za odkup deleža zemljišča, pripravo arhitekturnih projektov, dokumentacije in za druge stroške porabil že okoli 22 milijonov, skupno pa naj bi ga ta nadvse zahtevni projekt stal več kot 60 milijonov evrov. V okviru 12. mednarodnega filmskega festivala Brooklyn v New Yorku so 6. in 14. junija prikazali tudi slovenski celovečerni film Pokrajina št. 2 režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja, ki je prejel priznanje za izjemne dosežke za scenarij. Na festivalu so prikazali več kot 180 filmov iz različnih držav sveta. Z nastopom desetih slovenskih pevskih zborov iz drugih držav se je v Šentvidu pri Stični dogajal dvodnevni 40. Tabor slovenskih pevskih zborov. Sodelovalo je približno 150 pevskih zborov, ena izmed posebnosti je bil trenutek, ko je skupaj zapelo najmanj 3200 pevcev. Na srečanju so bili tudi zamejski zbori in pevci iz drugih držav. Slovenska violinistka Lana Trotovšek je osvojila dve prestižni nagradi. Najprej je prejela prvo nagrado tekmovanja solistov fakultete Trinity College of Music v Londonu, zatem pa je Trotovškova ob spremljavi pianistke Gayane Gasparyan zmagala še na

tekmovanju komorne glasbe evropskega društva Beethoven. Umrl je Rudolf Francl, tenorist, po mnenju poznavalcev slovenska operna legenda. Generacije so pri njem občudovale lepoto lirskega glasu, muzikalnost, smisel za oblikovanje fraze, jasnost izraza, predvsem pa čustveno predanost in identifikacijo z operno osebo, ki jo je upodobil. Znameniti hotel Slon v Ljubljani bodo porušili in zgradili novega, za dve nadstropji višjega. Dokument dopušča hotel visoke kategorije z do tremi kletnimi etažami in sedmimi nadstropji, od tega tremi terasnimi etažami. Pritličje in mezzan, z vhodi neposredno z ulice, bosta namenjena javni trgovski, gostinski in hotelski dejavnosti, v zgornjih etažah pa bo hotelski program s spremljajočimi dejavnostmi. Projekt Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, ki po državi že dve desetletji omogoča brezplačen dostop do vrhunske umetnosti, predvsem glasbene, se širi v Evropo. Z njo se bo v vseh štirih državah (poleg Slovenije še na Češkem, Hrvaškem in v Italiji) zvrstilo 59 koncertov. Približno četrtina programa Evropskega glasbenega poletja 2009 bo sovpadala s programom Imaga v Sloveniji. Ta največji slovenski nevladni kulturni projekt je letos povezal 21 občin in krajev, v njih bo prek poletja okrog sto koncertov domačih in tujih glasbenikov. Na kresni večer je na Rožniku tradicionalno potekala podelitev nagrade kresnik. Za najboljši roman preteklega leta je bil izbran roman Čefurji raus! avtorja Gorana Vojnovića. Roman, ki je preteklo leto v slovenski javnosti vzbudil veliko pozornost, je Vojnoviću že prinesel nagrado Prešernovega sklada. KAM Še več junijskih dogodkov najdete na spletni strani www.mojaslovenija.net.


DOGODKI V JUNIJU NA KRATKO

Sedmerica iz Slovenije na poti v Strasbourg V državah Evropske unije so od 4. do 7. junija potekale volitve v Evropski parlament (EP), kjer smo državljani EU izbirali in izvolili 736 članov te zakonodajne institucije Evropske unije. V Sloveniji smo predstavnike EP izbirali v nedeljo, 7. junija. ci prejemali enako plačilo kot poslanci v njihovih državah, plačnik pa je bila nacionalna vlada. Tako je denimo madžarski evropski poslanec mesečno prejel manj kot 1000 evrov bruto, nemški pa okoli 7000 evrov bruto. Z letošnjim letom dobijo vsi poslanci enako plačo, ki znaša okoli 7000 evrov, plačnik pa je EU.

Z 12-kandidatnih list smo Slovenci v šesti sklic Evropskega parlamenta izvolili Zorana Thalerja in Tanjo Fajon iz SD, ki se bosta v EP pridružila politični skupini Socialnih demokratov (PES); Romano Jordan Cizelj in Milana Zvera iz SDS, Lojzeta Peterleta iz Nsi, ki bodo v EP člani politične skupine Evropske ljudske stranke – Krščanskih demokratov (EPP); ter Jelka Kacina iz LDS in Iva Vajgla iz Zares, ki se bosta priključila politični skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). Rezultati po nacionalnih strankah kažejo, da je največ glasov v Sloveniji dobila SDS (26,92 odstotka), sledijo ji Socialni demokrati z 18,45 odstotka, Nova Slovenija s 16,33 odstotka, LDS z 11,52 odstotka in Zares z nekaj manj kot 10 odstotki. Ostale kandidatne liste se niso uvrstile v EP. Novi Evropski parlament se bo prvič sestal na plenarnem zasedanju v Strasbourgu 14. julija. Na njem bodo poslanci izvolili novega predsednika, ki bo parlamentu predsedoval naslednji dve leti in pol, 14 podpredsednikov, šest kvestorjev in predsednike parlamentarnih odborov. Slovenci na repu Evropska volilna udeležba je bila 43,1-odstotna, v Sloveniji pa smo se z 28,33-odstotno udeležbo uvrstili na sam rep se-

demindvajseterice, saj je bila nižja volilna udeležba le še v Romuniji in na Slovaškem, ki je z manj kot 20 odstotki volilne udeležbe pristala povsem na dnu. Sicer pa je bila najvišja volilna udeležba v Belgiji, kjer se je volitev udeležilo kar 90,33 odstotka volilnih upravičencev. Kako poteka delo poslancev v Evropskem parlamentu Evropski poslanci 12 delovnih tednov v letu preživijo v Strasbourgu, kjer potekajo plenarna zasedanja, medtem ko v Bruslju potekajo dvodnevna plenarna zasedanja ter seje parlamentarnih odborov in političnih skupin. Poslanci uživajo imuniteto, vendar jim je ta lahko odvzeta, če so poslanca zalotili pri kaznivem dejanju. Poslancem se razprav in sej sicer ni treba nujno udeleževati, vendar do povračil določenih stroškov in nadomestil niso upravičeni, če se ne udeležijo najmanj polovice vseh plenarnih zasedanj. Poslanci ne smejo biti vezani na nobena navodila držav članic ali privatnih oseb. Evropski poslanec ne more biti hkrati tudi poslanec v nacionalnem parlamentu, evropski komisar ali sodnik na Evropskem sodišču. Koliko znaša plača evropskih poslancev? Vse do lanskega leta so evropski poslan-

Boris Pahor – najbolj voljen slovenski kandidat v Italiji Prof. Boris Pahor, kandidat Slovenske skupnosti (SSk) na listi Južnotirolske Ljudske stranke (SVP) je prejel največ glasov med vsemi slovenskimi kandidati v Italiji. S tem je SSk potrdil volilni uspeh izpred petih let, ko je bil naposled v Evropski parlament izvoljen Michl Ebner. Njegovo štafetno palico je tokrat prevzel mlajši južnotirolski politik Herbert Dorfmann, ki bo v Strasbourgu in Bruslju zagovarjal tudi potrebe, interese in pričakovanja Slovencev v Italiji. Argentinski Slovenci bodo 5. julija volili ponovno Državna volilna komisija (DVK) je ugotovila, da glasovanje po pošti na območju Argentine za volitve v Evropski parlament ni bilo opravljeno. Kot posledica te ugotovitve je DVK razpisal izvedbo naknadnih volitev 5. julija. DVK je namreč potrdil, da 3202 volilna upravičenca v Argentini nista mogla izvesti glasovanja po pošti, zato bo prav toliko glasovnic iz Slovenije ponovno razposlanih v Argentino. Po izračunih naj število vseh glasovnic, ki bodo poslane v Argentino, ne bi zadostovalo za spremembo kvot za pridobitev sedeža v Evropskem parlamentu. Matea Jakin Ker je pri volitvah v EP vsa Slovenija ena sama volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. Z liste so izvoljeni tisti kandidati, ki zberejo največ prednostnih glasov.

Moja Slovenija / Julij 2009




Uvrščajo vas med najpomembnejše sodobne slovenske književnike. Naklonjeni so vam številni bralci, vaše drame igrajo tako po slovenskih kot tudi tujih odrih. Ste najbolj prevajani slovenski avtor. Kako vam je to uspelo, in to v času, ko se družba obrača k »lahki in zabavni« literaturi, instant priročnikom za srečo, kuharicam in podobno? Uspelo mi je že prej, saj sem že precej časa v tej slovenski, zadnjih petnajst, dvajset let pa tudi evropski literarni zgodbi. Današnji čas je res manj naklonjen zahtevnejši literaturi, imate prav, ampak jaz sem prepričan, da bralcev, ki hočejo nekaj več kot zgolj zabavo ali navodila za življenje, nikoli ne bo zmanjkalo. Postavljam si visoke kriterije in imam bralce ali gledalce v gledališčih, ki to cenijo. In navsezadnje so danes mnogi avtorji, ki hočejo napisati uspešnico za vsako ceno, na koncu razočarani. Nekateri moji, za branje po mnenju nekaterih »težki« ali »zateženi« romani so dosegli v Sloveniji prodajo 7000 izvodov, lahkotnih »bestsellerjev« pa so prodali nekaj sto. To se pravi, da tako imenovana visoka literatura bralcev ne izgublja.

»Vedno odgovarjam na tisto, kar me vprašajo. Drugo je v mojih knjigah.« Drago Jančar – pisatelj, dramatik, esejist, časnikar – sodi v sam vrh sodobne slovenske književnosti. Nad njegovimi deli so navdušeni bralci ter gledalci tako doma kot v tujini, o kvalitetah njegovega obsežnega pisateljskega opusa pa pričajo tudi številne domače in mednarodne literarne nagrade. Pozornost občinstva vzbuja tudi s svojimi družbenokritičnimi opažanji, s katerimi mu večkrat uspe prevetriti slovenski družbeni prostor. Drago Jančar je ime, ki odmeva in bo odmevalo tudi med bralci prihodnjih generacij.



Moja Slovenija / Julij 2009

Nekateri celo napovedujejo konec tiskane besede in popolno prevlado ele-

Drago Jančar se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru, kjer je tudi študiral in med letoma 1971 - 1974 delal kot novinar pri časniku Večer in tedniku 7 dni. Leta 1974 so ga zaradi »razširjanja sovražne propagande« zaprli, povod za obtožnico pa je bila knjiga Branka Rozmana V Rogu ležimo pobiti, ki jo je prinesel iz Avstrije. V zaporu je preživel tri mesece, nato je bil še istega leta poslan na služenje vojaškega roka v Srbijo. Med letoma 1974 in 1978 je bil svobodni umetnik, nato pa dve leti filmski dramaturg pri Viba filmu v Ljubljani. Leta 1981 je sprejel delo urednika in tajnika založbe Slovenska matica, kjer dela še danes. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik slovenskega Pena, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Od leta 1995 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.


INTERVJU: Drago Jančar ktronskih medijev. Kakšen je vaš odnos do novih tehnologij širjenja besede, blogov, elektronskih knjig? Opazila sem, da imate svoj profil tudi na vedno bolj popularnem Facebooku? Tudi jaz sem ga opazil, pravzaprav me je nekdo na to opozoril, toda sam nimam nič pri tem. Očitno me je neka prijazna oseba namestila tja, kar je lepo, a jaz žal ne bom imel časa za tovrstno komunikacijo. Facebook je ena od bolj prijaznih stvari, ki jih je prinesel internet. Precej hujši so tako imenovani forumi, v katerih se ljudje odzivajo na pojave v družbenem življenju. Tam mrgoli neznanja, jezikovnega dilentatizma, pa tudi nestrpnosti in sovraštva. Spočetka se mi je zdelo vse to prispevek k najbolj možni demokratični debati, zdaj vidim, da je to nekaj povsem drugega, zato tega sploh ne berem več. Tiskana beseda, predvsem v knjigah, pa bo obstala, za časopise, zlasti dnevne, pa že nisem več tako gotov. Z vašim zadnjim romanom Drevo brez imena (Založba Modrijan, 2008) ste ponovno v boju za kresnika, ki ste ga do sedaj osvojili že dvakrat (z romanoma Zvenenje v glavi (1999) ter Katarina, pav in jezuit (2001)). Ste dobitnik številnih nagrad na tujem in doma, med njimi večkrat Rožančeve, Grumove, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Kaj vam kot pisatelju pomenijo nagrade? Včasih lepo strokovno priznanje, včasih kak dodaten denar, ki je ob današnjih honorarjih dobrodošel. Pogosto pa tudi zoprno zavist in različne neprijetnosti. Günther Grass je rekel, da ima z vsako nagrado kakšnega prijatelja manj. Jaz tudi, sovražnikov in nevoščljivcev pa tako ali tako nikoli ne zmanjka, sploh med Slovenci ne. Roman Drevo brez imena obravnava vprašanje posameznika do polpretekle zgodovine. »V zgodovini ni bilo še nič takega, kar se še ni zgodilo,« ste nekoč dejali. »In človeške in družbene neumnosti in nizkotnosti so bile vedno vir novih pisanj.« Tudi v mnogih drugih vaših delih zajemate iz zgodovine. Vas je tja kdaj vo-

dila želja, da bi se Slovenci iz svoje zgodovine končno tudi kaj naučili? To željo sem bolj kot v prozi skušal uresničiti s svojimi eseji, včasih tudi gledališkimi igrami. V tem romanu gre za osebno zgodbo, a seveda na kulisi zgodovine slovenskega dvajsetega stoletja, ki je tragično zaznamovalo mnoge človeške usode. Roman govori o bleščečem svetu nakupovalnih centrov, toda ko se oseba iz te zgodbe spusti v njihovo podzemlje, odkrije tam pogreznjen svet. Kako pa si predstavljate prihodnost? Ste kdaj razmišljali o kakšnem futurističnem romanu? Nikoli. Jaz naš položaj v svetu razumem zgolj kot člen v človeški verigi med preteklostjo in prihodnostjo. To smo, kaj pa drugega, o prihodnosti ne vemo nič, edino preteklost in sedanjost je tisto, na kar se lahko opremo. V vaših delih je pogosto prisotno temačno vzdušje. Misli in dejanja glavnih oseb so si večkrat nasprotna, kontradiktorna, tudi nasilna. Je atmosfera, ki jo rišete, tudi vaše občutje sveta ali želite pokazati, da je tema potrebna, da se na njej lahko odseva svetloba? Lahko bi tako rekel. Vendar je v mojih delih, ki govorijo o tesnobnih ali celo nasilnih človekovih preizkušnjah, tudi veliko ironije, včasih celo humorja, samo treba ga je videti, to ni humor na prvo žogo, gradi na paradoksu in ironiji. Če se človeku zgodi, kar se je nekoč meni, potem razmišlja tudi o ironiji zgodovine. Mojega očeta je leta 1944 v mariborski zapor, od tam pa v koncentracijsko taborišče spravil gestapo. Mene pa leta 1974, trideset let pozneje, v isti zapor komunistična tajna policija in sodstvo. Če človek pride iz tega cel, in jaz sem prišel, je sposoben tak zaplet videti tudi kot čudno, ne ravno zabavno, toda še zmeraj ironično igro neumnega in nasilnega dvajsetega stoletja. »Pobijte jih, zatuli množica. Janez Lipnik gleda proti oknu. Kaj boš storil, oče, reče, kaj boš storil, boš kar gledal, oče? Ti si zveza borcev, reci tistim tvojim komandantom, ki jim vsako noč točiš vino iz naro-

dnega magacina, tistim, ki jim mora tvoj sin, Janez, igrati svobode ključ, reci jim, naj se to zaustavi. Oče ga ne sliši, mama ga sliši in reče: on je prišel iz lagerja, ne razumeš, splezaj na drevo, reče, pokrij se z odejo.« Zdi se, da je v vašem zadnjem romanu veliko avtobiografskih elementov? Ste v njem popisali del vašega otroštva? Seveda ima ta del romana nekatere avtobiografske elemente. Z njim sem segel v čas pred svojim rojstvom, v tako rekoč »predembrionalno« stanje glavnega junaka in celotne moje generacije. Otroštvo sem preživel blizu Koroškega kolodvora v Mariboru, kjer smo stanovali, na tovornem delu postaje smo igrali nogomet in se sploh dobro imeli. Nekega dne, že v zrelih letih, ko sem že vedel o zgodovini nekaj več, kot me je naučila šola in očetova Zveza borcev, pa me je prešinilo spoznanje: prav tu so raztovarjali vrnjene domobrance in civiliste, od tod so jih vozili v smrt. In zanimivo: že pred tem spoznanjem sem poznal knjigo V Rogu ležimo pobiti in druge stvari, povezane s temi strašnimi dogodki, vendar nikoli nisem tega prijaznega kraja povezal s prizoriščem odhajanja v smrt. Pomislil sem, da je oče, ki se je maja 1945 vrnil iz koncentracijskega taborišča, to mogel videti. Nikoli ga nisem o tem vprašal, ker je umrl, preden sem jaz zvedel za to. Zdaj je ta izkušnja po neki podzavestni poti našla pot v roman. Kako in zakaj ste pričeli s pisanjem? Zdi se, da niste sodili med tiste vedno pridne učence, katerih najboljše spise so učiteljice na glas brale pred celim razredom? Ja, pa ravno to se je dogajalo. Moje spise so učiteljice slovenščine pogosto brale pred celim razredom. Kakor so mi pred celim razredom učitelji ali celo kak ravnatelj prali glavo zaradi slabega vedenja ali slabega znanja matematike. Prav pisanje »spisov« mi je pogosto kompenziralo druge neuspehe. Nekoč ste dejali, da ste »jugonostalgik«, a le v kulturnem smislu. Da pogrešate širino in odprtost večkulturnega prostora. Kako sedaj gledate na Slovenijo in na skupen evropski prostor? Vam ponuja dovolj te »širine«?

Moja Slovenija Moja Slovenija / December / Julij 2009 2008




INTERVJU: Drago Jančar Evropski že, slovenski pa žal vse manj. Glede »jugonostalgije« sem v resnici dejal, da pogrešam kulturno raznovrstnost velike države, a sem dodal, da nikakor ne pogrešam političnega nasilja nekdanje države, njenih celonočnih čvekanj na zasedanjih centralnih komitejev, buta-

stih maršalskih ritualov na stadionih in vsega drugega, kar nas je poneumljalo in utesnjevalo. Nikoli si ne bi želel vrniti v te čase. Kljub temu da so, žal, razmere v Sloveniji pogosto zadušljivo izključujoče, mnogi ljudje pa ozkosrčni in agresivni.

Drago Jančar je letošnjega junija postal prvi dobitnik mednarodne nagrade “Hemingway-Sparkasse”. Gre za nekakšno “nadgradnjo” literarne nagrade “Hemingway”, ki jo že leta podeljujejo v Lignanu (Italija).

10

Moja Slovenija / Julij 2009

Nekaj podobnega ste rekli tudi, ko so vas na predstavitvi knjige Drevo brez imena prosili, da se opredelite do stavka »meje mojega jezika so meje mojega sveta«. »Strah, da nas slovenščina omejuje, je popolnoma odveč, omejujejo nas Slovenci, ki so pogostokrat ozkosrčni, če ne rečem zabiti in surovi.« Do slovenske stvarnosti in Slovencev ste pogosto ostro kritični, a tudi ironični, vaše izjave večkrat dvigujejo prah med slovensko družbo. Vas je kdaj zamikal vstop v politiko? Po prvih svobodnih volitvah me je Jože Pučnik nagovarjal, naj sprejmem mesto kulturnega ministra. Ne rečem, da me ni zamikalo, bili so burni časi, in čutil sem, da moram sodelovati, zdelo se mi je tudi, da vem, kaj bi bilo treba storiti na kulturnem področju. Ampak po premisleku sem ugotovil, da to ni zame, vseeno sem prevelik individualist in tudi o vseh ljudeh v kulturi nimam najboljšega mnenja. Jože je bil potem kar malo razočaran, jaz pa še zdaj vidim, da sem prav storil. Navsezadnje marsičesa ne bi napisal, če bi se odločil za to pot. V svoji dolgoletni karieri ste imeli že veliko intervjujev. Ste si kdaj želeli odgovoriti na kakšno vprašanje, ki vam ga niso nikoli zastavili? Vedno odgovarjam na tisto, kar me vprašajo. Drugo je v mojih knjigah. No ja, nekoč sem si želel, da bi mi zastavili vprašanje, ki ga nikakor niso hoteli zastaviti. To anekdoto sem sicer že pripovedoval, ne škodi, če jo ponovim. Leta 1991 je v nemščini izšel moj roman Galjot. Na frankfurtskem knjižnem sejmu sem čakal, da bi kaj povedal o njem, toda ves dan sem pred različnimi kamerami in mikrofoni moral odgovarjati na vprašanja o vojni v Jugoslaviji. Proti večeru je prišla novinarka bavarskega radia in rekel sem ji, da bi končno rad kaj rekel tudi o svoji knjigi, ne samo da ves čas govorim o politiki. Prosim, je rekla, povejte kaj o svojem romanu. Komaj sem razložil nekaj reči o njegovi vsebini in estetskih posebnostih, že je sledilo naslednje vprašanje: Ali mislite, da je Slovenija kriva za razpad Jugoslavije? EM Foto: Janez Dolinar


TEMA MESECA

Ljudska glasbila in godčevstvo na Slovenskem Raziskovanje ljudske glasbe je doprineslo k spoznanju, da so glasbila zelo širok pojem. Tako so predvsem v ljudski glasbeni kulturi predmeti, ki so vzeti iz narave ali iz vsakdanje uporabe ob posebnih priložnostih, postali glasbila, zaradi česar se je v mednarodni stroki tudi uveljavilo načelo, da je glasbilo vsak predmet, iz katerega izvabljamo zvoke, ki nam pomenijo glasbo. Nekatera, predvsem zvočila, so bila nekoč del vsakdana v človekovem življenju, še posebej v njegovih mladih letih – tako so se otroci pogosto igrali z zvočili, ki so jih izumljali sami. Izdelovali so jih iz naravnih materialov, s prihodom novih, umetnih materialov pa so ta spreminjala tako svojo podobo kot tudi zvok. Druga glasbila so zahtevala spretnejše roke tudi pri izdelavi ali pa so bila tovarniško izdelana. Ločnico med ljudskim glasbilom in vsemi ostalimi glasbili torej ne opredeljujemo glede na način nastanka (na primer tovarniški ali obrtniški izdelek, kot sta recimo harmonika ali violina), saj le-to določa raba, torej gre za enaka glasbila, ki pa v rabi ljudskih godcev postanejo ljudska. Gosli, oprekelj in bas Danes, ko sta harmonika in narodnozabavna glasba tako prodrli

v svet slovenskega ljudskega godčevstva, si težko predstavljamo, na kakšne inštrumente so igrali ljudski godci nekoč in kakšne vrste glasbo so igrali ljudem, da so ob njej lahko zaplesali. Medtem ko harmonikaš zaradi glasnosti in zmogljivosti inštrumenta pogosto tudi sam zavzema mesto godčevske skupine, pa so se nekoč skupine godcev z najrazličnejšimi inštrumenti pogosteje združevale v večje ali manjše zasedbe. Do 19. stoletja imamo o godčevskih zasedbah bolj skromne podatke, vendar pa je iz 18. stoletja že prvi podatek o kasneje splošno razširjeni godčevski skupini inštrumentov, kot so gosli, oprekelj in bas. Zelo razširjena je bila tudi zasedba, ki so jo sestavljale gosli, klarinet in bas, namesto klarineta včasih rog, lahko pa se jim je dodalo še trobento in oprekelj, s prihodom harmonike v slovenski prostor pa se je zasedbam pogosteje pridružila tudi ta.

Moja Slovenija / Julij 2009

11


TEMA MESECA: Ljudska glasbila na Slovenskem Godba na pihala in tamburaški ansambli V 19. stoletju so se v okviru društev (gasilsko, rudarsko) začele tudi na podeželju ustanavljati godbe na pihala. Sestavljali so jih samouki, domači godci, ki so se priučili inštrumentov za potrebe sestava. Tako so pogosto prevzeli godčevstvo od koga v družini in hkrati tudi njegov inštrument. Zanimive zasedbe so tudi tamburaški ansambli, ki jih vsi danes povezujejo z Belo krajino, vendar pa se ti niso pojavljali samo v krajih, ki so mejili s Hrvaško. Pred prvo svetovno vojno in po njej so bila tudi drugod po Sloveniji popularna tamburaška društva oziroma tako imenovani tamburaški zbori, v Beli krajini pa so postali del inštrumentalne spremljave folklornih skupin. Prekmurske bande Značilno je, da se obrobne oziroma obmejne pokrajine nekega naroda ponavadi razlikujejo od ostalih tudi v glasbenih značilnostih, saj pogosto prevzemajo kulturne vplive sosednjih držav. Tako v Prekmurju še danes poznamo sestav, ki je tipičen za širši panonski prostor in vključuje naslednje inštrumente: violino, violo, klarinet, kontrabas in cimbale. Prekmurske godbe, imenovane bande, so bile odvisne predvsem od tega, kateri godci so bili na voljo v določenem kraju, pa vendar je bilo značilno, da so te bande pogosto vključevale cimbale ali tako imenovane male cingule (oprekelj). Tudi rezijanska dolina je znana po specifični godčevski zasedbi, ki jo sestavljata inštrumenta citira (gosli) in bunkula (mali bas), pri tem pa godec na citiro še vseskozi udarja takt z nogo ob leseni pod. Pa si podrobneje poglejmo nekatera glasbila, kot so trstenke in oprekelj – glasbili, ki ju danes skoraj ni več moč zaslediti, citre, ki jih danes poučujejo tudi v glasbenih šolah, in bas – ljudsko glasbilo, ki ga tudi danes zasledimo v godčevskih sestavih. Trstenke Trstenke po izvoru izhajajo iz starogrških panovih piščali, tovrstne piščali pa so bile kasneje razširjene po vsem svetu. Izdelava trstenk zahteva nekoliko spretnejše roke. Glasbilo so ljudje izdelovali doma, nekateri izdelovalci pa so jih prodajali tudi na sejmih. Trstenke so bile nekdaj pogosteje glasbilo pastirjev in v rabi kot melodično glasbilo; nanje so se igrale predvsem melodije ljudskih pesmi, bodisi samostojno ali v družbi z drugimi trstenkami. Ponekod pa so nanje zaigrali tudi za ples. Včasih se je godcu na trstenke pridružil tudi godec na drugo glasbilo, na primer na pero, v okolici Ptuja pa na žveglo. Za izdelavo glasbila je primerna posušena trstika, pri čemer so tanjše cevi primernejše, saj je nanje lažje igrati. Cevke so lahko razporejene na dva načina: od najdaljše do najkrajše na eno stran ali pa od najdaljše, ki je v sredini, do najkrajših, ki so razporejene na obe strani, pri čemer je slednja razporeditev značilnejša za slovenski prostor. Na glasbilo se igra tako, da se spodnjo ustnico prisloni na cevke in piha ob rob piščali. Neredko so glasbilo poimenovali tudi po številu piščali, na primer trstenkam z devetimi piščali so rekli deveterece. Trstenk danes skorajda ne izdelujejo več in niso bile v glasbeni rabi do prihoda skupin, ki so ponovno oživljale slovensko ljudsko godčevsko izročilo (na primer glasbena skupina

12

Moja Slovenija / Julij 2009

Kurja koža). Danes trstenke lahko ponovno kupimo na sejmu pri izdelovalcu ljudskih glasbil Darku Korošcu ali pa se priučimo njihove izdelave na seminarjih o izdelavi ljudskih glasbil. Oprekelj Ljudem danes skoraj nepoznano glasbilo je bilo nekdaj kot godčevsko glasbilo razširjeno po vsej Sloveniji. Oprekelj je strunsko glasbilo trapezaste oblike, nanj pa se igra z lesenimi tolkalci. Ta so lahko na eni strani obložena tudi s klobučevino, s čimer godec spreminja barvo zvoka. Pri nas je bil v rabi diatonično uglašen oprekelj, medtem ko so drugod poznani tudi kromatično uglašeni opreklji. Zadnji ljudski godec, ki je včasih nanj igral še za ples, je bil doma iz Hotedršice, medtem ko ga lahko danes v odrski poustvarjalni obliki slišimo pri skupini Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Na oprekelj, ki je bil kupljen v Avstriji, od koder je kar nekaj izdelovalcev oprekljev, igra Nina Volk; glasbeno zasedbo pa sestavlja še brat Gregor, ki igra na violino, in oče Romeo, ki igra na bas. Citre Citre so strunsko glasbilo, ki je bilo pri nas priljubljeno že konec 19. stoletja. Citre so bodisi kupovali od nemških in avstrijskih izdelovalcev in jih imenovali kar »nemške citre« ali pa so jih (pogosteje na podeželju) izdelovali doma. Glasbilo, na katerega se igra tako melodijo kot tudi akordično spremljavo, je bilo nekoč prav tako pogost sestavni del godčevskih zasedb, ki so igrale za ples. Kasneje so citre postale bolj »hišno« glasbilo, ob spremljavi katerega se je pelo pesmi, za inštrument pa je bilo napisanih tudi veliko avtorskih skladb in priredb slovenskih ljudskih pesmi. Veljavo v narodnozabavni glasbi so si pridobile z Ansamblom Mihe Dovžana in postale zopet širše popularne. Tudi danes so citre priljubljeno glasbilo, ki se ga je moč učiti v glasbenih šolah, pri čemer po njem segajo predvsem dekleta. Citrarji imajo tudi svoje društvo (Citrarsko društvo Slovenije), se srečujejo na tekmovanjih, festivalih, seminarjih. Redkeje pa lahko slišimo igrati zanimivo glasbilo, ki je križanec med citrami in goslimi, to so violinske citre. Na spremljevalne strune se brenka s trzalico, medtem ko se na melodijske igra z violinskim lokom. Bas Basovsko glasbilo je pomemben sestavni del godčevske zasedbe. Danes godci kot basovsko glasbilo uporabljajo kontrabas ali violončelo kot tudi berdo (basovsko glasbilo v tamburaških sestavih). Nekoč so godci pogosto basirali na mali bas s tremi strunami, ki je bil nekoliko manjši od kontrabasa in večji od violončela, nanj pa se je igralo z lokom. Še danes pa v godčevskih sestavih pogosto zasledimo doma narejen bas, ki mu pravijo bum bas ali škaf bas. To je enostavni bas, navadno narejen iz lesenega ali plastičnega vedra, vrvi in palice. Nanj se igra z brenkanjem na vrv, ki je napeta od zgornjega dela palice do vedra, z upogibanjem palice pa godec iz glasbila izvabi različne tonske višine. Mojca Kovačič Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU


Foto: arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta (GNI) ZRC SAZU

Foto: arhiv Frajhajmske godbe

Tstenke so bile nekdaj pogosto glasbilo pastirjev in v rabi kot melodično glasbilo.

Ljudska godca, ki igrata na trstenke in žveglo.

Citre so strunsko glasbilo, ki je bilo pri nas priljubljeno že konec 19. stoletja.

Foto: arhiv GNI ZRC SAZU

Foto: arhiv GNI ZRC SAZU

Foto: arhiv GNI ZRC SAZU

Godčevsko zasedbo lahko sestavljata inštrumenta citira (gosli) in bunkula (mali bas).

Foto: arhiv GNI ZRC SAZU

V 19. stoletju so se v okviru različnih društev začele tudi na podeželju ustanavljati godbe na pihala.

Nekoč so godci pogosto basirali na mali bas s tremi strunami, nanj pa se je igralo z lokom. Moja MojaSlovenija Slovenija//Junij Julij 2009

13


Foto:Danijel Novakovič, STA

ZABELEŽILI SMO so manjšine prav zaradi svoje majhnosti in podvrženosti procesom asimilacije bolj ranljive kot večinski narod. Poudaril je, da je sodobni pogled na manjšine drugačen, kot je bil nekoč – je izraz nove evropske kulture, ki temelji na spoštovanju različnih kulturnih identitet, medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti, zato se multikulturnost uveljavlja kot vrednota, ki nas bogati in ne ogroža.

»Multikulturnost je vrednota, ki nas bogati in ne ogroža« V sredini junija letos je na Brdu pri Kranju potekala okrogla miza o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Dogodek sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Uradom Vlade RS za narodnosti v okviru predsedovanja Slovenije Odboru ministrov Sveta Evrope. Slovenija je naloge predsedujoče Svetu Evrope prevzela 12. maja, na položaju predsedujoče pa bo do 18. novembra. Na okrogli mizi, ki je nosila naslov »O položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja RS«, so strokovnjaki s področja varstva manjšin, vladni predstavniki ter predstavniki narodnih skupnosti spregovorili o položaju manjšin, o njihovih težavah, s katerimi se soočajo, o njihovih pravicah v vsakdanji praksi ter tudi o izzivih, ki jih še čakajo. Evropa se namreč hitro spreminja, zato se bodo morale države članice, med njimi tudi Slovenija, soočiti z novimi situacijami in prioritetnimi nalogami. Uvodni pozdravi uglednih gostov Uvodoma so prisotne pozdravili ugledni gostje: mag. Stanko Baluh, direktor Urada Vlade RS za narodnosti, minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš, generalni sekretar Vlade RS mag. Milan M. Cvikl ter predsednik Vlade RS Borut Pahor. Mag. Stanko Baluh je med drugim povedal, da so si srečanje zamislili širše (kot mednarodno konferenco, znanstveni simpozij z bogatim kulturnim

14

Moja Slovenija / Julij 2009

programom), a je splošna varčevalska nuja teh mesecev tudi njih prisilila v skromnejšo obliko. »Kljub temu želim sebi in vsakemu od vas, da bi tudi ta – bolj jedrnata – oblika obrodila želene sadove in zastavljene cilje,« je še dodal. Minister Žekš je poudaril, da je v slovenskem prostoru že dalj časa potrebna taka razprava, kot je današnja, saj se pogosto dogaja, da se razprava omeji le na posamezen sklop in zato pritegne zgolj ožji krog razpravljavcev, bodisi iz akademskih ali političnih vrst. Milan M. Cvikl je med drugim izpostavil, da si Republika Slovenija ves čas prizadeva za ohranjanje doseženega varstva manjšinskih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti ter tudi romske skupnosti in si jih glede na njihove utemeljene zahteve ter v skladu z zakonodajo prizadeva nadgraditi. Zaključek uvodnih besed je povzel premier Pahor, ki je med drugim povedal, da je manjšinsko politiko treba ustrezno oblikovati tako rekoč vsak dan in znova, saj

O položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja RS Okrogla miza, ki jo je povezovala dr. Vera Klopčič z Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, se je nato nadaljevala z referati, ki so jih predstavili predstavniki manjšinskih skupnosti v Sloveniji in zamejstvu ter strokovnjaki na teh področjih. Med drugim so spregovorili dr. Boris Jesih, državni sekretar iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Miran Komac, vršilec dolžnosti direktorja Inštituta za narodnostna vprašanja, Miro Petek, predsednik državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Jožek Horvat, predsednik Sveta romske skupnosti v RS, dr. Štefka Vavti s Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu ter Marijana Sukič, glavna in odgovorna urednica časopisa Porabje. Razprava, ki odpira vprašanja in nove perspektive Nato se je odprla živahna razprava, v okviru katere je bilo mogoče slišati različna mnenja o položaju manjšin in Slovencev, ki žive zunaj meja Slovenije. Zgodovinar Jože Pirjevec je na primer menil, da Evropa ni prijateljica manjšin. Susanne Weitlaner iz Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko je poudarila, da je čas, da se poslovimo od besede manjšina in naredimo korak k enakopravnosti. »V ničemer nismo manjvredni, zakaj se torej ne bi imenovali narodna skupnost?« Državnozborski poslanec Franco Juri je opozoril, da bi se morala tudi naša država soočiti z nekaterimi vprašanji, ki se dotikajo narodnostnih skupnosti, živečih na območju Slovenije, ki še nimajo pravno urejenega statusa. Po njegovem mnenju je takih deset odstotkov prebivalstva. EM


SLOVENCI V ITALIJI

Izvoljenih osem slovenskih županov

Vir: Primorske novice

V Furlaniji - Julijski krajini so 6. in 7. junija hkrati z volitvami v Evropski parlament potekale tudi upravne volitve, na katerih so volivci izbirali predstavnike pokrajinskega sveta v Pordenonu in občinskih svetov v 142 občinah. Na območju, kjer živi slovenska skupnost, je bilo potrjenih ali na novo izvoljenih osem županov slovenske narodnosti.

Šest županov slovenske narodnosti je bilo ponovno potrjenih oziroma na novo izvoljenih v Tržaški in Goriški pokrajini. Trije so kandidirali na listi stranke Slovenska skupnost (SSk), trije pa so iz krajevnih koalicij levih strank. Na Tržaškem Fulvia Premolin, Marko Pisani in Mirko Sardoč V Tržaški pokrajini bo občino Dolina še naprej zastopala županja iz vrst stranke SSk Fulvia Premolin. Iz SSk prihaja tudi novi župan občine Repentabor Marko Pisani, ki je kandidiral na krajevni občanski listi. V občini Zgonik pa je bil potrjen Mirko Sardoč, ki vodi krajevno listo Skupaj, ki združuje pretežno levo usmerjene stranke; poleg predstavnikov desničarskega Ljudstva svobode pa bo v občinskem svetu prvič sedel tudi predstavnik Severne lige. Na Goriškem Paolo Vizintin, Alenka Florenin in Franka Padovan Občina Doberdob ostaja v rokah dosedanjega župana Paola Vizintina (Občinska enotnost), tudi tukaj pa bo prvič v občinskem svetu sedel predstavnik Severne lige. Iz vrst Občinske enotnosti je tudi nova županja v Sovodnjah Alenka Florenin. Občino Števerjan bo po novem vodila županja Franka Padovan iz vrst SSk, ki bo nasledila dolgoletnega župana Hadrijana Corsija. Kot je dejala

Padovanova, se je rezultata zelo razveselila, saj je prepričana, da so jo ljudje podprli, ker verjamejo, da bo lahko kos Corsijevi dediščini. »To mi veliko pomeni,« je še dodala. V Videmski pokrajini Piergiorgio Domenis in Aleksander Oman V Videmski pokrajini bosta županovala dva župana slovenske narodnosti. Občino Podbonesec v Beneški Sloveniji bo še naprej vodil dosedanji župan Piergiorgio Domenis iz vrst krajevne levosredinske koalicije, v občini Naborjet - Ovčja vas v Kanalski dolini pa bo še naprej župan Aleksander Oman s krajevne liste. V Reziji ter v nekaterih občinah Beneške Slovenije, kot so Špeter, Srednje, Sovodnja in Sv. Lenart, je na volitvah precej moči pridobila Slovencem nenaklonjena desna sredina, medtem ko so v Grmeku, Tipani in Bardu zmagali kandidati leve sredine. »Treba je poiskati mehanizme za medsebojno sodelovanje« Vsem novim in ponovno potrjenim slovenskim županjam in županom s Tržaškega, Gorškega in iz Benečije so javno izrazili čestitke tudi v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) na čelu z Rudijem Pavšičem. V tiskovnem sporočilu so med drugim zapisali: »Krajevne

uprave, ob številnih drugih, imajo velik pomen tudi kar zadeva uresničevanje zakonske zaščite. V tem smislu je SKGZ prepričan, da bo treba čim prej poiskati primerne mehanizme medsebojnega povezovanja in sodelovanja ter doseči potrebno akcijsko enotnost. To bo tudi ena od prioritet novega vodstva krovne organizacije.« Ob tej priložnosti se je predsednik SKGZ zahvalil tudi dosedanjim županom Aleksiju Križmanu, Igorju Petejanu in Hadrijanu Corsiju za pomembno delo, ki so ga opravili v korist repentaborske, sovodenjske in števerjanske občine. Uredništvo

(Videm) (Gorica) (Trst) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA

Moja Slovenija / Julij 2009

15


SLOVENCI NA KOROŠKEM

V Novem mestu že 21. jezikovne počitnice V organizaciji Krščanske kulturne zveze Celovec so se na novomeški Osnovni šoli Grm začele 21. jezikovne počitnice za otroke z avstrijske Koroške.

Na novomeških jezikovnih počitnicah, ki se bodo iztekle 18. julija, je 39 otrok, starih od 10 do 14 let. Največ otrok je z avstrijske Koroške, štirje, ki imajo korenine na Koroškem, pa so z Dunaja. Sedemnajst letošnjih udeležencev je bilo na novomeških jezikovnih počitnicah že lani, nekateri so se jih udeležili že dvakrat ali tudi večkrat, ostalih 39 otrok pa je na jezikovnih počitnicah prvič. Večina otrok je

iz slovensko govorečih družin, povečuje pa se število otrok neslovenskih staršev. Koroški otroci – »jezikovni počitnikarji« – bivajo pri novomeških družinah gostiteljicah, ki imajo približno enako stare svoje otroke. Za organizacijo bivanja koroških otrok pri družinah gostiteljicah skrbi pomočnik ravnateljice grmske osnovne šole Tihomir Troha, ki je povedal, da vsako leto

ostane približno polovica gostiteljskih družin za otroke s Koroške istih kot lani, polovica pa jih od gostovanja odstopi, ker so njihovi otroci prerasli osnovnošolsko obdobje. Zato morajo vsako leto približno 16 družin gostiteljic z območja grmske osnovne šole ali bližnjih osnovnih šol na novo poiskati. Koroški otroci na jezikovnih počitnicah poglabljajo, razširjajo in utrjujejo svoje znanje slovenščine skozi igro, šport, druženje z družinami gostiteljicami. Koroški otroci, ki jih ob prihodu na grmsko šolo glede na predznanje slovenščine razvrstijo v pet skupin, preživljajo dopoldneve v šoli skupaj z otroki gostiteljskih družin – Korošci pri pouku slovenščine, novomeški otroci pa pri pouku nemščine. Ob popoldnevih pa se udeležujejo različnih interesnih dejavnosti: računalništva (pisanje in oblikovanje zaključnega glasila), ustvarjalnih, plesnih, likovnih delavnic, športa (plavanje v šolskem bazenu) … Deželo pa spoznavajo na izletih. Marija Primc Foto: arhiv KKZ

V predstavi Švejk kar 70 igralcev

Foto: arhiv KKZ

Zelo dejavno Katoliško kulturno društvo v Vogrčah pri Pliberku je pred desetimi leti, ker ni imelo več primerne dvorane, začelo z gledališkimi predstavami kar na prostem. Tedaj so pripravili dramatizacijo prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča Deseti brat. 10. junija letos pa so s pomočjo prebivalcev sosednjih vasi in pod vodstvom režiserja Francija Končana na dvorišču vogrškega župnišča premierno zaigrali komedijo Jaroslava Haška Švejk.

16

Moja Slovenija / Julij 2009

Do konca junija se bo zvrstilo sedem predstav Švejka, na katerih pričakujejo skupno prek dva tisoč obiskovalcev ne le s Koroške, ampak tudi iz Slovenije. Skupaj z obiskovalci gledaliških uprizoritev Švejka pa pričakujejo desettisočega obiskovalca vogrških gledaliških predstav na prostem. V predstavi, kjer glavno vlogo igra Herman Enzi, sodeluje okoli 70 igralcev iz Vogrč in okoliških vasi. Največ zaslug za uspešne gledališke predstave na prostem imata režiser Franci Končan in predsednik Kulturnega društva Vogrče Lojze Kerbitz, ki je tudi odličen ljubiteljski gledališki igralec. Predstava Švejk je umeščena v Evropsko razstavo, ki so jo pripravili v Pliberku in Št. Pavlu. Marija Primc


SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Minister akademik Boštjan Žekš v Porabju Minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu dr. Boštjan Žekš se je z državnim sekretarjem dr. Borisom Jesihom in novo slovensko veleposlanico na Madžarskem Darjo Bavdaž Kuret na prvem obisku v Porabju temeljito seznanil s položajem Slovencev na Madžarskem.

Živahen in vsebinski pogovor v gornjeseniški cerkvi. Ob župniku F. Merkliju je nova slovenska veleposlanica na Madžarskem Darja Bavdaž Kuret (foto: E. Ružič). Pomenljiv je bil že obisk gornjeseniške dvojezične Osnovne šole Jožefa Košiča in tamkajšnje katoliške cerkve. Učenje materinščine na vseh ravneh izobraževanja sodi med najpomembnejše nalo-

ge v Porabju. Z uvedbo dvojezičnega pouka pred štirimi leti prav na Gornjem Seniku so dosegli višjo raven znanja materinščine, popolnejši rezultati pa bodo znani šele, ko bodo učenci zaključili pouk po novem. Septembra bo dvojezični pouk prvič na predmetni stopnji, za kar se učitelji že dopolnilno izobražujejo. Ferenc Merkli pa je edini slovenski župnik, ki mašuje v porabskem narečju. Odločil se je, da ostane v domačem kraju, čeprav mu je sombotelski škof ponujal in skoraj zahteval preselitev v škofijo. Osrednji del obiska je bil pogovor v Monoštru z najvidnejšimi predstavniki Slovencev na Madžarskem: predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, predsednikom Zveze Slovencev Jožetom Hirnokom, generalnim konzulom Dragom Šiftarjem, sodelavci šol, izobraževanja in narodnostnih medijev. Tu so se pogovarjali o pomenu gospodarskega razvoja, težavah zaradi nenehnega zmanjševanja denarja za delo narodnostnih kulturnih skupin in medijev ter tudi o gradnji ceste med Gornjim Senikom in Verico, za katero sta temeljni kamen oktobra 2007 položila prejšnja premierja Ferenc Gyurcsany in Janez Janša, z deli pa še niso začeli. Minister Boštjan Žekš je v slovenskem Kulturnem in informativnem centru odprl pisarno Razvojne agencije Slovenska krajina, ki že uspešno dela; zaključni del je bil v Števanovcih z ogledom obnovljene dvojezične osnovne šole in v Andovcih, kjer urejajo tipično porabsko domačijo. Minister je obisk ocenil za zelo koristen predvsem zaradi neposrednih informacij o položaju Slovencev v Porabju. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Skozi stranska vrata z eno nogo v parlamentu? Zagotovljenega zastopstva trinajstih manjšin v 386-članskem madžarskem parlamentu se doslej ni želela lotiti nobena vlada, ne desnosredinska Viktorja Orbana ne levosredinska, kot je bila do aprila Ferenca Gyurcsanyja in zdaj Gordona Barnaija. Za zastopstvo mora vlada pripraviti spremembe v volilnem zakonu, za kar morata glasovati dve tretjini poslancev. Dosedanje vlade so spremembe napovedovale, konkretno pa naloge, ki izhaja iz 68. člena ustave in iz leta 1993 sprejetega manjšinskega zakona, niso uresničile. Ustavne in zakonske obveznosti se zavedajo tudi predsedniki države, saj je že Arpad Goncz poudarjal, da je Madžarska dolžna manjšinam zagotoviti zastopstvo v parlamentu. Enako stališče v domači in mednarodni javnosti zastopa tudi sedanji predsednik Laszlo Solyom. Politične razmere na Madžarskem so precej zapletene, saj so pripeljale tudi do odstopa premierja in dela vlade, zato ni pričakovati, da bi na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo prihodnje leto, manjšine imele zagotovljene poslanske sedeže. Zato je predsednica parlamenta Katalin Szili predlagala ustanovitev Foruma narodnih in etničnih manjšin. V nedavno ustanovljenem Forumu so predsedniki državnih narodnostnih

samouprav, ki so že imeli prvo sejo, druga bo avgusta in tretja novembra. Kot je povedal slovenski član Martin Ropoš, pomeni Forum začasno vez med manjšinami in parlamentom: »Letos kaj dosti vsebinskega ne bomo naredili, več konkretnih pobud pričakujem prihodnje leto. Morda pri financiranju, ker bomo razpravljali o državnem proračunu. Dobro je, da se bodo sej udeleževali ministri in državni sekretarji, ki bodo slišali za naše probleme in predloge.« Martin Ropoš opozarja tudi na kar 21odstotno zmanjšanje denarja za delovanje narodnostnih medijev in kulturnih skupin, zaradi česar morajo krčiti programe, in dodaja, da je manj denarja za manjšine v državi, medtem ko za Madžare po svetu dotacij niso zmanjšali, kar se mu ne zdi pošteno. Ernest Ružič

Moja Slovenija / Julij 2009

17


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

VI. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije Konec maja je v Ljubljani potekala VI. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki jo je v sklopu strokovnih konferenc organiziral Svetovni slovenski kongres. Dogodku smo lahko prisostvovali 28. in 29. maja v prostorih predstavništva Krke v Ljubljani. Konferenco je podprla zdravniška stroka v Sloveniji, saj so v organizaciji sodelovali Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Ministrstvo za zdravje ter Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Mariboru. Predsednica programskega odbora pa je bila doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na ljubljanskem Kliničnem centru. Dr. Žvanova, znanstvenica leta 2009 po izboru bralcev revije Jana, je s spodbudnimi pozdravnimi besedami odprla konferenco in zaželela vsem produktivno srečanje in izmenjave vrhunskih znanj s področja medicine in uresničevanja večnega človekovega hrepenenja po novem, drugačnem in boljšem. Konec maja je v Ljubljani potekala VI. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki jo je v sklopu strokovnih konferenc organiziral Svetovni slovenski kongres.

Minister za Slovence po svetu prof. dr. Boštjan Žekš s skupino predavateljev iz tujine in organizatorji.

18

Moja Slovenija / Julij Marec 2009 2009

Spodbudne uvodne besede in podelitev Hipokratovega priznanja Goste iz domovine in tujine so počastili s svojo prisotnostjo in pozdravom minister za zdravje Borut Miklavčič pa tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu prof. dr. Boštjan Žekš. Njima so se s pozdravi pridružili še Miro Petek, predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, asist. Gordana Kalan Živčec, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. V imenu predsednika uprave glavnega sponzorja Krke Jožeta Colariča je navzoče pozdravila Mojca Prah Klemenčič, v imenu častnega pokrovitelja, predsednika RS dr. Danila Türka, pa Magdalena Tovornik, svetovalka v kabinetu predsednika države za politična vprašanja. V uvodnem delu smo lahko bili priče podelitvi Hipokratovega priznanja, ki ga podeljuje Zdravniška zbornica Slovenije, prof. dr. Marjanu Pajntarju in Igorju Gregoriču, dr. med., iz ZDA. Etika v medicini Prvi dan predavanj je bila na vrsti okrogla


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES miza o etiki v medicini. Prav na to temo je predaval glavni govornik letošnjega srečanja, akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na okrogli mizi, ki sta ji predsedovala prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., in Majda Kregelj Zbačnik, dr. med., prim., so sodelovali strokovnjaki iz domovine pa tudi iz tujine: prof. dr. Roberto Favaloro iz Argentine; prof. dr. Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani; asist. Gordana Kalan Živčec, dr. med., prim., z Zdravniške zbornice Slovenije; doc. dr. Janez Primožič, dr. med., s Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo UKC Ljubljana. Na koncu pa sta predstavitev o svojem delu »medicinskega misijonarstva« v tretjem svetu podala zdravnica Eva Trpin, dr. med., in duhovnik Jože Andolšek z avstrijske Koroške. Novi dosežki v medicini Še isti dan pa smo imeli priložnost prisluhniti zanimivim predstavitvam raziskovalnih del medicinskih strokovnjakov iz sveta in Slovenije. Sklop je vodil prof. dr. Marjan Rupnik z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Tako smo izvedeli veliko zanimivega o novih raziskavah in dosežkih na različnih področjih medicine. Predstavili so jih: dr. Vojko Kavčič z oddelka za nevrologijo Univerze Rochester Medical Center iz New Yorka, prof. dr. Boštjan Kobe z Univerze v Queenslandu v Avstraliji; delo prof. dr. Petra Leskovarja iz Nemčije pa je predstavil doc. dr. Matjaž Jeras z Zavoda za transfuzijsko medicino. Nato so svoje delo predstavili še dr. Milena Senica Verbič, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje; prof. dr. Mirko Jung iz Švice in dr. Slobodan Pavlovič iz BiH. Prvi dan se je zaključil s prostimi temami. Ivan Ramšak, dr. med., iz Avstrije je govoril o vlogi zdravilstva v avstrijskem zdravstvenem sistemu. Ciril Godec, dr. med., iz Long Island College Hospital in SUNY Downstate Medical School iz ZDA je govoril o staranju in načinu življenja. Potekala je tudi okrogla miza o problemih, s katerimi se soočajo slovenski zdravniki, ki se po študiju in delu v tujini želijo vrniti v Slovenijo. Na njej so sodelovali akad.

prof. dr. Matija Horvat, dr. med.; prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med., in Silvo Lipovšek, dr. med., ki je sklop tudi povezoval. Predstavitev najnovejših tehnologij Drugi dan konference je postregel z mnogimi zanimivimi predstavitvami. Pod vodstvom doc. dr. Bojane Žvan, dr. med., prim., in prof. dr. Alojza Pleskoviča, dr. med., s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana so najprej predstavili najnovejše tehnologije v medicini. Tako so o novih dosežkih govorili prof. dr. Mario Grobovschek, dr. med., s Christian-Doppler Klinik iz Salzburga, Avstrije; dr. David Turk, dr. med., iz Medina Hospital iz Clevelanda, ZDA; dr. Joseph Novak, dr. med., z oddelka za patologijo in laboratorij v Columbia St. Mary’s Hospital, Wisconsin, ZDA; prof. dr. Dušan Pavčnik, dr. med., z Dotter Interventional Institute, Oregon Health Science University, ZDA; David Perse, dr. med., direktor Lutheran Hospital iz Clevelanda, ZDA, ter asist. mag. Zoran Miloševič, dr. med., in Bojana Žvan z UKC Ljubljana. Način izobraževanja medicinskih strokovnjakov Sledil je tematski sklop, v katerem so predavatelji obravnavali različne vidike in načine izobraževanja medicinskih strokovnjakov. Predsedoval mu je prof. dr. Zmago Turk, dr. med., prim, z UKC Maribor. Svoje poglede so predstavili doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., z UKC Ljubljana; Kristijan Jejčič, študent medicine na Univerzi v Mariboru; Ronald Chufo iz ZDA; prof. dr. Dušanka Mičetić Turk, dr. med., z Medicinske fakultete v Mariboru ter Silvo Lipovšek, dr. med., z Otroškega oddelka kirurških strok Splošne bolnišnice Celje. Povezava med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom Na sporedu je nato bila še zadnja okrogla miza konference, in sicer o povezavi med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom v Sloveniji ter vizije za izboljšavo. Strokovnjaki in predstavniki pristojnih državnih organov so izpostavili problematiko in svoje poglede na ta vprašanja. Okroglo mizo je vodila prof. dr. Metka

Zorc, dr. med., z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in direktorica srčnega centra MC Medicor iz Izole. Svoje referate so predstavili Raymond J. Marvar, Esq., podpredsednik Cleveland Clinic za stike z javnimi ustanovami, ZDA; Dorjan Marušič, dr. med., z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter dr. Robert Medved, dr. med., z Ministrstva za zdravje Republike Slovenije. Sodelovali so tudi Bojan Popovič, dr. med., iz Dermadenta, d. o. o., in mag. Andrej Bručan, dr. med., z UKC Ljubljana. Po zaključku uradnega dela konference so predavatelji iz tujine imeli še priložnost obiska in vodenega strokovnega ogleda zdravilišča Laško, kjer so se seznanili s postopki in načini rehabilitacije pacientov v okviru slovenskega zdravstvenega sistema. Obiskali so tudi srčni center Medicor v Izoli ter se udeležili njihovega simpozija v Portorožu. Slovenska medicina na visoki ravni Konference se je udeležilo 150 ljudi. Tako domači kot tuji udeleženci in predavatelji so bili posebno zadovoljni z organizacijo in uspehom tako pomembnega srečanja, saj je pretok znanja med slovenskimi strokovnjaki še posebno v medicini že dokazal nekatere pozitivne dosežke, zlasti še pri izmenjavi dobre prakse v medicini. Poudarili pa so tudi, da so te izmenjave še pomanjkljive na medicinskih fakultetah. Je pa treba izpostaviti tudi to, da je slovenska medicina na zelo visoki ravni, povsem izenačena z medicino v razvitem svetu. Pri Svetovnem slovenskem kongresu si želimo, da bi te izmenjave dobrih izkušenj bile vedno pogostejše in produktivnejše, da bi medicinski strokovnjaki doma in po svetu vzpostavljali vedno tesnejše stike in sodelovali v prid medicine in zdravja vseh. Zato vas že sedaj vabimo k sodelovanju na naslednji, že sedmi konferenci, ki bo čez dve leti. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi konference, bodisi s svojim strokovnim delom ali finančno podporo. Veseli smo bili vseh udeležencev, posebno pa njihovega zadovoljstva. Sonia Avguštin, foto: Arhiv SSK

Moja Slovenija / Julij 2009

19


ID SLOVENIJA V SVETU: Pogovor s Carmen Fontes Munoz

»Migracije so pozitivne, če so ustrezno urejene.« Države Evropske unije se različno spoprijemajo s problematiko migracij. Zanimalo nas je, kako imajo to področje urejeno v Španiji, zato smo o tej temi spregovorili z nekdanjo špansko veleposlanico v Sloveniji Carmen Fontes Muñoz. Demokracija je Španiji prinesla blaginjo; tako se je iz emigracijske države spremenila v imigracijsko. Ob koncu šestdesetih let se je prva generacija španskih izseljencev začela vračati v velikem številu, medtem ko so izseljenci druge in tretje generacije večinoma ostajali v rodni državi, kjer so se osebno, družinsko in poklicno integrirali. v špansko družbo (Sklad za integracijo priseljencev, za katerega se prihodnje leto predvideva 200 milijonov evrov, bo prišel pod okrilje ustavnega zakona). S spremembo zakona bomo povečali osnovne pravice priseljencev, kot so pravica do stavke, druženja in demonstracij tudi za tiste, ki še nimajo urejenega statusa. Otrokom priseljencev bo omogočeno delovno dovoljenje že pri 16 letih, enako kot za druge člane EU, do zdaj je bila meja 18 let. Druga novost je pravica srednješolske izobrazbe tudi za otroke ilegalnih priseljencev. Kako lahko priseljevanje vpliva na navade španske družbe? Migracije so pozitivne, če so ustrezno urejene. Tisti, ki se preselijo z namenom, da bi delali in si ustvarili novo priložnost zase in za svojo družino, prispevajo k gospodarskemu napredku, socialnim dobrinam ter gradnji raznolike in kulturno bogate družbe. Preseljevanje je proces, ki povzroča spremembe tako v družbi, ki sprejema priseljence, kot tudi med priseljenci. Vemo, da smo v času, ko se družba zaradi medmrežne povezave in kulturne različnosti nenehno in skokovito spreminja. Zato tudi vlada, uprava in zakonodaja delajo v skladu s temi spremembami, kar zahteva od države sprejemnice stalno prilagajanje. Lahko, prosim, opišete špansko imigracijsko politiko? V veljavi je zakon za tujce iz leta 2000, ki ga državni zbor obravnava zaradi uvedbe sprememb, ki se nanašajo na tri stebre imigracijske politike (oziroma politike priseljevanja), ti so: boj proti trgovanju z ljudmi (cilj je urediti migracijski tok), povezava s trgom dela ter integracija

20

Moja Slovenija / Julij 2009

Kako deluje španski kulturni in jezikovni program, s katerim se priseljencem pospeši in olajša integracija? Verjetno imate v mislih Strateški plan za državljanstvo in integracijo 2007–2010. Ta projekt je usmerjen k celotnemu prebivalstvu, ker želi prek politike enakosti pravic in dolžnosti pospešiti socialno povezovanje. Projekt je razdeljen na dvanajst področij:

sprejem, vzgoja, zaposlovanje, bivališče, socialna varnost, zdravstvo, otroci in mladina, ženske, enakopravnost, participacija, senzibilnost in skupni razvoj. Glavni namen projekta je zagotoviti priseljencem osnovne družbene, gospodarske, kulturne in politične pravice. Vključeno je tudi izobraževanje odraslih, pospešitev nostrifikacije visokošolske izobrazbe ter pomoč šolarjem pri spoznavanju medkulturnosti in učenju španščine. Proračun, namenjen strateškemu planu, znaša 2005 milijonov evrov, od katerih je 40 odstotkov namenjenih vzgoji, 20 sprejemu in 11 odstotkov zaposlovanju. Tudi na lokalnih upravah si prizadevajo za čim boljšo integracijo z učenjem španščine in ostalih lokalnih jezikov. Španska vlada je tako odobrila 141 milijonov evrov v Sklad za sprejem in integracijo priseljencev ter za dopolnilo v vzgoji. Integracija priseljencev zahteva splošni socialno-politični konsenz in odgovornost ne samo teh, ki so neposredno vključeni (javna uprava, agencije in socialne organizacije, društva priseljencev), temveč celotne družbe, zlasti priseljencev. Kakšne rešitve ponuja Španija svojim starejšim izseljencem, ki bi se želeli vrniti v domovino, glede na težave s pokojnino in delovno dobo, odsluženo v tujini, socialno varnost in bivališče, če ob povratku ne bi imeli kje bivati? Res je pri izseljencih prisotna misel na povratek, čeprav ta ni vedno enostaven. V primeru Španije, kot sem prej omenila, se ta možnost kaže le v zadnjih 15 letih, ko je Španija doživela preobrat in gospodarski vzpon, ki je bil višji, kot je evropsko povprečje. Od aprila 2007 deluje v Španiji v okviru Ministrstva za delo in priseljevanje Urad za povratnike, ki skrbi za vse, kar zadeva


ID SLOVENIJA V SVETU: Pogovor s Carmen Fontes Munoz povratek naših izseljencev. Urad se razvija zelo hitro: leta 2008 je skrbel za več kot 500 Špancev, ki se iz tujine želijo vrniti v Španijo. Državno podporo smo preusmerili k povratnikom, starejšim od 65 let, in tistim, ki niso sposobni za delo in ki nimajo dovolj dohodkov – zdaj prejemajo minimalno pokojnino. Leta 2008 smo tudi uredili zdravstveno zavarovanje tistim, ki si ga ob povratku ne morejo plačevati. Za posebno pomoč ob povratku lahko povratniki zaprosijo čez vse leto. Prosilec prejme vse potrebne informacije o vlogah in dokumentih, ki jih mora predložiti. Imamo pa še dodatek, ki je namenjen »otrokom vojne« – to so vsi tisti, ki so kot mladoletni odšli iz Španije med državljansko vojno. Ti že kar nekaj časa od svojih občin prejemajo dodatek ne glede na to, ali so se vrnili v Španijo ali ne. Novembra 2007 smo podpisali zelo pomemben dokument, Multilateralni iberoameriški sporazum za socialno varnost. S tem sporazumom smo dosegli, da vsak delavec, ki se preseli, ni prikrajšan za socialno varnost ne pokojnino. Ker živimo v informacijskem času, je vsa posodobljena informacija vedno dosegljiva na spletnih straneh Špansko državljanstvo v tujini (www.ciudadaniaexterior.mtas.es). Da bi se povratniki čim bolje integrirali, je Španski urad za povratnike izdal Priročnik za povratek, ki je na razpolago na vseh veleposlaništvih in tudi na spletni strani. V Slovenijo se vračajo otroci slovenskih izseljencev iz Argentine, Nemčije, Francije. Kako sprejme Španija družine povratnikov, ki so potomci Špancev? Na to sem delno že odgovorila. Dodala bi samo to, da smo novembra 2008 sprejeli Zakon zgodovinskega spomina in s tem tudi razširili možnost, da otroci in vnuki Špancev, ki so izgubili državljanstvo oziroma so se mu morali zaradi izgnanstva odreči, lahko zaprosijo za špansko državljanstvo. Ta ukrep je pomnožil prošnje za državljanstvo na vseh veleposlaništvih in konzulatih po svetu, zlasti v Južni Ameriki. Izseljenci, ki se v Španijo vračajo iz Amerike, so v prednosti, ker že obvladajo španščino, ki je njihov uradni jezik. Ko pridobijo državljanstvo, pa imajo iste pravice kot ostali Španci. Z večino držav Južne Amerike obstajajo sporazumi o nostrifikaciji diplom, zato da postopek hitro steče in prosilci lahko kmalu pridejo do zaželenega delovnega mesta, za katerega so usposobljeni. Tako Slovenci kot Španci so na splošno zelo tolerantni do priseljencev. Kako vpliva to na integracijo priseljencev? Lahko rečemo na splošno, da se v Španiji priseljenci integrirajo v našo družbo brez večjih težav. Če nastanejo težave, preverimo politiko in zakonodajo ter jo skušamo uskladiti z novim stanjem. Naj povem, da sedanja Španija zelo spoštuje različne identitete svojih prebivalcev. Skozi zgodovino smo dokazali, da Španci zmoremo živeti pomešani z različnimi kulturami in verstvi ter biti istočasno izjemno ustvarjalni. Pavlinka Korošec Kocmur Foto: Državni svet RS

»Tisti, ki se preselijo z namenom, da bi delali in si ustvarili novo priložnost zase in za svojo družino, prispevajo k gospodarskemu napredku, socialnim dobrinam ter gradnji raznolike in kulturno bogate družbe.«

Moja Slovenija / Julij 2009

21


RAFAELOVA DRUŽBA

Nedelja Slovencev po svetu 2009 Sinovi, hčere, matere in očetje, ki vas je nova domovina sprejela in vzljubila, občudujem vaš trud in zvestobo! Zvestobo tujini, pa tudi domovini. Vsak od vas ve, zakaj ste sami ali vaši starši zapustili domovino. Živite srečni, včasih manj srečni ... važno je, da vam je v srcu dobro. Mi, ki smo tu, v Sloveniji, smo z vami. Naša pota so različna, tako kot so vaša, družita pa nas vera in prava zvestoba vsemu dobremu. Plemenitita nas bolečina in zmaga nad bolečino. Bodimo pogumni, dragi rojaki, in naj vsakdo izmed nas daruje to, kar zmore, da bodo naše duše ostale trdne in da bomo drug za drugega lahko ostali ljudje. (Marjetka Smrekar) Dragi bralci, ko boste brali te vrstice, bo prva nedelja v juliju, ki je tradicionalno posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja matične države, že za nami. In letos mineva tudi točno 80 let, odkar je leta 1929 takratna Družba sv. Rafaela vpeljala Rafaelovo izseljensko nedeljo, ko se spominjamo vseh, ki živijo zunaj domovine Slovenije. Letos smo na Rafaelovi družbi izdali priložnostni plakat, ki s slovenskim motivom panjske končnice po župnijah v Sloveniji in slovenskih skupnostih po svetu vabi k misli na izseljence. Ocene o številu teh rojakov se vrtijo okrog pol milijona. Ker nas doma živi približno dva milijona, je to zelo velika številka, a vendar tako neizrazito občutena v našem vsakdanu. Mnoge meje so odpravljene, komunikacijske in potovalne možnosti pa zadnja leta postajajo neverjetno dostopne. Tako imamo vse več priložnosti, da z ne prevelikim trudom vzpostavljamo enoten slovenski prostor, ki ni več usodno odvisen od kraja bivanja. Pri tem dogajanju lahko prav vsak doda svoj delež, predvsem s tem, da se na tak ali drugačen način spomni ljudi, ki izhajajo iz našega okolja, sorodnikov, znancev in prijateljev, ki živijo zunaj domovine, in poskuša napraviti korak k večji povezanosti. Naj bodo poletni meseci prava priložnost za to. Plakat, ki s slovenskim motivom panjske končnice po župnijah v Sloveniji in slovenskih skupnostih po svetu vabi k misli na izseljence.

22

Moja Slovenija / Julij 2009


IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Jezus ljubi človeka skozi evharistijo Junij je posvečen razmišljanju o Jezusovi ljubezni do človeka. Ta se na najodličnejši način razodeva skozi evharistijo. To dejstvo želi poudariti tudi narodni evharistični kongres, ki bo v nedeljo, 13. junija 2010. Kraj bo znan po odločitvi Svetega sedeža o papeževem obisku. Posebna priprava na kongres so tudi tako imenovane vrtnice – duhovno branje za vse junijske dni, ki jih je za letos napisal cistercijan p. Branko Petauer. če na zagovor vest in čut za človečnost. Še vedno niso znana imena odgovornih, tistih, ki so ta strašni zločin ukazali, in tistih, ki so ga izvajali. Človeški sodbi so se vse do danes izognili, Božji pa se ne bodo. Delo za spravo se nadaljuje, Božja usmiljena ljubezen lajša trpljenje, blaži bolečine in prinaša upanje. Naloga Cerkve in vseh kristjanov je, da iščemo resnico ter vedno in povsod oznanjamo spravo in Božjo ljubezen.« Nuncij je povabil k molitvi za vse, tudi za tiste, ki so to zlo počeli, da bi se v njih prebudilo kesanje in spreobrnjenje. NA KRATKO V nedeljo po prazniku Svetega rešnjega telesa in krvi so v Mariboru po vzoru drugih evropskih mest pripravili procesijo po mestnih ulicah.

Na Sveti gori pri Gorici je bilo 24. maja 22. srečanje koprske škofije in goriške nadškofije – tokrat zaznamovano s 470-letnico prikazanja Marije pastirici Urški Ferligoj. 19. junija, na praznik Srca Jezusovega, smo začeli leto duhovništva. Praznovanje so v stolnih cerkvah obeležili tudi vsi slovenski škofje ordinariji. Letos se spominjamo 150. obletnice sv. Janeza Marije Vianeya, arškega župnika, ki je zavetnik vseh duhovnikov. Papež želi, da bi v tem letu vsa Cerkev, še posebej mladi, znova postali občutljivi za lepoto in pomembnost duhovništva. Za nekaj besed smo prosili tudi murskosoboškega škofa Marjana Turnška: »V Cerkvi na Slovenskem bomo zelo povezali to leto z letom evharistije. Prav je, da se spomnimo dveh velikih darov: da je iz prve evharistije na veliki četrtek duhovništvo tudi izšlo.« Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču Pod Krenom v Kočevskem rogu je

bila v soboto, 6. junija, 20. spominska slovesnost za žrtve pobojev ob koncu druge svetovne vojne. Somaševanje je vodil apostolski nuncij Santos Abril y Castelló, ki je v svojem nagovoru spregovoril o grozotah zločinov, ki so se v imenu komunizma dogajali na tem in drugih krajih po Sloveniji. Spomnil se je številnih nedolžnih žrtev in zadnjega odkritja rova svete Barbare v Hudi jami. »Strašna zgodba dobiva novo podobo: tisoče mumificiranih trupel žrtev, med njimi tudi žensk in otrok. Tudi v tem primeru so storilci poskušali skriti resničnost zastrašujočega barbarskega dejanja s tonami železa in cementa, da zgodovina ne bi zvedela za to tako grozovito nasilje nad najbolj osnovnimi človeškimi pravicami. Takšno nasilje kli-

Kongres teologov v Vatikanu je izdal mnenje, da gre v primeru Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta za mučeništvo – torej čudež ne bo potreben! Na Sveti gori pri Gorici je bilo 24. maja 22. srečanje koprske škofije in goriške nadškofije – tokrat zaznamovano s 470-letnico prikazanja Marije pastirici Urški Ferligoj. Novi provincialni predstojnik Slovenske province Misijonske družbe je Pavle Novak. Rodil se je 19. maja 1960 v Buenos Airesu v slovenski družini. Slovenska Karitas tudi letos pripravlja akcijo »Otroci nas potrebujejo«, katere namen je otrokom iz socialno ogroženih družin podariti ali omogočiti nakup šolskih potrebščin. Dogodke, ki so se zgodili do 20. junija, je zbral Matjaž Merljak, Radio Ognjišče.

Moja Slovenija / Julij 2009

23


PISALI STE NAM

Shod Slovencev v Parizu

Udeleženci shoda med kulturnim programom.

Društvo Slovencev v Parizu je na letošnjo binkoštno nedeljo organiziralo Shod Slovencev, ki je potekal v dvorani Slovenskega doma v bližnjem Chatillonu, na zahodu Pariza, kjer se Slovenci običajno družimo. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so se na sprejemu začeli zbirati člani društva ter ostali povabljeni gosti. Izredno smo bili veseli in počaščeni, da sta se praznovanja udeležila tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih in dr. Janez Šumrada, slovenski veleposlanik v Franciji. Veseli smo bili udeležbe vseh slovenskih in francoskih prijateljev, nekdanjih predsednikov našega društva, rojakov iz drugih pokrajin ter predsednikov slovenskih društev v Franciji z njihovimi delegacijami: ga. Curk (Društvo prijateljev katoliške misije v Merlebachu), g. Pouha (društvo Jadran), g. Riccija (društvo ATSO) in g. Veluščka (društvo Nanos). Praznični dan so polepšale tudi noše, ki so predstavljale različne pokrajine Slovenije. Po sv. maši, ki jo je vodil J. Kamin, delegat za pastoralo v Franciji, smo prisluhnili kulturnemu programu v počastitev bližajočega praznika državnosti. Za uvodne besede je poskrbela predsednica društva Ana Vičič, ki je med drugim izrazila upanje, da bodo slovenske vrednote še naprej predstavljale dragocene kamenčke v mozaiku francoskega življa, »v nadejanju, da nas bo slovenskega država še naprej

24

Moja Slovenija / Julij 2009

podpirala in mi njo«. Program se je nadaljeval s prisrčnim nastopom naših malčkov, ki so se predstavili z recitalom Zdravljice in drugih pesmi, zaigrali in zapeli so tudi slovenske otroške pesmice. Otroci tretje generacije sicer res nekoliko manj obvladajo slovenščino, ampak so se vsi zelo potrudili in pokazali čut za slovensko kulturo in jezik. Drugi del kulturnega programa, poimenovan »Trije svetovi«, je potekal v sodelovanju z Marjetko Popovski. Popeljal nas je na vesel potep s šopkom slovenske izseljenske poezije. Namen recitala je bil predstaviti nekaj vzdušij različnih generacij in iz različnih krajev. Mlajši se počutimo doma povsod po Evropi, naši starši pa so izseljenstvo doživljali drugače. V nekaterih pesmih je bilo tako čutiti močno doživljanje izkoreninjenosti. Najprej smo prisluhnili branju naše rojakinje, mlade pesnice in prevajalke Mateje Bizjak Petit, ki že 17 let živi v Franciji. Nato pesmim Ane Vičič, poeziji Vilija Steguja, pesmim Lidije Novak Prichett iz Kalifornije. Prav posebno pozornost pa je doživela pesem iz leta 1953 z naslovom FreymingMerlebach slovenskega pariškega slikarja Vena Pilona, ki jo je pretresljivo prebral njegov sin Dominique Pilon. Pesnitev opisuje pogoje življenja slovenskih rudarjev, ki so se od leta 1919 naprej naseljevali v Lorenu. Celoten kulturni program je s svojo kitaro in pesmijo spremljala gostja srečanja Marjetka Popovski, doma iz Izole, pevka

slovenskih napevov, kulturnica in pesnica. Predstavila se je nam v stari istrski narodni noši, ki je bila ročno izdelana pred več kot sto leti in je last slovenskega društva Ivan Grbec iz Škednja pri Trstu. Posebne pohvale in čestitke so prišle tudi od veleposlanika v Franciji in državnega sekretarja, ki sta nam mlajšim položila na srce pomembnost učenja slovenščine za ohranjanje slovenstva in poudarila dane možnosti učenja slovenskega jezika za potomce izseljencev. Sledili so pozdravi prisotnih slovenskih društev ter poslane čestitke Svetovnega slovenskega kongresa. Družabno srečanje se je nadaljevalo s skupnim kosilom. Slovenske gospodinje so posebno nam mlajšim ponovno pokazale, da je slovenska kuhinja umetnost, ki zasluži svoje mesto med drugimi kulturnimi vrednotami, saj so se potrudile za pestro razstavo slovenskih pogač. Marjetkinemu programu »Zapojmo si« so se pridružili skoraj vsi v dvorani, zaigral je tudi naš harmonikar M. Slavič. Še dolgo se bomo spominjali tega pristnega slovenskega dneva, praznovanja državnosti Slovenije, čeprav malo zgodnjega, in seveda prijetnega druženja ter bogatih izmenjav. Tudi z državnima predstavnikoma smo se lahko sproščeno pogovorili o skupnih načrtih in problematiki današnjega izseljenstva. Nataša Vičič, Pariz


PISALI STE NAM

Foto: Mitja Miklavec

Predstavitev Slovenije v Pekingu

Špela in Tomaž Hladnik v narodni noši na turistični stojnici Slovenije. Nastop Boštjana Konečnika, predstavitev Slovenije in turizma, nekaterih slovenskih kulinaričnih specialitet, med njimi tudi paštete Argeta in »potice po kitajsko«, so bili slovenski prispevki na festivalu Evropske unije »Extravaganza 2009« v soboto, 23.,

in v nedeljo, 24. maja 2009, v največjem pekinškem parku, poznanem po tekmah iz odbojke na mivki v času olimpijskih iger. EU si prizadeva promovirati kulturno izmenjavo s Kitajsko. Pod sloganom EU »Združeni v različnosti« so se predstavile vse države članice EU. Festival je ponudil priložnost tako uveljavljenim kot tudi majhnim državam, da predstavijo kulturno ponudbo in pritegnejo kitajske turiste v času, ko si EU in Kitajska prizadevata vzpostaviti novo dinamiko strateškega sodelovanja v okoliščinah globalnih izzivov, finančne krize in ostalih skupnih problemov. Festival je uspešno poživil kulturno izmenjavo in ponudil priložnost razumevanja različnosti evropske kulture in turizma med številnimi kitajskimi obiskovalci. Extravaganza 2009 je bila že tretja predstavitev EU v zadnjih štirih letih v Pekingu, in sicer: Europe Village leta 2005 ter Europe Street 2006. Leta 2008, ki je bilo za EU leto medkulturnega dialoga, Svetu EU pa je predsedovala Slovenija, je bil festival zaradi priprav na olimpijske igre v Pekingu preložen. Države članice EU so na ločenih panojih predstavile celovito podobo Evrope na kulturnem, turističnem, izobraževalnem,

poslovnem in ostalih področjih. Izvedeni so bili nastopi glasbenikov iz dvanajstih držav EU. Konečnik, mlad in uspešen slovenski harmonikaš, je z doživetimi nastopi na diatonični harmoniki pripomogel k poživitvi slovenske predstavitve in razpoznavnosti Slovenije. Navdušeno občinstvo se je odzivalo na njegove nastope s ponavljanjem refrena »ija ija ija o«, kar je bila izjemna reakcija občinstva med njegovimi nastopi. V tako imenovani Evropski ulici hrane na festivalu so znane evropske restavracije, sicer pretežno iz Pekinga, ponujale evropske specialitete. Pokušnja tradicionalnih jedi je bila okrepljena tudi s ponudbo specialitet kitajskega podjetja EasyBest Co. Ltd, ki je uvoznik nekaterih slovenskih izdelkov in je med drugim ponudil slovensko pašteto Argeta in »potico po kitajsko« (potico, prirejeno kitajskemu okusu). Glede na podatke Evropske komisije je festival v dveh dneh obiskalo več kot 80.000 ljudi. Spodbudno je tudi to, da so bili med obiskovalci predvsem mladi ljudje, ki so bili navdušeni nad evropsko kulturo. Bernard Šrajner

Slovensko društvo Sydney

Slovensko društvo Sydney je najstarejše slovensko društvo v Sydneyju oziroma v Novem Južnem Walesu. V reviji Moja Slovenija opazujem slovenske organizacije iz vseh krajev sveta, tudi iz Avstralije. Zato sem se odločil, da vam opišem zgodovino našega društva. Obstajamo že 52 let in pred dvema letoma smo slavnostno praznovali 50-letnico obstoja. Leta pa gredo

naprej. Nismo društvo, ki bi se preveč hvalilo po časopisih. Iz Slovenije nas pogosto obiščejo. Gostili smo že številne nastopajoče ansamble, na primer Heleno Blagne, ansambel Snežnik, Trio Pogladič, Štajerskih sedem, Kraške komedijante in še mnogo drugih. Vsako leto praznujemo Prešernov dan, pust, materinski dan, praznik neodvisnosti

Slovenije, očetovski dan, martinovo, miklavževo in silvestrovo. Vsako drugo nedeljo v mesecu prirejamo slovenske prireditve in plese, vsako nedeljo pa balinanje. Restavracija je odprta ob nedeljah od 12. ure naprej. Ob sobotah zvečer društvene prostore oziroma dvorano oddajamo za rojstne dneve in poroke. Najemajo jo drugi narodi, na primer Hrvati, Kitajci itd. V društvu smo tako zelo zaposleni. Odbor našega društva sestavljajo naslednji člani: Štefan Šernek, predsednik; Marjan Cesar, podpredsednik; Jožef Nemeš, blagajnik; Zora Johnson, tajnica; Ana Šernek, priprava dvorane in loterije; Fanika Zafašnik, pomočnica pri pripravah; Stane Jug in Peter Selak, ostala odbornika Prisrčno vas pozdravljamo, odbor in Štefan Šernek, predsednik SDS

Moja Slovenija / Julij 2009

25


KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Ljubljana do 18. 7. – Festival Viva Mehika: mehiška kultura v živo. Cankarjev dom, Prešernova 10 do 26. 7. – Mehika pred Kolumbom: Večno življenje: najnovejše arheološke najdbe v Zahodni Mehiki. Cankarjev dom, Prešernova 10 do 31. 8. – Poletje v Stari Ljubljani 2009: poletje evropske kulture od 5. 7. do 30. 8. – Mini poletje: 11. mednarodni lutkovni festival do 27. 9. – Ljubljanica: kulturna dediščina reke. Razstava. Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1 do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20 Tolmin od 15. 7. do 19. 7. – Soča Reggae Riversplash Velenje do 31. 8. – Egipt in egiptomanija v Sloveniji. Muzejska razstava. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54 Rogatec do 30. 9. – Razstava »Kuharca« ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Grad Strmol Piran 8. 8. – Koncert zbora in orkestra evropskih študentov medicine. Cerkev sv. Jurija v Piranu Piranski glasbeni večeri vsak petek v juliju in avgustu. Celje od 1. 7. do 31. 8. – Poletje v Celju Bled od 2. 7. do 16. 7. – 14. mednarodni glasbeni Festival Bled 2009 od 2. 7. do 27. 8. – Martin Krpan in Povodni mož na Blejskem gradu. Vsak torek v juliju in avgustu ob 17.00 srednjeveška upodobitev: Martin Krpan. Vsak četrtek v juliju in avgustu ob 17.00 baročna upodobitev: Povodni mož. od 1. 8. do 9. 8. – Etno festival Okarina 2009 Borovnica 17. 7. in 18. 7. – Dan borovnic Predjama 19. 7. – Erazmov viteški turnir Kranjska Gora 25. 7. ob 20.30 – Ruski kozaki v Kranjski Gori Svete Višarje 2. 8. – 21. Romanje treh Slovenij Črna na Koroškem od 15. 8. do 23. 8. – Tradicionalni 54. koroški turistični teden Ptuj od 21. 8. do 22. 8. – 40. festival narodnozabavne glasbe

Prireditve izven Slovenije ZDA Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL; http://www.slovenian-center.org ClevelandSlovenian.com http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida); http://www.slovenskapalma.org Slovenian Women Union of America http://www.swua.org Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30 Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja SlovenSki Group, NY; jfkamin@verizon.net; 718 424 2711 Slovenia4You Foundation, NY; http://www.slo4you.com KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg 26. 7. – Poletni piknik od 9. 8. do 15. 8. – Folklorama

26

Moja Slovenija / Julij 2009

Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide 15. 7. – Dan sončnic Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00. Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec. Slovenski klub Jadran, Melbourne 19. 7. – Pokušnja vin in koline Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki. Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah. Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström 29. 8. – Barnakälla. Srečanje vseh generacij in tradicionalni slovenski piknik Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od januarja do junija od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.30 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej. FRANCIJA Slovensko društvo Nanos – Société Slovène Nanos 19. 7. ob 12.00 – Poletni piknik v gozdu ob jezeru (Boulodrom) v Creutzwaldu A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine 2. 8. ob 11.00 – Kmečki praznik na travniku v Aumetzu http://www.kridel.net/ATSO/index.html Društvo Slovencev v Parizu http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

SPD na Predarlskem od 4. 8. do 5. 8. – Dvodnevni izlet na Dolenjsko

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com ARGENTINA

POLJSKA

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica http://www.triglav.ch SD Slovenija Vorarlb. od 31. 7. do 1. 8. – Dvodnevni izlet po Sloveniji Društvo Slovencev, FL 15. 8. – Predstavitev Slovenije. Stojnica v mestu. Vaduz, Liechtenstein SPD Triglav 23. 8. – Pohod v hribe. Zbirališče bo na počivališču Glarnerland ob 7.30.

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: http://www.datamarkets.com.ar/Okenceslo

Folklorna skupina Lipa 29. 8. – Piknik v naravi

Slovensko podporno društvo Cordobe Srečanje vsako sredo ob 20.30.

SKD Mura 30. 8. ob 12.00 – Jesenski piknik. Rankweil, Schafplatz

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije. Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00. Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00. Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15. Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00. Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00. Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00. Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30. Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom; http://www.slomskovdom.org


KOLEDAR PRIREDITEV Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30. St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30. Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.; http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus; http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK); http://www.ksssk.at Radio Dva; http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ); http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Maria Frieden ob 10.30. Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00. Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30. Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00. Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas). Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti). Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e.V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de

ITALIJA Slovenska zamejska skavtska organizacija, Trst Od 16. 7. do 30. 7. – Roverji in popotnice: potovalni tabor. Islandija od 31. 7. do 10. 8. – Izvidniki in vodnice: poletni tabor. Bovec od 5. 8. do 12. 8. – Volčiči in volkuljice: poletni tabor. Kred pri Kobaridu Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474; http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst. Sklad Mitja Čuk, Opčine od 6. 7. do 31. 7. od 8.00 do 17.00 – Palček Kratkohlačnik potuje z … . Poletno središče Kratkohlačnik bo v prostorih otroškega vrtca Jaka Štoka na Proseku (Trst). Vpisi in informacije na tel.: 0039040212289 od 6. 7. do 31. 7. od 8.00 do 17.00 – Palček Kratkohlačnik potuje z … . Poletno središče Kratkohlačnik bo v Doberdobu (Gorica). Vpisi in informacije na tel.: 0039040212289 http://www.skladmitjacuk.org KD Slomškov dom Bazovica; http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj; http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK; http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com MADŽARSKA Zveza Slovencev na Madžarskem in soorganizatorji od 9. 7. do 16. 7. – Jezikovne počitnice na OŠ Cirila Kosmača v Piranu za učence od 5. do 8. razreda DOŠ in gimnazije v soorganizaciji Zavoda RS za šolstvo od 8. 8. do 16. 8. – 8. mednarodna likovna kolonija. Slovenski kulturni in informativni center, Monošter. V soorganizaciji Galerije Lendava od 23. 8. do 29. 8. – 39. Mednarodna likovna kolonija mladih z udeležbo učencev OŠ iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja v Monoštru 22. 8. – Porabski dan na Gornjem Seniku. Priprava in predstavitev značilnih porabskih jedi. Delavnice papirnatih cvetlic, kvačkanja, pletenja cekarjev in drugih izdelkov iz koruznega ličja, pletenja slamnatih izdelkov Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci 8. 8. – Pohod Andovci–Budinci

SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica; http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Tajništvo, knjižnica in klubski prostori so odprti vsak torek in četrtek od 10.00 do 12.00 in od 18.00 do 20.00. Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru. Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru. Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30. Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00. Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00. Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00. Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00. Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00. Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise. Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00. Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15. Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Luka; http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren Skopje http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola http://www.triglavbitola.mk

Zgodilo se je tega meseca 1. julija 1703 so uršulinke v Ljubljani ustanovile prvo dekliško šolo. Kar 170 let je bila to edina javna šola za dekleta. Uršulinke so poučevale po splošnih učnih načrtih tiste dobe, ki so obsegali: verouk, branje, pisanje, računanje in ročna dela. Poleg teh predmetov so poučevale še francoščino, italijanščino, glasbo, zemljepis, prirodopis, zgodovino in risanje. Učni jezik je bila slovenščina, kot pripomoček pa so uršulinke uporabljale Paglovčev prevod Thomasa Kempensaria bukve, v katerih je bil tudi dodatek za učenje slovenščine. 1. julija 1796 se je rodil pisatelj, skriptor in knjižničar Miha Kastelic, najplodnejši pesnik Kranjske čbelice.

6. julija 1927 so v Rimu s posebnim zakonom ukinili vse manjšinske pravice Hrvatov v Istri ter Slovencev na Primorskem in v Julijski krajini – odpravljena sta bila slovenski in hrvaški jezik, prepovedani manjšinski časopisi, razpuščena vsa društva. 7. julija 1907 se je rodila prva slovenska filmska zvezda Ida Kravanja, bolj znana z imenom Ita Rina. Posnela je 20 filmov. Leta 1929 je zaslovela z glavno vlogo v filmu Erotikon. Po poroki se je odrekla karieri in se iz tujine vrnila v Jugoslavijo. 15. julija 1869 se je rodil slovenski kipar Ivan Zajec. Njegovo najpomembnejše delo je Prešernov spomenik v Ljubljani. Zajec – umrl je leta 1952 – je bil značilen akademski

klasicist, ki mu je poznavanje antike in renesanse omogočilo skrbno obdelavo detajlov. 5. julija 1251 je kraj Portorož je prvič omenjen kot »Portus Sancta Maria de Rosa«. Kmalu je poglavitna gospodarska dejavnost tega območja postalo solinarstvo, hkrati pa so se pojavile tudi skromne oblike turizma, saj so benediktinci zdravili s slanico in solinskim blatom že v 13. stoletju. O pravem turizmu lahko govorimo šele po letu 1830, ko so za hotelske namene zgradili vilo Vesna in pod njo prvo kopališče na Slovenski obali. V prvem desetletju prejšnjega stoletja so zgradili hotel Palace, ki je s svojimi blatnimi kopelmi in bazeni s slanico privabljal vse več gostov. Do prve svetovne vojne so v Portorožu zgradili tudi igralnico, več manjših hotelov in približno sto zasebnih vil.

Moja Slovenija / Julij 2009

27


(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE

Pripravila: Tatjana Vučajnk

S prijateljico greva h Gorazdu k/h

milo

hiša

kočija

denar

polž

žoga Utrdite svoje znanje

k/h

Igrajte se človek ne jezi se. Ob besedah na zelenih poljih ustrezno uporabite predlog s/z, na poljih oranžne barve pa predlog k/h.

k/h

zdravnik

frizer svinčnik

č računalnik

c

p t

k/h

s

k

gora

f

š

• Predlog k/h k/h

h kmetu, h gori

Katja

h

• Predlog s/z

šal

Ta suhi škafec pušča.

flavta

čokolada taksi

zmaj

28

Moja Slovenija / Julij 2009

k/h

harmonika

copati

morje

letalo


(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE • Pišemo s svinčnikom, plačamo z denarjem, gremo h kozmetičarki

S predlogoma s in z imam pogosto težave. Imaš kak nasvet?

Skoraj pred vsemi besedami stoji predlog k. Le pred besedami, ki se začnejo na k ali g, uporabljamo predlog h (npr. h kozmetičarki, h gospodu Mlinarju). Kaj pa predlog k/h?

O, ja, kar dva. Poskusi si zapomniti poved Ta suhi škafec pušča. Pred vsemi soglasniki iz te povedi uporabljaš s (npr. s svinčnikom, s kolesom). Če še vedno ne boš prepričan, pa si pomagaj še s povedjo Bodem ga že mlinarju javil. Pred vsemi črkami iz te povedi uporabljaš z (npr. z denarjem, z vlakom).

• Spoznajte Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Pri učenju slovenščine so vam lahko v pomoč tudi različni jezikovni priročniki. Spoznajte Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, elektronska izdaja (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008).

Moja Slovenija / Julij 2009

29


S KNJIGO V SVET

Ena medvedja … Pravljična potepanja po Sloveniji no žabo menda pravi raj, narcise na Golici cvetijo zato, da razveselijo žalostno kraljično, štorklja Špelca in štrk Štefan pa sta postala par in se naselila v Prekmurju. Zakaj se jezi palček na Triglavu, pa si preberite kar sami!

Triglavski palček

Prisrčne pravljice Polonce Kovač z ilustracijami Ane Košir nas vabijo na potep po slovenskih pokrajinah ter nam predstavljajo njihove lepote in znamenitosti. Dragi mladi rojaki po svetu, vam in vašim družinam bodo lahko v spodbudo, ko obiskujete Slovenijo in načrtujete izlete po njej. Slikanica, ki je letos izšla pri DZS, prinaša dvanajst pravljic. Pripovedujejo, kako je prestrašena kozica Šmarnica iz doline Soče postala pogumna, zakaj konji s Krasa nastopajo na Dunaju, kaj počne vila v solinah, zakaj na oltarju cerkve na Muljavi manjkajo angelci, zakaj na Gorenjskem ni medvedov, zakaj pohorski gozd poje, kako je mali oblaček prišel v Belo krajino ter kaj vse je videla mogočna tisa nad Solčavo. Nadalje boste zvedeli, da je Ljubljansko barje za malo zele-

30

Moja Slovenija / Julij 2009

Nekoč je na Gorenjskem živel palček, ki je rad skrivaj hodil v župnišče na Dovjem. Tam je lizal kislo mleko in poslušal, kako gospod Jakob Aljaž pripoveduje o lepotah planin. Hudo ga je zamikalo, da bi tudi sam odšel v hribe, zato je neke noči zlezel v nahrbtnik gospoda Aljaža. Tako je prišel na Triglav in tam je še danes. Podnevi kuka izza skale in si ogleduje planince, zvečer pa si prižge svojo pipico in občuduje lučke v dolini. Planinci pa so vseh sort in nekateri ga prav jezijo. Pa ne tisti, ki vriskajo in copotajo, so pač veseli. Ampak najdejo se tudi taki, ki ti meni nič tebi nič mečejo smeti po Triglavu. Vse, kar je prav! »Je to Triglav ali pa mogoče štala?« gode palček in vsak večer pospravlja za njimi. Še danes. Ko je bilo nekoč že res prehudo, so mu priskočili na pomoč planinski zajci in gamsi in kavke in vsi skupaj so temeljito počistili Triglav in vse smeti pometali v Triglavsko brezno. Drugi dan se je vreme spremenilo, pršel je droben dež in vsi planinci so ostali v koči. Palčka pa dež ni motil, napotil se je na vrh in sedel pred Aljažev stolp. »Aah, končno pospravljeno,« je z olajšanjem rekel in nastavil svoj krompirjasti nosek dežju. Vreme pa je bilo vedno slabše, po grebenu je privršal veter in izpod vseh skritih kotičkov pod skalami so se spet privalile smeti. »Ta je pa prehuda!« je zavpil palček in poskočil, kot bi ga kdo zbodel s šilom, prazne konzerve pa so šklepetale med skalami. »Strela naj vas udari!« Takrat – takrat je res zabobnelo in strela je udarila prav ob prag Aljaževega stolpa. »Ajsa!« je čivknil palček in njegova jeza je splahnela. »Sem dobro naredil, kaj?« se je zahahljal nad njim debel črn oblak. »Hočeš, da še enkrat usekam, tovariš?« »Pa prosim,« je rekel palček, in oblak je še enkrat – bum – pošteno treščil. »Kadar si jezen, res ni boljšega kot strela. Hvala, tovariš,« je rekel palček oblaku, zlezel v Aljažev stolp in zadremal. Kadar zdaj palčka popade črna ihta zaradi pujsov planincev, sede pred Aljažev stolp in počaka, da trešči. Potem mu kar malo odleže.


Nagradno vprašanje Kako visok je Triglav, najvišja slovenska gora? ________ Odgovor pošljite do 20. avgusta na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana – Črnuče, Slovenija in si prislužite lepo knjižno nagrado.

Moja Slovenija / Julij 2009

31


KNJIŽNA POLICA

Nejc Zaplotnik

Pot Ob 30. obletnici prvega vzpona na Mount Everest (13. maja 1979) je Založba Mladinska knjiga ponovno izdala knjigo Pot Nejca Zaplotnika. Tokrat gre za ilustrirano spominsko izdajo, kar je tudi nadnaslov knjige. Knjiga Pot je ena najbolj priljubljenih knjig v slovenskem prostoru in po mnenju Vikija Grošlja, tudi zelo znanega slovenskega alpinista, bo prav ta knjiga čez 50 let, poleg Levstikovega Martina Krpana, ena najbolj iskanih knjig v Sloveniji. Delo Pot je prvič izšlo 1981. leta pri Cankarjevi založbi, z letošnjim izidom pri Mladinski knjigi pa doživlja že osmi ponatis. Tokratna izdaja se od prejšnjih loči po tem, da na zadnjih 40 straneh, od strani 200 do 240, prinaša nekaj pisem oziroma dopolnil in čisto na koncu še fotoalbum s 45 izčrpno opisanimi črnobelimi in barvnimi fotografijami Nejca Zaplotnika od otroških let do njegove prezgodnje smrti na pobočju Manasluja, kjer mu je plaz vzel življenje. Križ na Nejčevem grobu je še leta 1996, trinajst let po Nejčevi smrti, kljuboval arktičnim razmeram, ko so Zaplotnikovi sinovi skupaj z mamo in spremljevalci obiskali očetovo zadnje počivališče. Ob tem so vzhičeno vzkliknili, da tako veličastno lepega groba, kot je gomila njihovega očeta, nad katero hrumijo ali rdijo vrhovi večno belih Anapurn, najbrž ni nikjer na vsem širnem svetu. Med dodatki na koncu knjige velja omeniti ponatis pisma, ki ga je leta 1983 za drugo izdajo Poti napisal dr. Miha Potočnik. V njem je poudaril, da smo Slovenci usodno in življenjsko,

naravnost domotožno, navezani na naš gorski svet in da bo Nejčeva Pot vedno eden od biserov naše alpinistične književnosti. Drugi dodatek je iz leta 2000 izpod peresa Nejčevega prijatelja Vikija Grošlja. Tudi on je poudaril, da mojstrskemu tekstu ni kaj dodati niti odvzeti. Tisto, kar je pri tem najpomembnejše, je to, da je Nejc svoje življenje resnično živel tako iskreno, kot ga je opisal v Poti. Dodatek z naslovom Utrinki prinaša nekaj zapisov, ki jih je Nejc Zaplotnik objavil v Planinskem vestniku. Besedilo z naslovom Nesrečna, malokrat osvojena gora je izpod peresa Marjana Raztresena in Nejca Zaplotnika, nakar sledi še kratek življenjepis Nejca Zaplotnika, ki ga je pripravil Marjan Raztresen. Sicer pa je knjigo, ki jo Nejc posveča »najboljšemu prijatelju na svetu – moji ženi« in prinaša trinajst različno dolgih tekstov, treba vzeti v roke in prebrati. MŠ

Božo Rustja

Izzivi sodobnih medijev Založba Ognjišče je pred kratkim izdala knjižico z gornjim naslovom, ki jo je napisal odgovorni urednik revije Ognjišče Božo Rustja. Sicer drobna knjižica žepnega formata (sto strani) zato ni prav nič manj tehtna in aktualna. Njen pomen je še toliko večji zato, ker v slovenščini nimamo veliko literature o tej problematiki, zlasti še, kar zadeva odnos Cerkve do medijev. Vendar se avtor nikakor ne omejuje zgolj na ta vidik, ampak si zastavlja tudi splošna in za vse nas žgoča vprašanja o vlogi medijev v sodobnih družbah. O teh vprašanjih zelo verjetno premalo vemo ali/in premalo razmišljamo. Pri tem pa bi težko

32

Moja Slovenija / Julij 2009

našli človeka, ki bi trdil, da ga tematika o vlogi medijev sploh ne zanima oziroma da se ga sploh ne tiče. Med vprašanji, ki si jih zastavlja tudi avtor knjige, lahko omenimo naslednje: Katere so pasti svetovnega spleta in kako mediji vplivajo


KNJIŽNA POLICA na nas? Utegne internet uničiti knjigo? Kakšna je vloga knjige v sodobni družbi in kakšen je v njej pomen verskega tiska? Kakšna je navzočnost Cerkve v medijih? Kakšne in katere so pasti reklam? Avtor o teh in podobnih temah poglobljeno razmišlja že veliko let in je o tem tudi že napisal vrsto člankov in knjigo z naslovom Sporočam veselo novico (2001). Članki, ki so izhajali v različnih

revijah in publikacijah, so zbrani in pregledno urejeni v knjigi po vsebinskih sklopih. Razvrščeni so v pet poglavij z naslednjimi naslovi: Različnost medijev je bogastvo; Internet ali knjiga?; Kaj pa verski tisk?; Oh, te reklame!; Zakaj danes uporabljati zgodbe? Poglavja se naprej delijo na podpoglavja in na razdelke, tako da bralcu ni težko najti teme, ki ga še posebej zanima, če

že nima namena ali časa prebrati cele knjige. Prav gotovo pa nobenemu ne bo žal, če bo knjigo prebral v celoti, saj bo gotovo izvedel marsikaj novega, nenazadnje tudi zato, ker je avtor očitno dobro seznanjen s tujo strokovno literaturo o tej problematiki in jo tudi navaja pri vsakem posameznem poglavju. Tomaž Štefe

Jacqueline Widmar Stewart:

Finding Slovenia: A Guide to Old Europe’s New Country Finding Slovenia: A Guide to Old Europe’s New Country je knjiga, s pomočjo katere boste lahko spoznavali skrite kotičke Slovenije, njeno bogato naravno in kulturno dediščino ter navade in običaje njenih prebivalcev. Na 200 straneh priročnega formata je v angleškem jeziku zapisana zgodba o uspehu majhnega naroda, ki mu je uspel velik korak – pridobitev lastne in neodvisne države ter polnopravno članstvo v Evropski uniji, ki ji je lansko leto Slovenija tudi predsedovala.

Knjiga Finding Slovenia: A Guide to Old Europe’s New Country je nastala izpod peresa Jacqueline Widmar Stewart in je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Avtorica je potomka Slovencev, ki so se v Združene države Amerike priselili na prelomu prejšnjega stoletja. Po poklicu je pravnica, z diplomo iz nemščine in francoščine, svojo izobrazbo pa je nadgradila tudi z magisterijem iz francoske literature in doktoratom iz prava. Njena

velika strast zadnjih let je postalo pisateljevanje, predvsem o tistih temah in deželah, ki jih še posebno ljubi. Finding Slovenia je njena druga knjiga. Kot prva je luč sveta ugledal priročnik The Glaciers’ Treasure Trove, v katerem je predstavljenih pet parkov na južni strani jezera Michigan. Združuje tako geološki, zgodovinski kot kulturnoetnološki vidik tega območja. Kot je dejala avtorica sama, je s knjigo Finding Slovenija želela prispevati delček k ohranitvi slovenske tradicije, zato ni le turistični vodnik, temveč mnogo več, je odsev ljubezni do Slovenije, vpogled v njeno zgodovino, prečudovito naravo in bogastvo ljudi. Knjiga je opremljena s številnimi barvnimi fotografijami, zemljevidi in ilustracijami ter bralcu omogoča, da neposredno spozna slovensko ljubezen do planinarjenja, smučanja, plavanja, ribarjenja, plezanja ter uživanja v izvrstni hrani in pijači. Prav tako lahko pridobi vse informacije, kako preživeti počitnice na turistični kmetiji ali v termah. Več informacij lahko pridobite na telefonski številki +1 650.799.5602 (Jacqueline Widmar Stewar) ali na spletnem naslovu: jstewart@lexicuspress. com; www.lexicuspress.com.

Novosti na slovenskem knjižnem trgu Založba Modrijan Željko Kozinc: Moje najljubše poti Knjiga je več kot običajen turistični vodnik po slovenskih krajih. Predstavili jo bomo v eni od naslednjih številk naše revije. Celjska Mohorjeva družba Andrej Marušič, Sanja Temnik: Javno duševno zdravje Svež pristop k prepoznavanju duševnih motenj in njihovega vpliva na slovensko družbo. Center za evropsko prihodnost Andrej Rahten: Izidor Cankar – diplomat dveh Jugoslavij V zbirki Studia Diplomatica Slovenica je izšla knjiga o pomembnem slovenskem diplomatu, ki je svojo prvo diplomatsko službo nastopil v Buenos Airesu in tam tudi za Slovence naredil veliko dobrega, zlasti v slovenskem šolstvu. Svojo diplomatsko pot je nadaljeval v Kanadi in leta 1944 protestno odstopil z mesta poslanika. Založba Mladika, Trst: Vilma Purič: Burjin čas Roman o ljubezni in vojni na obronkih Krasa.

Moja Slovenija / Julij 2009

33


VELIKI SLOVENCI Življenjska pot Stanka Bloudka Bloudek se je rodil v Idriji 11. februarja 1890, umrl pa je v Ljubljani 11. novembra 1959. Po končani gimnaziji se je odločil za študij slikarstva na akademiji v Pragi, ki pa ga ni toliko pritegnil, da bi ga pripeljal do konca in namesto tega je leta 1913 absolviral strojništvo, prav tako v Pragi. Že doma je kot mladenič začel graditi letalske modele, v Pragi pa se je že leta 1910 lotil gradnje jadralnega, zatem pa še enokrilnega motornega letala z imenom racek. Leto zatem je začel graditi dvokrilno motorno letalo z imenom libela in vse do konca prve svetovne vojne je deloval kot prvi slovenski poklicni letalski konstruktor v letalski industriji (Leipzig, Truntovo, Dunaj, Budimpešta). Sodeloval je pri razvoju Etrichovega letala taube in pri gradnji prvega letala s popolnoma zaprto kabino. V letih 1924–1925 je v ljubljanskem aeroklubu po Bloudkovih načrtih nastalo enokrilno motorno letalo sraka, ki ga je po nekaj letih nadgradil z enokrilnim dvosedežnim motornim letalom lojze. V 30. letih se je inženir Bloudek spoprijel tudi z načrtovanjem avtomobila. Leta 1934 so v njegovi delavnici v Avtomontaži izdelali prvi slovenski osebni avtomobil triglav z leseno karoserijo in motorjem DKW.

Stanko Bloudek Letos, 11. novembra, bo minilo 50 let od smrti doma in v svetu znanega Slovenca Stanka Bloudka. Žal je res, da Slovenci (pre)malo vemo o njem oziroma o njegovi vsestranskosti in veličini. Še bolj enostransko pa ga pozna tujina, predvsem kot konstruktorja največje skakalnice na svetu in kot načrtovalca številnih skakalnic v Sloveniji in drugod po Evropi. Le malo ljudi pa ve, da je bil poleg načrtovalca športnih objektov tudi letalski konstruktor, da je načrtoval tudi helikopter, razna orodja in orožja, hkrati pa je bil tudi aktivni športnik in športni funkcionar. Sodobniki se Stanka Bloudka spominjajo kot človeka, ki ga ni bilo težko opaziti na ulici, saj je v nasprotju z ostalimi meščani vedno nosil pumparice, namesto kravate metuljčka in na glavi kapo s šiltom.

34

Moja Slovenija / Julij 2009

Stanko Bloudek kot pionir na področju športa Stanko Bloudek se je v Sloveniji še posebej izkazal na področju športa, in sicer kot aktivni športnik, športni animator, športni funkcionar in graditelj športnih objektov. Bil je med ustanovitelji prvega nogometnega kluba z imenom Hermes (1909), med obema svetovnima vojnama je bil vodilni funkcionar v športnem klubu Ilirija. Kot aktiven športnik se je preizkusil v različnih športih. Bil je med prvimi slovenskimi nogometaši, slovenski prvak v metanju diska in večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju. Kot mecen, trener, strokovni svetovalec in organizator je zaslužen za razvoj plavanja, atletike, drsanja in kotalkanja, hokeja na ledu, sabljanja, tenisa, smučanja in zlasti še smučarskih skokov. S svojo zagnanostjo je Slovencem odpiral vrata v svet športa. Kot projektant in graditelj športnih objektov je za potrebe Ilirije, deloma tudi s svojimi sredstvi, zgradil prvo moderno nogometno igrišče z napravami za atletiko, teniško igrišče, drsališče in olimpijski plavalni bazen (1929). Izdelal je načrte za okoli sto smučarskih skakalnic in letalnic v Planici in drugod. Teoretično in praktično je dokazal možnost poletov na smučeh in s tem pripomogel k uveljavitvi nove tekmovalne discipline. Pri njem so se učili graditelji letalnic v Avstriji, Nemčiji in drugod. Med okupacijo se je lotil načrtovanja različnih orožij in orodij za potrebe partizanske vojske, bil pa je tudi preganjan in zaprt. Takoj po osvoboditvi je prevzel številne funkcije v športnih organizacijah, bil pa je tudi predsednik Fizkulturnega odbora Slovenije in član najvišjih teles telesnokulturnih organizacij (na primer vodja projektivnega biroja Športne zveze Slovenije). Leta 1948 je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja, po njem se imenuje tudi najvišje telesnokulturno priznanje Slovenije. Tomaž Štefe


PREDSTAVLJAMO ROJAKINJO

Najboljša slovenska odbojkarica Širok nasmeh in veselje na obrazu kažeta močno voljo do življenja, ki jo Paula Hlede Schuschei (Žužej) izžareva že od daleč. Stisk roke samo potrdi to, da je po srcu mlada, pa čeprav sivi lasje govorijo drugače. Oseminšestdeset let je pustilo veliko spominov in izkušenj. Svojo mladost je preživljala v Mariboru, sedaj pa je njen dom v Augsburgu, kjer živi v podstrešnem stanovanju, obdana z rožami in zelenjem. Paula Hlede Žužej je rojena v hrvaškem Josipdolu, Ogulinu, očetu s Primorske in mami, ki izvira z Dolenjske. Imela je dva brata in sestro. Paula je bila tretji otrok. Kmalu po rojstvu se je s starši preselila v Maribor, kjer je preživela svojo mladost in najlepša leta svojega življenja. Hitro je pokazala veselje in talent do športa, še posebej do atletike in kasneje do odbojke. Že pri štirinajstih letih je igrala odbojko za Železničarsko športno 1. Paula (na sredini v spodnji vrsti) skupaj z dekleti državne reprezentance leta 1964 v Ankari. 2. Paula skupaj s svojimi vnuki: Krištofom, Julijo, Aniko, Denisom in Fabjanom. 3. Za svoj 60. rojstni dan si je Paula kupila narodno nošo. 4. Paula pleše pri Folklornem društvu Drava Augsburg.

društvo Maribor. Kmalu se je začela njena pot v svetu športa strmo vzpenjati. Najprej je igrala za mladinsko jugoslovansko državno reprezentanco. Leta 1958 so bili mladinski prvaki. Naslednje leto pa je prvič odpotovala na tekmo v tujino – v italijanskem Palermu je odigrala prvo tekmo na osmem evropskem šampionatu. V državni reprezentanci je bila edina Slovenka, slovela je po borbenosti, prizadevnosti in tovarištvu. Poznali pa so jo tudi po tem, da je bila s svojimi 175 centimetri najvišja športnica v Mariboru. Poročila se je leta 1965 v Mariboru in leto kasneje rodila svojo prvo hčerko Sabino. Že naslednje leto sta se skupaj preselili k možu v Augsburg, ki je v tamkajšnjih tovarnah že nekaj let služil kruh. Kmalu zatem se je rodila še najmlajša hči Nataša. Prva leta v Nemčiji so bila težka, ker ni znala jezika in ker se je morala odreči odbojki. Ta se je kot športna disciplina v Nemčiji razširila šele po olimpijskih igrah v Münchnu. Nemščine se je naučila sama s pomočjo prijaznih sodelavk v tovarni nogavic. Veliko je brala in bila med ljudmi, pa je šlo. Z odhodom v tujino je na klin obesila športno kariero in ambicije, ne pa tudi športnega duha in volje. Del srca je ostal v Mariboru, ki ga obišče vsako leto. Pravi, da ji je žal, da je odšla na tuje. Zato pa se danes

1

2

3

4

rada druži z mladimi, poje, pleše ter hodi v naravo. Za svoj 60. rojstni dan si je kupila narodno nošo, ki jo obleče ob svečanostih in nastopih pevskega zbora na različnih kulturnih in izseljenskih prireditvah. Edvard Vrtačnik

Naj dogodek: rojstvo prvega otroka. Naj trenutek: igranje slovenske himne, ko je Jure Košir stopil na stopničke. Naj želja: da bi tudi sama stala na stopničkah in poslušala slovensko himno. Naj pesem: Rastejo v strmi gori. Naj vodilo: Ustavi se tam, kjer sije sonce.

Moja Slovenija / Julij 2009

35


SLOVENSKE DOMAČIJE

Arhitekturni biser v vasi Kobilje Verjetno le malo Slovencev ve, kje je vas Kobilje. Kobilje pa ni samo ime kraja, marveč je hkrati tudi ime občine, ki leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja. Na eni strani jo obdajata občini Dobrovnik in Moravske Toplice, na drugi pa Republika Madžarska. Gre za majhno, slabih 20 kvadratnih kilometrov veliko občino, ki po številu prebivalcev ne dosega niti številke 600. Pri tem je zanimivo in presenetljivo hkrati, da je prav občini Kobilje uspelo ohraniti povsem slovenski značaj, čeprav je obkrožena z občinami oziroma naselji, v katerih je navzočnost madžarske manjšine zelo močna. Na zunaj je to videti po dvojezičnih krajevnih napisih, medtem ko te dvojezičnosti v občini Kobilje ni. Vzdolž Kobiljskega potoka razpotegnjena občina je obdana z bogatimi gozdovi, k urejenosti okolja pa veliko prispeva tudi kvalitetna in razvita infrastruktura, ki se iz leta v leto izboljšuje. Izhajajoč iz dejstva, da se število prebivalcev občine v zadnjih sto letih vztrajno

36

Moja Slovenija / Julij 2009

zmanjšuje – leta 1910 je štela skoraj enkrat več prebivalcev, kot jih ima danes – je skoraj logično, da si občinski možje za bližnjo prihodnost kot najpomembnejši cilj zastavljajo hitrejši gospodarski razvoj in s tem pridobitev več delovnih mest ob ohranjanju izjemne naravne, kulturne in arhitekturne dediščine. Posebno pozornost bodo namenili turističnemu gospodarstvu, izkoriščanju geotermalne energije, daljinskemu sistemu ogrevanja in drugemu. Krajinski park Goričko Za občino Kobilje je zelo pomembno

tudi dejstvo, da leži znotraj Krajinskega parka Goričko (nahaja se na skrajnem jugovzhodnem vznožju tega parka). Vsega skupaj Krajinski park Goričko obsega enajst občin z 91 naselji. Popis prebivalstva leta 2002 je pokazal, da je na tem prostoru živelo 23.418 prebivalcev, na površini 462 kvadratnih kilometrov. Najvišji hrib je 418 metrov visoki Sotinski breg ali Kugel, največje naselje pa je Grad, ki se ponaša z največjim gradom v Sloveniji. Tod živi največ vernikov evangeličanskih in drugih protestantskih veroizpovedi. Posebnost tega območja je tudi ta, da tam živi največ vider v


SLOVENSKE DOMAČIJE in skozi gozdove. Hkrati si obiskovalec lahko ogleda stare mline, starodavne, s slamo krite domačije, številne evangeličanske in katoliške cerkve, pa tudi največji grad na Slovenskem, ki ima toliko sob, kot je dni v letu. »Na Goričkom je lepou, malo brejg je, malo dou ...« pojejo goričke pevke. Ponos vasi Kobilje Prebivalci vasi Kobilje so še posebno ponosni na hišo s hišno številko 66, ki jo sami in z njimi tudi poznavalci podeželske arhitekture zelo radi opisujejo kot arhitekturni biser. Gre za hišo premožnega kmeta, ki ni postala »slavna« zaradi svoje starosti – zgrajena je bila leta 1901 – marveč izključno zaradi svojih na zunaj vidnih arhitekturnih značilnosti. Predvsem na zunaj se te nove zidane stavbe, kakršna je ta, močno razlikujejo od domačij iz lesa ali ilovice, ki so bile tako značilne za nekdanje stavbarstvo v Prekmurju. Zelo verjetno prav iz teh vidnih razlik med starim in novim stavbarstvom izhaja večji del slave, ki jo uživa ta in njej

Sloveniji. Ime Goričko prihaja od goric, kakor domačini imenujejo griče, ki so pred milijoni let nastali na dnu Panonskega morja in se potem dvignili. Na tem mehko oblikovanem peščenem svetu so se ljudje naselili že v pradavnini. Ker pa je povojni razvoj oziroma »napredek« to območje nekako zaobšel, je ohranilo podobo, kakršna je bila značilna za Srednjo Evropo pred drugo svetovno vojno. Danes se to zaostajanje kaže kot prednost. Harmonično ubrana slika z vinogradi, sadovnjaki, travniki in s številnimi kulturami porasle njive kar vabijo na sprehod med goricami, ob potokih, po slemenih

podobne hiše oziroma domačije. V notranjosti so namreč tudi te hiše ohranile zelo podoben ali povsem enak tloris, kot so ga imele stare hiše in ki je prilagojen kmečkemu načinu življenja. Poznavalci takšno arhitekturo, kot je ta, označujejo kot visoko arhitekturo, v nasprotju z večinsko arhitekturo manj premožne plasti prebivalstva. Med najpomembnejše značilnosti te arhitekture je najprej treba uvrstiti odprto verando – »šator« pred vhodom, potem so tu velika, visoka pravokotna okna in bogat okras stavbnih členov v ometu ali štuku (šivani robovi, pilastri, ki navidezno členijo fasadne ploskve, profilno oblikovani venci in okenski okvirji). Opisane značilnosti te arhitekture poznavalci pripisujejo madžarskemu kulturnemu vplivu in prav zaradi njih pomursko regijo opredeljujejo kot posebno arhitekturno regijo. Arhitekturne posebnosti »Našo« hišo je od prejšnjih lastnikov od-

Občina Kobilje leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja. Na eni strani jo obdajata občini Dobrovnik in Moravske Toplice, na drugi pa Republika Madžarska.

Moja Slovenija / Julij 2009

37


OD KARANTANIJE SLOVENSKE DOMAČIJE DO SLOVENIJE kupila občina Kobilje in jo pod strogim nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora postopoma obnavlja. Med drugim je zavod določil tudi barvo fasade, ki je sedaj pretežno rumena, posamezni detajli (na primer vogali, zgolj nakazani stebrički pod okni) pa so ostali beli. Med najimenitnejše elemente te hiše nedvomno sodi odprta veranda – šator s štirimi stebri, ki nosijo streho nad vhodom. Do vhodnih vrat je mogoče priti po stopnicah z dveh strani. Zelo lepa so tudi vhodna vrata, saj so prava rezbarska mojstrovina, ki je zamikala že marsikaterega ljubitelja starin. Tik ob verandi je tudi lep vodnjak. Razporeditev prostorov v notranjosti je klasična, ne samo za Prekmurje, marveč tudi širše. Za vhodnimi vrati je veža, iz katere se pride v kuhinjo in dve večji sobi, levo in desno od vhoda. Nasproti vhodnih vrat je vhod v razmeroma veliko kuhinjo. Posebnost te kuhinje je umno zasnovan zidani štedilnik s pečico, kotličkom s pipico za toplo vodo in posebno komoro za sušenje mesa. Topel zrak je namreč speljan tako, da iz enega kurišča dosega vse troje. Iz kuhinje je vhod v manjši prostor, ki je nekoč služil za shrambo, sedaj pa ga uporablja Turistično društvo Kobilje. Telehiša Levo od vhodnih vrat je največji prostor v hiši (iža) z imenitno staro lončeno pečjo kot najopaznejšim elementom v prostoru. Ta soba sedaj služi tudi kot razstavni prostor za izdelke domače obrti. Iz hiše se pride v kamro, ki so jo preuredili v pisarno oziroma informacijski center z računalniki. Verjetno prav zaradi tega to hišo imenujejo telehiša. Desno od vhoda je za obiskovalce zaprt prostor, ki ga zaseda Zavarovalnica Triglav. Iz veže vodijo stopnice na podstreho, ki je trenutno še ne uporabljajo. K hiši je pripeto gospodarsko poslopje s hlevom za konje in hlevom za krave, podom (gumno) in svinjaki v pregibu. Na ta način je dvorišče, zahvaljujoč tudi zadnji strani sosedove hiše, lep zaprt prostor, ki je odprt samo proti glavni cesti, ki pelje skozi vas. Besedilo in foto: Tomaž Štefe

38

Moja Slovenija / Julij 2009

Stara lončena peč v hiši, ki služi kot razstavni prostor za izdelke domače obrti.

Zidani štedilnik s kotličkom za vodo, pečico in komoro za sušenje.


OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Celjski grofje

Vir: Kronika grofov Celjskih

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Grad Žovnek v savinjski dolini, prvotni sedež celjske dinastije. Po Vischerjevem bakrorezu iz leta 1681.

Tri zlate zvezde v modrem polju, ki jih srečujemo v grbu in na slovenski zastavi, imajo dolgo zgodovino in nas vračajo v čas, ko so na naših tleh zaživele prve plemiške rodbine. Zvezde, ki pomenijo vero, upanje in ljubezen, so nas vodile od Karantanije do samostojne in neodvisne države Slovenije. Sveta Hema Krška V zgodovinski spomin slovenskega naroda se je med svetniki najgloblje vtisnila sv. Hema Krška, ki je umrla verjetno leta 1045 v Krki na Koroškem. Hema, rojena na gradu Pilštajn na Spodnjem Štajerskem, je, kot je dokazal že zgodovinar Franc Kos, izšla iz rodbine koroških vojvod Volkuna in Svetopolka. Njen mož Viljem II., mejni grof Savinjske krajine, je izhajal iz bavarske rodovine Wilhelmincev, ki mu je pripadala tudi mati panonskega kneza Koclja. Tako sta oba po rodbinskih vezeh delno pripadala Slovencem, ki so že stoletja pred tem živeli na naših tleh. Hema in Viljem II. sta v začetku 11. stoletja predstavljala najmočnejšo plemiško družino na slovenskem ozemlju. V lasti sta imela celotno Savinjsko krajino in posamezne dele ozemlja med Dravo in Krko ter Furlanijo in Sotlo. Po smrti moža in obeh sinov je Hema velik del svojih posesti darovala Cerkvi, nekaj pa svojim sorodnikom. Z njenim premoženjem so si opomogle plemiške rodovine Višnjegorski, Vovbrški pa tudi Žovneški.

V zavesti Slovencev je Hema Krška velika dobrotnica, saj je poleg zidanja cerkva in ustanavljanja samostanov izdatno podpirala takratne dobrodelne ustanove. Po smrti so se na njenem grobu v Krki na Koroškem začeli zbirati verniki in jo imenovati sveta Hema. Njeno čaščenje je Cerkev prvič potrdila leta 1287, uradni postopek za kanonizacijo pa se je končal leta 1938. Žovneški gospodje Emilijan Cevc v predstavitvi Celjskih grofov v Enciklopediji Slovenije navaja, da je njihova rodbina izhajala iz plemiške družine, ki se prvič omenja okrog leta 1130 in se je sprva imenovala »od Saunije« – po reki Savinji. Vodilna imena, ki jih zasledimo v virih, so bila Gebhard, Konrad, Liutpold in Ulrik. Nekaj desetletij pozneje so jih imenovali gospodje »od Žovneka«, ker so imeli svoj sedež na gradu Žovnek v Spodnji Savinjski dolini; gre za enega najstarejših gradov na Slovenskem. Žovneški so imeli poleg tega v lasti gradove Šenek, Liebenstein in Ojstrico. V začetku 13. stoletja so začeli širiti svoje posesti v Zgornji in Srednji

Savinjski dolini s tem, da so prevzemali skrbništvo nad cerkvenimi posestvi. Obenem so sklenili družinski dogovor, da z medsebojnim dedovanjem ne bodo drobili premoženja. V 13. stoletju so za širjenje posesti izkoristili ženitne zveze s premožnimi družinami na Štajerskem. V rodbini so imeli pesnika Konrada, za katerim se je ohranilo več srednjeveških lirskih oziroma viteških pesmi. Najbolj prepoznaven v rodbini Žovneških je bil Ulrik II., ki se je v vojni med Habsburžani in koroškim vojvodo Henrikom za češko krono postavil na stran prvih. Žovneški so ob tem kot vazali Habsburžanov leta 1308 prevzeli v upravo Henrikova posestva, zavzeta med boji v porečju Savinje. Leta 1322 je izumrla rodbina Vovbrških in Žovneški so dobili precejšen del njihove posesti ob Savinji s središčem v Celju. Friderik I., ki je za Ulrikom II. prevzel skrb za posest, je sedež družine prenesel v Celje. Ker je bil spreten politik in dober gospodarstvenik, si je hitro pridobil ugled in dosegel, da ga je Ludvik Bavarski leta 1341 povzdignil v grofa.

Moja Slovenija / Julij 2009

39


Vir: Kronika grofov Celjskih

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Friderik I., ki je za Ulrikom II. prevzel skrb za posest, je sedež družine prenesel v Celje. (Celjski grad po Vischerjevem bakrorezu iz leta 1681)

Celjski grofje Friderik Žovneški je novo grofijo poimenoval po kraju, kjer je imel sedež. Tako je postal prvi celjski grof. Temu je prilagodil tudi svoj grb, ki ga je sestavil iz vovbrškega in žovneškega. Prvi so imeli tri zlate zvezde v modrem polju, ki so poslej razpoznavni znak za Celjske grofe, drugi pa dve rdeči prečki v srebrnem polju. Z grofovskim naslovom, ki ga je leta 1372 potrdil še cesar Karel IV., se je rodbina Celjskih začela naglo vzpenjati.

Tri zlate zvezde v modrem polju, ki jih srečujemo v grbu in na slovenski zastavi, imajo dolgo zgodovino in nas vračajo v čas, ko so na naših tleh zaživele prve plemiške rodbine. (Na fotografiji grb grofa Hermana II. Celjskega in njegovega sina Friderika II.)

40

Moja Slovenija / Julij 2009

Friderikova sinova Herman I. In Ulrik I. Herman I. se je posvečal krepitvi gospodarske moči družine in širitvi virov zaslužka. Grofijo so prečkale pomembne prometne in trgovske poti; imela je svojo najemniško vojsko, s katero je pomagala svojim zaveznikom. Ulrik se je kot vitez udeleževal številnih vojn; med drugim je šel s kraljem Ludvikom

I. Ogrskim nad Benečane. Nekaj let zatem je spremljal Karla VI. Luksemburškega na kronanje v Rim. Celjani, ki so bili finančno dobro stoječi, so z nakupi in prevzemi v fevd širili svoje posestvo in postajali vedno pomembnejši. Pomemben način povezovanja in iskanja zavezništev so bile tudi poroke, kar so znali Celjski grofje dobro izkoristiti. Po smrti Hermana I. je grofijo prevzel Herman II., ki je bil sin bosenske princese in hkrati vnukinje srbskega kralja. Njegov stric Ulrik I. se je že pred tem s poroko povezal s koroško-kranjskimi Orterburžani, s katerimi so Celjani sklenili dogovor o medsebojnem dedovanju. Ko so Orterburžani v začetku 15. stoletja izumrli, so Celjani dobili številna posestva na Kranjskem. Herman II., ki je bil na čelu družine skoraj pol stoletja, je že pred tem razširil posest na slovenskem ozemlju in v zahodni Slavoniji. Izkoriščal je napetosti


med Habsburžani in Luksemburžani. Herman II. si je pridobil naklonjenost ogrske kraljevske družine, ko je leta 1396 v porazu s Turki Sigismunda Luksemburškega rešil ujetništva. Celjska grofija je bila pred tem omejena le na Notranjo Avstrijo. Herman II. je v zahvalo najprej dobil mesto Varaždin in grofijo Zagorje, pozneje si je pridobil še Medžimurje. S porokami svojih otrok v družine Frankopanov, ogrskega kralja in nemškega cesarja Sigismunda in ogrskega palatina Nikola II. si je Herman II. močno povečal vpliv in tudi premoženje. Na tej osnovi je postal za nekaj časa slavonski, hrvaški in dalmatinski ban ter gubernator zagrebške škofije s pravico imenovanja vikarjev. Njegova sestra Ana se je medtem poročila s poljskim kraljem Vladislavom. Poroke s slovanskimi dinastijami so bile možne zato, ker so bili Celjani slovenskega rodu. Vse omenjene družine ne bi zlahka pristale na poroke, če bi bili Celjani Nemci. Sicer pa je bilo plemstvo v tistem času nadnacionalno.

Pod vodstvom Hermana II. celjskega je rodbina Celjskih, ki jo je vodil med letoma 1385 in 1435, dosegla prvi vrhunec moči.

Celjska kneževina Ob podpori Luksemburžanov je Herman II. postajal vse manj odvisen od Habsburžanov. Sigismund je nagovoril Ernesta Železnega, da se je leta 1423 odpovedal habsburški fevdalni oblasti nad Celjsko grofijo. S tem so imeli Celjani prosto pot do lastne kneževine na ravni rimsko-nemškega cesarstva. Habsburžani so podelitev knežjega naslova najprej preprečili, ko pa so jim Celjani vrnili zastavljena gospostva na Kranjskem in Štajerskem, je Herman II. dosegel svoj cilj; žal pa je neposredno pred povišanjem oktobra 1435 umrl v Bratislavi. Leto dni po njegovi smrti je Sigismund Luksemburški v Pragi njegovega sina Friderika II. in vnuka Ulrika II. povišal v državna kneza, njuno posest pa v kneževino. S tem so Celjski postali enakopravni Habsburžanom, ki so s tem izgubili prost prehod do morja. Sledila je vojna, v kateri so Celjani utrpeli precej škode. Po njej so jim Habsburžani priznali njihov položaj, vendar šele po sklenitvi medsebojnega dedovanja notranjeavstrijskih posestev. Med vladanjem kneza Friderika II. je Celje dobilo mestne pravice. Po njegovi smrti 1454 je kneževini zavladal Ulrik II., poročen s hčerko srbskega despota Jurija Brankovića. S podobno zagnanostjo kot ded Herman II. je želel povečati svojo oblast. Dokopal se je do položaja kraljevega namestnika na Ogrskem. S tem si je nakopal zamero domačih plemičev, ki so ga pri Beogradu zvabili v zasedo in ga 9. novembra 1456 ubili. Ker so Ulrikovi otroci umrli že pred tem, je dediščina Celjanov prešla v roke Habsburžanov. Sanje o mogočni celjski deželi so se razblinile. Matjaž Kmecl nekje pravi, da konec koncev ni prav nič čudno, da se je prav v zvezi s tem koščkom slovenskih dežel izcimil tudi eden redkih slovenskih državotvornih mitov – tisti o Celjskih grofih iz 14. in 15. stoletja. Žovneški gospodje so takrat z meteorskim vzponom napletli rodbinske zveze s hrvaškimi bani, poljskimi kralji, mogočnimi frankopanskimi gospodi, srbskimi despoti, madžarskimi kralji, nagrabili velikanska posestva, se otresli habs-

Vir: Igor Grdina - Spomini Helene Kottaner

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Urlik II si je nakopal zamero domačih plemičev, ki so ga pri Beogradu zvabili v zasedo in ga 9. novembra 1456 ubili. Ker so Ulrikovi otroci umrli že pred tem, je dediščina Celjanov prešla v roke Habsburžanov. Sanje o mogočni celjski deželi so se razblinile. burške nadvlade in na ta način napovedali rojevanje velike severnobalkanske-srednjeevropske dinastične tvorbe s središčem v Celju … Čeprav do tega ni nikoli prišlo, je najvplivnejša rodbina na Slovenskem dala našim krajem močan pečat. O tem pričajo listine, slovenska literatura, številne cerkve in drugi kulturni spomeniki. Za Celjani so ostale tudi zlate zvezde na modri podlagi – eden izmed simbolov slovenske državnosti. »Kdor nosi zvezde v svojem grbu, ta naj se tudi dviga k zvezdam!« pravi Anton Novačan v drami Herman Celjski. Tone Gorjup

Moja Slovenija / Julij 2009

41


Harmonikar s pevsko dušo V bližini Velenja se, v sončni breg prislonjena, razprostira Vinska Gora. Njeno slikovitost še posebej poudarja cerkev svetega Janeza Krstnika, sezidana na mogočni strmi skali. Tudi zato prebivalci Vinske Gore sami sebe še vedno imenujejo po starem – Šentjanžani. Eden najbolj zavednih je Franc Žerdoner iz zaselka Lipje, ki je pred kratkim praznoval 60-letnico življenja in je daleč naokoli znan kot vsestranski glasbenik, dejaven na različnih področjih.

Šaleški fantje so godli 32 let Leta 1970 je Franc Žerdoner ustanovil svoj prvi narodnozabavni ansambel, Šaleške fante. Takole se spominja svojih začetkov: »Uradno smo res bili iz Velenja, toda vsaj prva štiri leta smo vadili pri meni doma, po tem pa običajno tam, kjer smo nastopali daljše obdobje, recimo v kakšnem zimskem športnem središču. Bili smo klasični kvintet, nekaj značilnosti, ki so bile samo naše, pa je prineslo štiriglasno petje, še posebej v najbolj znanih skladbah, ki so se ohranile še do danes: Kaj bi brez prijateljev, Nimam cajta, Metlin ples, Milka … Nastopali smo po vsej Sloveniji, še največ pa kar v domačih krajih, saj je bilo to najceneje za organizatorje in ansambel. Skupna značilnost naših nastopov je bila, da smo bili najuspešnejši tam, kjer so

42

Moja Slovenija / Julij 2009

poslušalci radi tudi zapeli z nami. Večkrat smo se odpravili tudi na tuje: v Nemčijo, Belgijo, kar sedemkrat na Nizozemsko! Ko smo nekoč na povabilo občine Ljubljana Moste potovali v Švico, so našemu avtobusu sredi Avstrije, blizu Kitzbühla, odpovedale zavore in smo morali na nadomestni prevoz čakati debelih osem ur. Tako smo, namesto ob osmih zvečer, slovenskim rojakom v Švici začeli igrati šele ob dveh, treh zjutraj … Vsi so nas čakali, pridne slovenske gospodinje pa so za goste in za nas hranile goro okusne hrane. Kako so se jezile, ko nekaterim izmed nas ni bilo do pečenke v jutranjih urah! ‘’To bi Švicarji polizali ob vsakem času,’’ je komentirala najglasnejša kuharica. Po dvaintridesetih letih smo se Šaleški fantje razšli in mislil sem, da se ne bomo

nikoli več sestali. Zato je bilo presenečenje, ko so mi prišli zaigrat ob 60-letnici, še toliko večje!« Žerdonerjevi prijatelji Po odhodu Šaleških fantov z glasbene scene Franc seveda ni dolgo zdržal brez polk in valčkov. S Stojanom Pančurjem, Jankom Šumečnikom, Markom Lesjakom, Borisom Poholetom in Simonom Klincem, prijatelji iz različnih obdobij življenja, je sestavil nov ansambel in mu dal ime Franc Žerdoner s prijatelji. Mnogi poslušalci so dobili občutek, da je zapriseženi Šentjanžan glasbeno šele zdaj prav zaživel! »Ne, ne, ni čisto tako. Šaleški fantje smo že na Ptuju kar štirikrat dosegli zlato kategorijo, ob 30-letnici festivala smo bili celo najboljši ansambel. Res pa je, da je


PESEM NAS ZDRUŽUJE Jubilej Rudarskega okteta Sicer pa svoje vdanosti zborovskemu petju Franc nikakor ne more zatajiti. Že več kot dvajset let je član Rudarskega okteta iz Velenja, sestava, v katerem so sprva peli le pravi rudarji, zdaj pa sta v njem le še dva. Šest pevcev opravlja druge poklice. »Veseli smo, kadar nam kdo prisluhne; če ni nikogar, se pač sami zabavamo,« opiše način druženja članov okteta Franc, ki ob tem ne pozabi pridati, da je zborovodkinja Danica Pirečnik zelo natančna in zahtevna strokovnjakinja, ki je oktet na tekmovanjih doslej večkrat popeljala prav do vrha tovrstnih zasedb v Sloveniji. Rudarski oktet ima zelo pester repertoar: poje starejšo sakralno glasbo, umetne, tudi sodobnejše pesmi, loti se črnskih duhovnih, slovenskih narodnih in narodnozabavnih skladb in celo zabavne glasbe. »To je v zadnjem času pri različnih zborih zelo popularno,« pripoveduje Franc, ki ok-

tet večkrat spremlja s harmoniko, druga dva pevca igrata tamburico oziroma kitaro, pogosto sodeluje tudi klavirski trio, ki mu dodajo še violino in čelo … Na takšen način je oktet v začetku junija pripravil praznovanje svoje 30-letnice. Obenem je izdal jubilejno ploščo, ki je njegov že četrti samostojni nosilec zvoka. Na njej, poleg naštetih glasbil, nastopa čisto prava Rudarska godba Velenje, in to z Žerdonerjevo skladbo Velenje, srečno, ki jo je priredil Igor Podpečan. Glasbena širina Rudarskega okteta iz Velenja obeta, da njegovi uspešni nastopi v Nemčiji, Švici in Kanadi niso bili vse, kar lahko pokaže, kajti kot pravi Franc Žerdoner, »zasedba se dobro znajde tako na praznovanju rojstnega dne v vaški gostilni kot pri zahtevnejšem programu v koncertni dvorani«. Jože Galič Foto: osebni arhiv Franca Žerdonerja

Leta 1970 je Franc Žerdoner ustanovil svoj prvi narodnozabavni ansambel, Šaleške fante.

bil nato uspeh mojega novega ansambla na Slovenski polki in valčku ‘’nekaj več’’, saj smo prejeli nagrado strokovne komisije za najboljšo izvedbo, po telefonskem glasovanju televizijskih gledalcev pa smo bili celo drugi. Letos so me člani ansambla spet pregovorili, da sem na ta festival prijavil dve skladbi – in le malo je manjkalo, pa bi komisija sprejela obe. Pri izvedbi izbranega valčka Najlepši spomini je bilo morda res čutiti nekaj treme, tudi tako imenovani televoting se za nas ni izšel najbolje, a smo bili kljub temu zadovoljni, saj je postalo očitno, da je ta slog glasbe blizu ljudem,« pravi Franc Žerdoner, ki delovanje sedanjega ansambla primerja z načinom, ki je v veljavi pri ljubiteljskih pevskih zborih: »Imamo redne vaje in kar precej priložnostnih nastopov.«

Po odhodu Šaleških fantov z glasbene scene Franc seveda ni dolgo zdržal brez polk in valčkov. S Stojanom Pančurjem, Jankom Šumečnikom, Markom Lesjakom, Borisom Poholetom in Simonom Klincem, prijatelji iz različnih obdobij življenja, je sestavil nov ansambel in mu dal ime Franc Žerdoner s prijatelji.

Moja Slovenija / Julij 2009

43


ZA SLOVENSKO MIZO

Govnáč Govnáč je značilna alpska jed, ki pa se v mnogih različicah pojavlja tudi v ostalih slovenskih gastronomskih regijah. »Glavnjač« pomeni jed iz zeljnate glave in izvira še iz časov, preden je krompir postal del prehrane na Slovenskem. Pred 19. stoletjem so ga zgoščevali s kašo ali podmetom iz moke. Jed je samostojna, lahko pa jo postrežemo tudi kot prilogo k pečenemu mesu, kuhani govedini ali klobasam.

Potrebujemo: 1 kg svežega zelja ½ do 1 kg krompirja zaseka ali ocvirki 1 čebula (narezana na četrtine) nekaj strokov česna sol poper kumina lovorov list

44

Moja Slovenija / Julij 2009


Priprava: Zelje operemo in zrežemo na rezance, krompir olupimo in narežemo na koščke. Oboje damo v lonec in zalijemo z mrzlo vodo. Če želimo gostejšo jed, naj bo količina krompirja enaka količini zelja. Dodamo čebulo in nekaj strokov česna ter posolimo. Začinimo s poprom, kumino in lovorovim listom ter kuhamo 40 minut. Na koncu jed pretlačimo, po želji jo lahko zgostimo s podmetom. Preden jo postrežemo, jo zabelimo z zaseko ali ocvirki. Pripravila: Nina Pintar Kuhal je: Tomi Demšer Foto: Anže Cigoj

Ali vas zanima recept za pripravo žličnikov z dišavnicami kot jih pripravljajo v beneški Sloveniji? Recept, ki ga je zapisal Dino del Medico, si lahko ogledate na spletni strani www.MojaSlovenija.net. Še več njegovih receptov pa lahko najdete v priljubljenih knjigah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.

Moja Slovenija / Julij 2009

45


MLADI MLADIM

40 let Radia Študent Radio Študent je ena najstarejših in največjih evropskih urbanih alternativnih radijskih postaj, ki oddaja študentski radijski program. 40 let je minilo od prvega oddajanja iz kleti Študentskega naselja v Ljubljani. Kljub temu Radio Študent ostaja tak, kot je bil v samih začetkih – nekomercialen, neodvisen in provokativen. V začetku tri ure programa … Prvič so bili valovi Radia Študent iz vlažne kleti bloka VIII Študentskega naselja v Rožni dolini odposlani 9. maja 1969. Šlo je le za tri ure oddajanega programa. Šele devet let kasneje so pričeli z daljšim oddajanjem. Program je bilo možno poslušati med 12. in 15. uro, vendar zgolj na posameznih delih Ljubljane, saj je radio oddajal na srednjem valu s 50-vatnega lokalnega oddajnika, ki je bil lociran v VIII. bloku Študentskega naselja. … danes 17 ur dnevnega programa Danes, 40 let kasneje, ima Radio Študent 150 rednih sodelavcev, ki oblikujejo 17 ur dnevnega programa. Radio Študent ostaja neodvisno in nekomercialno javno občilo. »Tako kot generacije veteranov pred njimi programskih vsebin ne sooblikujejo zaradi zaslužka, pač pa zaradi hrbtenice. Pokončne drže kritičnega uma. Kreativnosti in zabave. Svobode govora in avtoritete argumenta. Priznavanja različnosti. Resnice in pravice,« so na Radiu Študent zapisali v sporočilu za javnost. Radio Študent danes pokriva širše območje Ljubljane, z okoli 500.000 prebivalci. Poslušati ga je mogoče tudi prek interneta, in sicer na www.radiostudent.si.

46

Moja Slovenija / Julij 2009

Radio Študent se osredotoča predvsem na promoviranje civilnodružbenih vrednot, kot so dosledno uveljavljanje človekovih pravic, strpnost, solidarnost, svoboda govora in misli ter spoštovanje različnosti. Že v začetkih svojega delovanja je prinašal glasbo, ki se je drugje ni dalo slišati (jazz, soul in progresivni rock, punk). Radio Študent je zaznamoval tudi politično in kulturno dogajanje v Sloveniji. Na radiu so se kalili Poleg izobraževalnega, umetniškega, informativnega in glasbenega programa je enako pomembna tudi vzgojno-izobraževalna vloga Radia Študent, saj ta vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji, hkrati pa s posvečanjem zahtevnejšim in zapostavljenim temam izobražuje poslušalstvo. Med drugim so na Radiu Študent delovali trenutni in nekdanji glasbeni urednik na Radiu Slovenija Dragan Bulič in Tomo Pirc, etnolog Damjan Ovsec, pesnik in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, vodja napovedovalcev na Radiu Slovenija Ivan Lotrič, igralec in TV-voditelj Jonas Žnidaršič, aktualni minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor

Golobič, radijski voditelj Jure Longyka, prevajalec Niki Neubauer in voditeljica Eva Longyka, glasbenika Anja Rupel in Tomaž Domicelj ter novinarji Bernard Nežmah, Ervin Hladnik Milharčič, Ali Žerdin in Igor Vidmar. Ob rojstnem dnevu demonstracije, koncerti, razstave in okrogle mize Radio Študent je neposredni produkt študentskih demonstracij leta 1968 v Študentskem naselju v Rožni dolini. Zanimivo je, da je pobudo za njegovo ustanovitev dala takratna univerzitetna partija, ki je bila prepričana, da bo z ustanovitvijo radijskega medija, ki bo študentsko populacijo hitro in objektivno informiral o vseh, za študente aktualnih dogodkih in problemih, umirila vrenje med študenti ljubljanske univerze konec šestdesetih let. Kot pomemben glasnik študentskih zahtev se je vzpostavil tudi po zasedbi Filozofske fakultete leta 1971. Ob 40. obletnici delovanja, 9. maja 2009, so se radijci odločili, da bodo spomin na te dogodke obudili in aktualizirali z manifestacijo pred Filozofsko fakulteto na Aškerčevi cesti v Ljubljani, kjer so v sodelovanju s študentskimi organizacijami izpostavili današnje težave in zahteve študentov na Slovenskem. Program se je nadaljeval na Prešernovem trgu, kjer so pripravili koncert z naslovom »Ime mu je svoboda«. Sicer je jubilejno leto delovanja spremljala množica dogodkov: vsak teden v aprilu so potekala predavanja Radijske univerze, vsak ponedeljek filmski program in multimedijska razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Patricija Virtič


ŠPORT venske košarkarske reprezentance, ki se bo pripravljala na evropsko prvenstvo na Poljskem. Slovenska javnost ima velika pričakovanja, fantje ter selektor Jure Zdovc pa se ne skrivajo, ampak odkrito naskakujejo kolajno. V ekipi bodo zbrani skoraj vsi najboljši. Manjkala bosta le Rašo Nesterović, ki je zaključil reprezentančno kariero, in Sani Bečirović, ki je poškodovan, zato pa bo prvič zaigral tudi Sašo Vujačić, ki se je pred tedni s svojimi LA Lakersi okitil z naslovom najboljše ekipe v ligi NBA.

V ospredju atleti in plavalci Junij in julij sta meseca, ko se v ekipnih športih na tekmovalnem področju dogaja bolj malo. Seveda pa je toliko bolj dejavno v zakulisju, saj se ekipe pripravljajo na novo sezono, novačijo igralce, znižujejo proračune ... V polnem pogonu pa so predvsem plavalci in atleti, ki jih kmalu čakata tudi svetovni prvenstvi. Državni prvaki v ekipnih športih so znani. Igralci so se že vrnili z zasluženega dopusta, tako da se zdaj že potijo na pripravah. Zanimivo je v nogometu, kjer se je med prvoligaše vrnila ljubljanska Olimpija. Po turbulencah na koncu tekmovanja v drugi ligi in odhodu nekaterih starejših igralcev je bilo dolgo časa vprašanje, kdo bo sedel na klop zeleno-belih. Na koncu je tam pristal morda najboljši slovenski nogometaš vseh časov, legendarni Branko Oblak. No, treba je povedati, da je Srečko Katanec našel novo službo. Postal je selektor reprezentance Združenih arabskih emi-

ratov, s seboj pa je za pomočnika vzel tudi Slavišo Stojanovića, donedavnega trenerja Celja, ki je bil tudi resen kandidat za Olimpijino klop. Prav velikih pretresov v prvoligaških klubih ni bilo, razen tega, da so vsi krepko zmanjšali proračun, kar je seveda posledica globalne finančne krize. Tudi plače igralcev so se precej znižale in verjetno bomo končno pristali v realnih okvirjih, torej bodo dobili za svoje delo plačilo, kot si ga zaslužijo oziroma kolikor nam ga gospodarska situacija v Sloveniji omogoča. V preteklosti so bili nekateri res preplačani. Kmalu bo tudi zbor slo-

Pozlačena srebrna ribica Domov pa je iz San Francisca končno prišla tudi naša najboljša plavalka Sara Isaković. Prvo leto študija v ZDA je dobro trenirala, tako da ima visoke cilje tudi na bližnjem svetovnem prvenstvu v Rimu. Sara pa je dobila še eno nagrado za izjemne dosežke v letu 2008, ko je osvojila tudi srebrno olimpijsko kolajno. Novinarji in športniki so jo izbrali za športno osebnost leta 2008 po izboru športnega dnevnika Ekipa. Sara je bila zelo vesela priznanja, reči pa je treba, da si ga je simpatična Gorenjka tudi zaslužila. Vera v vzpon moškega tenisa Poleti so bolj dejavni tudi tenisači. In prvič se nam je zgodilo, da je imela Slovenija dva tenisača v glavnem žrebu slovitega Wimbledona. Luka Gregorc in Grega Žemlja sta prestala vse muke v kvalifikacijah, potem pa v prvem krogu sicer izgubila, vendar ponovno vrnila vero v vzpon slovenskega moškega tenisa. Po kolajne v Nemčijo? Atleti se zavzeto pripravljajo na avgustovsko svetovno prvenstvo v Berlinu. Po kolajno bo v Nemčijo seveda odšel olimpijski zmagovalec Primož Kozmus, velike načrte pa ima tudi vse boljša tekačica na 1500 metrov Sonja Roman, ki je zdaj stalna gostja največjih mitingov. In konec julija se na tekmovalne steze vrača tudi Jolanda Čeplak. Mnogi, ki so jo videli trenirati, pravijo, da bo še vedno mešala štrene najboljšim. Jurij Završnik Foto: www.fotosi.si

Moja Slovenija / Julij 2009

47


POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries

INTERVIEW: Drago Jančar Drago Jančar – writer, playwright, essayist, journalist - belongs to the very top of contemporary slovenian literature. His readers and viewers are impressed by his works both at home and abroad, and numerous domestic and international awards attest to the quality of his extensive literary work. He also holds the attention of an audience with his critical social observations and with them he has carefully succeeded in bringing fresh air to Slovenian social realms a number of times. Drago Jančar was born on April the 13th in 1948 in Maribor, where he studied and worked between 1971 and 1974 as a journalist of the newspaper Večer and weekly 7D (Seven days). He was arrested in 1974 because of the »dissemination of hostile propaganda« and the cause was the Branko Rozman book V Rogu ležimo pobiti ( In Rog we lie murdered) brought from Austria. He spent three months in a prison and then the same year he was sent to the military service in Serbia. Between 1974 and 1978 he was a freelance artist, then for two years the film dramaturg for Viba films. In 1981 he accepted the job of editor and secretary for the publishing house Slovenska matica (Slovenian Literary Society), where he still works today. THE TOPIC OF THE MONTH: Folk instruments and activities of folk musicians all over Slovenia Today, when the accordion and »ethno-pop music« (folk entertaining music) broke into the world of Slovenian tradi-

48

Moja Slovenija / Julij 2009

tions of folk musicians, we hardly imagine that anyone would ever be dancing to music of these folk musicians with their musical instruments in that moment and with the style of musicwhich they were playing for people.Then when we took a closer look at some folk instruments like »reeds« - reed pipes (trstenke) and hammer(ed) dulcimer/cimbala (oprekelj)- (two music instruments that are hardly around today), zithers (now they teach the zither in music schools) and bass viol/ violoncello (the folk instrument that we recognize today in fiddler compositions). OUR NOTES: Results of the Elections in European Parliament From the 4th to 7th in June in the States of the EU (European Union) in the elections the citizens of the EU were selecting and elected 736 representatives in the EP (European Parliament) – the legislative institution of EU. In Slovenia we were selecting our EU representatives on Sunday, on June the 7th. From 12 slates in the 6th convocation we, the Slovenes, elected: Zoran Thaler in Tanja Fajon from SD(Social Democrats), which will unite with the political party of Social Democrats (PES) in the EP; Romana Jordan Cizelj and Milan Zver from SDS (Slovene Democratic Party), Lojze Peterle from Nsi (New Slovenia), which will be the members of the political group of the European people`s party - Christian Democrats (EPP) in the EP and Jelko Kacin from LDS (Liberal Democracy of Slovenia) and Ivo Vajgl from Zares (For Real), which will unite with the political group Alliance of Liberals and Democrats for Europe (ALDE). Round table on the situation of minorities in Slovenia and Slovenes living abroad This year in mid-June in Brdo pri Kranju the round table took place on the situation of minorities in Slovenia and Slovenes living abroad. The event was organized by the Office of the Government of the Republic of Slovenia of the Slovenes in the neighbouring countries and for Slovenes

Abroad in collaboration with the Office of the Government of the Republic of Slovenia for National Minorities within the framework of the Slovenian Chairmanship of the Committee of Ministers of the Council of Europe. The round table was an opportunity for experts on minority protection, government representatives and representatives of national communities to discuss the situation of minorities, to confront with their problems, and to discuss the tasks and challenges awaiting Council of Europe member states, including Slovenia, in view of major changes in Europe. In the preface the present participants were saluted by M.Sc.Stanko Baluh, Director of the Office of the Government of the Republic of Slovenia for National Minorities, D.Sc. Boštjan Žekš, Minister, competent for The Office of the Government of the Republic of Slovenia of the Slovenes in the neighbouring countries and for Slovenes Abroad, M.Sc. Milan M. Cvikl, Government Secretary-General and Prime Minister of RS Borut Pahor. THE FELLOW COUNTRYWOMAN: Paula Hlede Schuschei (Žužej)- the best Slovene volleyball player Paula Hlede Žužej was born in 1941 in Croatian Josipdol near Ogulin, to her father from Primorska (Coastal Region) and to her mother originally from Dolenjska (Lower Carniola). Soon after her birth she moved with her parents to Maribor, where she spent her youth and the best years of her life. She quickly showed a joy and talent for sports at first for all athletics and later for volleyball. When she was fourteen, she already played for the Railway Sports Club Maribor. Soon her sport career began to take off. First she played for the StateYugoslav youth r league. In the state league she was the only Slovene, who was famous for combativeness, assiduity and comradeship. Her team knew her also for her heightwith her 175 cm she was the tallest sportswoman in Maribor. AK


POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número qué música tocaban en los bailes populares de otros años. Para ello nos concentramos en algunos instrumentos, como son la “trstenka” o el “oprekelj” (hoy en día casi desaparecidos), las cítaras (que hoy se puede aprender a tocarlas también en los conservatorios musicales) y el “bas” (instrumento popular que puede llegar a verse en algunos conjuntos musicales). ENTREVISTA: Drago Jančar Drago Jančar - escritor, dramaturgo, ensayista, publicista - está situado en el cenit de la literatura eslovena contemporánea. Sus lectores y espectadores - tanto en Eslovenia como en el extranjero - hablan maravillas de sus obras, que en gran número reciben premios literarios nacionales e internacionales. También llaman la atención sus escritos en los que con ojo crítico observa la actualidad social. Muchas veces consigue con ellos que se renueven los aires de la sociedad eslovena. Drago Jančar nació el 13 de abril de 1948 en Maribor, donde estudió y trabajó como periodista en el diario Večer y en el semanario 7 dni. En 1974 lo encarcelaron por “distribución de propaganda enemiga”: de Austria se trajo el libro de Branko Rozman V Rogu ležimo pobiti (Yacemos asesinados en Rog). Estuvo en la cárcel tres meses, siendo llamado en el mismo año a cumplir con el servicio militar en Serbia. Entre los años 1974 y 1979 trabajó como artista independiente y luego dos años como guionista en el estudio cinematográfico de Viba film en Ljubljana. En 1981 aceptó el cargo de redactor y secretario de la editorial Slovenska matica y allí sigue en la actualidad. EL TEMA DEL MES: Los instrumentos populares y los músicos en Eslovenia Hoy en día el acordeón, la polca y el vals están tan profundamente inmersos en el mundo de la música popular bailable eslovena, que nos es difícil hacernos la idea de cuáles eran los instrumentos tocados por los músicos populares de antes, de

TOMAMOS NOTA: Resultados de las elecciones al Parlamento Europeo En los países de la Unión Europea (UE) se realizaron elecciones al Parlamento Europeo entre 4 y el 7 de junio. Los ciudadanos de la UE debimos elegir a 736 miembros de este cuerpo legislativo de la UE. En Eslovenia se votó el domingo 7 de junio. Para esta sexta llamada a la renovación del Parlamento Europeo entre los candidatos agrupados en doce listas, los eslovenos elegimos a Zoran Thaler y a Tanja Fajon del SD, que se unirán al Grupo Socialista (PES); a Romana Jordan Cizelj y Milan Zver del SDS, a Lojze Peterle del partido N.Si (los tres serán miembros del Partido Popular Europeo - Demócratas Europeos, PPE-DC); a Jelko Kacin del LDS y a Ivo Vajgl del Zares (que se unirán al Grupo de la Alianza de los Demócratas y Liberales por Europa ALDE). Mesa redonda sobre la situación de las minorías étnicas en Eslovenia y de los eslovenos residentes fuera de las fronteras de RS A mediados de junio pasado tuvo lugar en Brdo, cerca de Kranj, una mesa redonda sobre la situación de las minorías étnicas en Eslovenia y sobre los eslovenos que viven fuera de las fronteras estatales eslovenas. Fue organizada por la Oficina del Gobierno de RS para los eslovenos residentes en el extranjero, en colaboración con la Oficina del Gobierno de RS para la nacionalidades en el marco de la presidencia eslovena del Comité de ministros del Consejo de Europa. En la mesa redonda hablaron expertos dell área de protección de las minorías, representan-

tes gubernamentales y de las minorías étnicas sobre la situación de las mismas, sus problemas, las tareas y los desafíos con los que se encontrarán los países miembros del Consejo de Europa, entre ellos Eslovenia. Al comienzo fueron saludados por Stanko Baluh, director de la Oficina del Gobierno de RS para las nacionalidades, por el ministro a cargo de los eslovenos en el extranjero dr. Boštjan Žekš, por el secretario general del Gobierno de RS Milan M. Cvikl y por el presidente del Gobierno de RS Borut Pahor.

UNA COMPATRIOTA: Paula Hlede Schuschei (Žužej) – la mejor voleibolista eslovena Paula Hlede Žužej nació en 1941 en la localidad croata de Josipdol cerca de Ogulin. Su padre era de Primorska y su madre de Dolenjska. Al poco tiempo se mudó con sus padres a Maribor, donde vivió su juventud y los mejores años de su vida. Pronto quedó al descubierto su talento para el deporte, primeramente para el atletismo y más tarde el voleibol. A los catorce años ya jugaba al voley para el club deportivo de los ferroviarios de Maribor. Su empinado ascenso en el mundo del deporte comenzó en el equipo juvenil yugoslavo. En la selección nacional era la única eslovena; su combatividad, esfuerzo y compañerismo fueron muy apreciados. También era conocida porque con sus 175 cm era la deportista más alta de Maribor. JB

Moja Slovenija / Julij 2009

49 49


FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Omara za obleke, 19. stoletje Na Slovenskem so se omare uveljavile v večjem številu pri kmečkem prebivalstvu šele konec 19. stoletja. Z njimi so začeli nadomeščati starejše skrinje. Sprva so v omarah shranjevali živila, medtem ko so bile omare za obleke do 20. stoletja na podeželju zelo redke. Še v prvih desetletjih 20. stoletja so imeli pogosto le po eno omaro za oblačila, največkrat za gospodarja in gospodarico. Omare za obleke, ki so jih izdelovali podeželski mizarji za kmete, so pogosto posnemale meščanske. Nekatere omare so krasili, in sicer tako, da so v rjavo, klejno škrobno podlago vgrebli črtno risbo, z oljnimi poslikavami ali intarzijami. Kadar so želeli poudariti lastnika, so jim v 19. stoletju dodajali monograme in letnice. Na notranjost vrat so večkrat lepili podobice svetnikov. Tja so radi zapisovali tudi pomembne družinske in druge dogodke. Slovenski etnografski muzej hrani okoli sto omar, in sicer tako posameznih kosov kot tudi omare kot del pohištva sob in spalnic. Vsaka omara nosi nešteto zgodb o življenju njenih lastnikov in izdelovalcev, ki jih odkrivamo ob njihovi natančni proučitvi. mag. Polona Sketelj Slovenski etnografski muzej

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.

50 50

Moja Slovenija / Julij 2009


KRIŽANKA ZGODBA

Nagradna križanka

Geslo iz tokratne številke nam pošljite do do 20. avgusta na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija in se potegujte za enoletno brezplačno prejemanje revije Moja Slovenija. Pravilno geslo majske številke se glasi Slovenija turistični vodnik - najbolj priljubljen slovenski sopotnik. Žreb je prinesel srečo gospodu Damjanu Maršiču iz Gainesvilleja (USA), ki prejme omenjeni priročnik - Slovenija: turistični vodnik. Podarja ga Mladinska knjiga Založba. Celotno rešitev križanke si lahko ogledate na naši spletni strani www.MojaSlovenija.net. Čestitamo!

Moja Slovenija / Julij 2009

51


Omara za obleke, 19. stoletje (iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja)


Moja Slovenija julij 2009