Page 1

LETNIK 2, ŠTEVILKA 1

ISSN 2232-5123

POLITOLOG.SI Novice slovenskega politološkega društva

Januar 2013


......................................................................................................................................... .......................................................... ............................................... ........... ......................................................................................... . ........................................................


OBVESTILO O POLITOLOŠKIH DNEVIH 2013 Člane Slovenskega politološkega društva in bralce novic Politolog.si obveščamo, da bodo informacije v zvezi z letošnjimi politološkimi dnevi v kratkem na voljo na spletni strani Slovenskega politološkega društva (www.spod.si), zato vas vabimo, da stran redno spremljate. Poleg tega bodo člani Oddelka za politologijo na Fakulteti za družbene vede vse informacije glede osrednjega srečanja politologov v Sloveniji prejeli tudi po elektronski pošti.

Cenjene bralke in bralci, z začetkom leta 2013 smo pripravili novo številko novic Slovenskega politološkega društva, Politolog.si. V tokratni številki novic smo zbrali vsebine, ki so na področju politične znanosti v drugi polovici preteklega leta pomembno zaznamovale delo slovenskih politologov. V tej luči je ena od osrednjih tematik tokratnih novic Srednjeevropsko politološko združenje (CEPSA), ki deluje že od leta 1994, vanj pa je dejavno vključeno tudi Slovensko politološko društvo. Prav zaradi pomembne vloge slovenskega društva v tem združenju smo se odločili, da vam ga podrobneje predstavimo, hkrati pa lahko v pričujoči številki novic preberete tudi poročilo z letošnje konference CEPSE in poročilo s sestanka izvršnega odbora (IO) CEPSE, ki je odločal o novi sestavi njegovega vodstva. Za podpredsednika CEPSA je bil izvoljen slovenski politolog, izr. prof. dr. Miro Haček. Poleg te osrednje tematike v tokratni številki Politolog.si predstavljamo tudi evropsko mrežo NECE, Networking European Citizenship Education. Kot v prispevku poudarja Tomaž Pušnik, NECE sicer nima lastnega institucionalnega okvira, vendar pa je kot evropski forum, v katerega je vključeno vedno večje število organizacij, predan grajenju evropske državljanske vzgoje in zato za politologe, ki delujejo v evropskem okolju, izjemno zanimiv. Simona Kukovič, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, pa je pripravila prispevek s področja slovenske lokalne samouprave. V njem odgovarja na vprašanje, ali so slovenske občine upravljavsko sposobne, pri čemer je v slovenskem kontekstu ključno, da se


občine po številu zaposlenih zelo razlikujejo, kar seveda vodi tudi v različno sposobnost izvajanja upravnih nalog. Poleg tega v svojem prispevku predstavi tudi dogodek, kjer so bili izsledki raziskave o upravljavski sposobnosti javno predstavljeni.

Tudi tokrat vas vabimo, da nam na elektronski naslov spod.fdv@fdv.uni-lj.si posredujete prispevke, mnenja in predloge, s katerimi bodo novice postale še bolj zanimivo branje! Dovolite še, da vam ob začetku leta 2013 v imenu celotnega uredniškega odbora Politolog.si zaželim uspešno leto 2013!

dr. Marinko Banjac sourednik Politolog.si generalni sekretar SPOD


Srednjeevropsko

politološko

združenje

(CEPSA),

ki

povezuje

politološka društva s področja Srednje Evrope, je bilo ustanovljeno leta 1994 kot platforma, v okviru katere se združujejo politologi iz različnih držav srednje Evrope. Osrednji motiv za vzpostavitev združenja je bil povezati politologe iz post-socialističnih in post-komunističnih držav, ki jih je vodila želja razvoja politologije, hkrati pa je zamisel o vzpostavitvi združenja, ki bi povezalo politološka društva iz te regije, izhajala iz skupne srednjeevropske identitete. Na predstavitveni spletni strani CEPSE je med razlogi za vzpostavitev tega srednjeevropskega politološkega združenja izpostavljena tudi potreba srednjeevropskih držav, ki so se po koncu hladne vojne in padcu enostrankarskih sistemov soočile z novimi, bolj demokratičnimi družbenopolitičnimi okolji, kjer (teoretsko pluralna) politična znanost ni bila več predmet politizacije in/ali celo politične represije. Prav zaradi novih razmer je bilo potrebno v državah srednje Evrope politično znanost na novo opredeliti in uokviriti njene vsebine. Ta naloga pa ni bila lahka, saj so dejavnosti, povezane z njo, potekale v obdobju silovitih in velikih transformacij tako v političnem, kot tudi gospodarskem in širšem družbenem smislu. V luči teh transformacij pa je bila naloga politične znanosti v teh državah ne le postavljanje lastnih okvirov delovanja, temveč, povezano s tem, tudi analiza demokratičnih prehodov. Politologi iz srednje Evrope so morali v tem kontekstu najti tudi možnost primerjave svojih izsledkov in poiskati skupne točke svojega dela. Tudi zato je oblikovanje in vzpostavitev Srednjeevropskega združenja politologov bila logična poteza politologov iz te regije. Danes CEPSA predstavlja znanstveno institucionalizirano platformo, v kateri so najbolj aktivna društva, ki so tudi ustanoviteljice Srednjeevropskega združenja, in sicer Avstrija, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Slovenija. Svoje predstavnike pa imata v združenju tudi litvansko in hrvaško društvo. CEPSA je tudi kolektivna članica Mednarodne politološke zveze (IPSA). Osrednja aktivnost CEPSE je organiziranje in izvedba letne mednarodne konference, kjer predstavniki politoloških društev izmenjujejo svoje refleksije, pri čemer je vsako leto osrednja tematika konference določena vnaprej, vedno pa je relevantna za srednjeevropsko regijo in


njen družbenopolitični kontekst. Eden izmed rezultatov konferenc so tudi znanstvene objave v obliki znanstvenih zbornikov in znanstvenih člankov v revijah. Od leta 2005 pod okriljem CEPSE (v sodelovanju z Katedro za politično znanost in mednarodne odnose na Univerzi West Bohemia) izhaja tudi mednarodna znanstvena revija Politics in Central Europe.

dr. Marinko Banjac


Od 27. 10. do 28. 10. 2012 je v madžarski prestolnici potekala letna konferenca CEPSE, ki je tokrat nosila naslov »Crisis in Governance in East and Central Europe«. Po uvodnem nagovoru dekana Pravne fakultete ELTE univerze, predsednice CEPSE Karin Liebhart ter predsednika Madžarskega politološkega društva Zsolta Enyedija, je v uvodnem predavanju Jean Blondel, zaslužni profesor z European University Institute in eden od vodilnih politologov na področju primerjalne politike, naslovil vprašanje primerjave parlamentarnih sistemov v zahodni in vzhodni Evropi. Po predavanju Blondela sta Silvia Mihalikova z univerze Comenius ter Karin Henderson z univerze Leicester imeli predavanje z naslovom »Central and Eastern Europe Beyond Transition: Convergence and Divergence in Europe«. Sledili so trije vzporedni paneli, pozno popoldne pa je na panelu z naslovom »European Futures: The Perspective of the Member States in EU28«, svoj prispevek z naslovom »EU in Crisis: Further

Deepening

predstavila

tudi

of

Existing

predsednica

Divides«

Slovenskega

politološkega društva, izr. prof. dr. Cirila Toplak. V prispevku je med drugim naslovila učinke (gospodarske) krize v EU, predvsem v smislu vzpostavljanja novih »Drugih«, ki se jih vse bolj locira znotraj EU in ne več zunaj nje. Tako se pojavljajo nova razlikovanja, izključevanja in delitve, ki potekajo na osi EUropski Sever in (nerazviti) EUropski Jug. Zvečer je v okviru konference zasedal izvršni odbor CEPSE, ki je med drugim izvolil novega predsednika. Tako je na položaju dosedanjo predsednico dr. Karin Liebhart zamenjal dr. Ladislav Cabada iz Češke republike, predstavnika v vodstvu združenja pa je dobilo tudi Slovensko politološko društvo, saj je mesto podpredsednika zasedel dr. Miro Haček. Drugi dan konference je v okviru panela »Backsliding of Democracy in ECE: the “internal” issues«, ki ga je skupaj s Karin Liebhart vodila Cirila Toplak, svoje prispevke predstavilo šest panelistov, med njimi tudi podpredsednik Slovenskega politološkega društva dr. Miro Haček in mlada raziskovalka s Fakultete za družbene vede, Simona Kukovič. Njun prispevek z naslovom »Distrust in political institutions and the quality of democracy in Slovenia« je


naslovil vprašanje povezanosti (nezaupanja) v politične institucije ter dobrega demokratičnega vladanja s posebnim poudarkom na Sloveniji. Zaključno predavanje v okviru konference je nosilo naslov »The Perspective of the Member states in EU28«, izvedel pa ga je evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, László Andor.

dr. Marinko Banjac


V okviru redne letne konference Srednjeevropskega politološkega združenja CEPSA se je 26. oktobra 2012 v Budimpešti sestal izvršni odbor te organizacije. Na sestanku, ki je imel tudi pomemben volilni značaj, je sodelovalo 16 predstavnikov nacionalnih politoloških združenj, ki so včlanjena v CEPSA. Slovenijo sta predstavljala predsednica in podpredsednik Slovenskega politološkega društva dr. Cirila Toplak in dr. Miro Haček. Izvršni odbor pod predsedovanjem avstrijske predsednice prof. dr. Karin Liebhart je najprej ocenil letošnjo letno konferenco CEPSA v Budimpešti, ki so jo izpeljali madžarski kolegi, kot odlično organizirano in se zahvalil glavni organizatorki dr. Krisztini Arato. Soglasno je bil sprejet predlog, da se naslednja letna konferenca organizira na Češkem, pri čemer bosta češkemu politološkemu združenju pristopili na pomoč pri organizaciji praška univerza in univerza v Plznu. Predlagani okvirni termin konference je 25.-26. oktober 2013. Hrvaško politološko združenje je ponudilo organizacijo letne konference CEPSA v 2014. Tem sklepom je sledila izvolitev novega vodstva CEPSA za obdobje 2012-2015. Novi predsednik CEPSA je sedaj dr. Ladislav Cabada (Češka republika), podpredsednik pa je postal podpredsednik Slovenskega politološkega društva dr. Miro Haček. Novo vodstvo bo novega generalnega sekretarja, najverjetneje na predlog hrvaškega politološkega združenja, predlagalo kasneje. Izvršni odbor se je nadalje seznanil z uspešno izvedbo panela na kongresu Svetovne politološke zveze IPSA julija 2012 v Madridu. Panel »Central European Experiences and the Issue of Global Democratization« je bil organiziran v okviru Research Committee RC 47 “Local-Global Relations, ki mu predseduje nekdanji predsednik in clan izvršnega odbora CEPSA prof. dr. Jerzy Wiatr, vodila pa ga je Karien Liebhart. Izvršni odbor je obravnaval tudi dva predloga za aktivnosti združenja v letih 2013 in 2014, in sicer delavnico o Podonavju v soorganizaciji avstrijskega politološkega društva in dunajske univerze ter novo znanstveno politološko revijo, ki jo izdajajo kolegi na varšavski univerzi. Kljub spremembi vodstva bo CEPSA obdržala spletno stran na domeni www.cepsa.at. Člani izvršnega odbora so bili na sestanku povabljeni, da čim bolj aktivno sooblikujejo to spletno


stran s svojimi teksti in informacijami o nacionalnih politoloških društvih in njihovih aktivnostih.

dr. Cirila Toplak


Osnovni pogoj za razvoj in obstoj vsake dejavnosti je kakovostno opravljanje temeljnih funkcij in nalog, kar seveda ne velja zgolj za tržno naravnane organizacije, ampak tudi za javni sektor. V Sloveniji občine nimajo sprejete splošne politike kakovosti, kar pomeni, da je težko govoriti o optimizaciji dela v občinski upravi (OU), o učinkovitosti, racionalnosti dela, zmanjšanju stroškov, kot tudi ni mogoče vrednotiti dela uprave in ne posameznega uslužbenca, ki je v njej zaposlen. Lokalna uprava je del javnega sektorja, ki se zlasti v času ekonomske krize sooča z novimi izzivi. Občani zahtevajo

upravo,

ki

je

usmerjena

k

uporabnikom, ki je učinkovita in uspešna pa tudi ekonomična in racionalna. Še večje zahteve lokalni upravi postavljajo občinski svet in župan. Občinski uradniki in uprava morajo biti tržno orientirani ter imeti visoko stopnjo avtonomije. Po zgledu zasebnega sektorja so se v javnem sektorju razvili različni pristopi merjenja kakovosti in zato govorimo o uvajanju načel novega upravljanja javnega sektorja. To zahteva uvajanje podjetniških konceptov in načel merjenja, prilagodljivosti, učinkovitosti, uspešnosti hkrati pa tudi avtonomno in kakovostno delo uprave.

Z namenom prikaza trenutne upravljavske sposobnosti in zmogljivosti slovenskih OU, smo v letu 2012 izvedli raziskavo med direktorji občinskih uprav (DOU). Rezultate slednje smo primerjali s podobno raziskavo iz leta 2007 in ugotovili, da je bilo v slovenskih občinah v letu 2007 povprečno zaposlenih nekaj več kot 24 uslužbencev, pri čemer je bila v dveh najmanjših občinah zaposlena zgolj ena oseba, v največji občini pa kar 555 oseb. Iz letošnje raziskave je razvidno, da je povprečno zaposlenih 26,7 občinskih uslužbencev, pri čemer ima največja slovenska občina 29 več zaposlenih kot v letu 2007. Izobrazbena struktura zaposlenih v OU se je glede na leto 2007 nekoliko izboljšala, saj je za desetino več javnih uslužbencev, ki imajo dokončano vsaj fakulteto in kar 15 % manj takšnih, ki imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Največji delež zaposlenih pa še vedno predstavljajo javni uslužbenci z dokončano visoko šolo (64,6 %). Nadzor kakovosti dela v javni upravi predstavlja vedno pomembnejši element samega delovanja javne uprave, saj je le tako mogoče dejansko vrednotenje opravljenega dela


ter posledično tudi temu primerno nagrajevanje na podlagi posameznikovih rezultatov dela. Žal pa so rezultati raziskav pokazali, da le manj kot 30 % slovenskih občin uporablja različne oblike nadzora nad kakovostjo delovanja občinske uprave. DOU so si bili glede uvajanje podjetniških načel v občinsko upravo precej enotni in menijo, da bi uvajanje konkurence v delo OU pripomoglo k večji učinkovitosti delovanja zaposlenih. V raziskavi iz leta 2007 smo ugotovili, da zgolj 33,9 % slovenskih občin uporablja informacijsko organizacijske programske sisteme za pomoč pri organiziranju dela OU; letos pa se je situacija nekoliko popravila, saj takšne sisteme uporablja slaba polovica slovenskih OU. Verjetno je razlog tudi v pomanjkanju finančnih virov, saj nam je več kot polovica DOU odgovorila, da nimajo dovolj sredstev za zagotavljanje izvajanja vseh zakonsko določenih nalog, še posebej s področja investicij, socialnih storitev ter vzdrževanja osnovne infrastrukture. Z vidika kakovosti in učinkovitosti nudenja javnih storitev je za OU pomembno tudi vprašanje vključevanja uporabnikov v omenjeni proces, saj so javne dobrine in storitve seveda namenjene prvenstveno uporabniku. DOU smo zato vprašali, ali uporabnika vključujejo v proces zagotavljanja javnih storitev in če da, v katero fazo. Velika večina direktorjev (87,8 %) je zagotovila, da uporabnika v njihovih občinah vključujejo v proces zagotavljanja javnih storitev, večinoma (93,3 %) v fazo dajanja predlogov, sugestij in pripomb ter v proces evalvacije izvajanja javnih storitev (50 %). Le manjši del občin (35,6 %) pa participajo uporabnika predvideva tudi v fazi sodelovanja uporabnika pri samem izvajanju storitev. Glede na precejšnjo pestrost (v smislu velikosti) slovenskih občin je izvajanje nalog, ki so bolj ali manj enake, za majhne občine izredno zahtevno, večjim pa ne dopušča kreativnega oblikovanja lokalnega okolja. Glede na to, da je v OU povprečno zaposlenih 26,7 uslužbencev, v polovici občin pa je manj kot 11,5 zaposlenih, je jasno, da nekatere občine precej težje zagotavljajo izvajanje upravnih nalog. Očitno je, da sta velikost občine in upravljalska sposobnost OU povezani. Da bi to povezanost prikazali, smo najprej s pomočjo indeksa upravljavske sposobnosti ocenili, kakšno upravljavsko sposobnost ima posamezna OU. Ugotavljamo, da ima več kot polovica (55,1 %) analiziranih občin srednjo stopnjo upravljavske sposobnosti, skoraj tretjina (27,6 %) pa nizko stopnjo upravljavske sposobnosti; le 17,3 % občin ima visoko stopnjo upravljavske sposobnosti. Če stopnjo upravljavske sposobnosti primerjamo z velikostjo občine (glede na število prebivalcev) lahko zaključimo,


da imajo majhne in srednje občine (občine do 10.000 prebivalcev) praviloma nizko ali srednjo stopnjo upravljavske sposobnosti, večje (z več kot 10.000 prebivalci) pa srednjo do visoko stopnjo upravljavske sposobnosti. Mejo, ko se relativno nizka upravljavska sposobnost prevesi v srednjo do visoko, je mogoče zaznati pri občinah, ki imajo nad 10.000 prebivalcev. Zlasti problematične so s tega vidika zelo majhne občine (do 5.000 prebivalcev), kjer jih kar 90 % beleži nizko ali srednjo stopnjo upravljavske sposobnosti; pri občinah z nad 20.000 prebivalci pa nismo našli občine, ki bi imela nizko stopnjo upravljavske sposobnosti. Torej, manjše kot so občine, manjša je verjetnost, da bodo njihove OU sposobne nemotenega delovanja, ki bi omogočalo zadovoljevanje potreb občanov in izvajanje lokalnih javnih politik. Morda torej le ni naključje, da je 5.000 prebivalcev določena zakonska meja za ustanovitev nove občine. Ker smo želeli rezultate opravljenih raziskav deliti s širšo javnostjo, smo v petek, 12. oktobra 2012, ob podpori Friedrich Ebert Stiftung fundacije v konferenčnem centru hotela Plaza v Ljubljani organizirali konferenco, kjer smo predstavili tako teoretične pristope vodenja in upravljanja občin, kot tudi analize raziskav na področju upravljavske sposobnosti slovenskih občin; poudarek pa je bil na predstavitvi primerov dobrih praks upravljanja OU. Poleg raziskovalcev Centra za proučevanje upravnopolitičnih procesov in institucij Fakultete za družbene vede, so s prispevki sodelovali še predstavnik Ministrstva za pravosodje in javno upravo Roman Lavtar (Z načeli dobrega upravljanja do upravljavske sposobnosti občin), Tomaž

Rožen, župan občine

Ravne

na

Koroškem (Lokalna politična participacija in lokalno upravljanje: primer občine Ravne na Koroškem), Naja Marot iz Urbanističnega inštituta RS (Upravljanje slovenskih občin s prostorom: ocean usposobljenosti in kakovosti), Andreja Katič, DOU MO Velenje (Podjetna OU: Med birokracijo in inovativnostjo), Mojca Skale, DOU občine Vojnik (Upravljavska sposobnost slovenskih občin s poudarkom na racionalizaciji skupne javne porabe?) in Vitomir Pretnar, DOU občine Jesenice (Delovanje medobčinskega inšpektorata in redarstva v občini Jesenice v skladu z načeli poslovne odličnosti). Konference, ki je nedvomno odprla mnogo vprašanj, razmislekov in predlogov o nadaljnjem upravljanju in delovanju lokalne


samouprave, se je udeležilo okoli 80 županov, DOU, predstavnikov ministrstev in državnega zbora, študentov ter drugih zainteresiranih.

asist. Simona Kukovič, mag. pol.


NECE iniciativa (www.nece.eu) predstavlja platformo za sodelovanje in povezovanje akterjev in institucij na področju državljanske vzgoje v Evropi. Ideja o smotrnosti povezovanja na polju državljanske vzgoje v Evropi je vzniknila na prvi konferenci leta 2004, ki je bila organizirana pod vodstvom Zvezne centrale za politično izobraževanje iz Nemčije. Prepoznano je bilo, da bi bilo smiselno povezati in vzpostaviti most za različne akterje (akademike, raziskovalce, aktiviste, učitelje, politične odločevalce idr.) ki delujejo na polju državljanske vzgoje, saj predhodno med njimi ni bilo vzpostavljenega dialoga. Hkrati je namen NECE iniciative tudi spodbujanje prenosa znanj in primerov dobrih praks, platforma pa vzpostavlja tudi možnost in priložnost naslavljanja številnih aktualnih tematik znotraj polja in predstavljanje problematik, s katerimi se soočajo akterji pri državljanski vzgoji v Evropi v različnih kontekstih. NECE ni institucionalizirana mreža, temveč forum, ki omogoča različnim interesnim skupinam in akterjem, ki delujejo na polju državljanske vzgoje, da sodelujejo, se povezujejo, izmenjujejo primere dobrih praks ter identificirajo ključne problematike in tematike, ki bi jih bilo potrebno nasloviti. Glavni cilj NECE-ja je promoviranje evropeizacije državljanske vzgoje in doprinos k vzpostavljanju in ozaveščanju evropske javnosti. Tekom številnih delavnic, okroglih miz in konferenc je naloga NECE-ja tudi opolnomočenje interesnih skupin in razvijanje novih pristopov k državljanski vzgoji ter spodbujanje diskusije o ključnih tematikah na polju. V okviru NECE iniciative so se v osemletnem obdobju zvrstile številne tematike: opolnomočenje izključenih skupin prek državljanske vzgoje, perspektive neformalnih oblik državljanske vzgoje, soočanje z nacionalizmom in populizmom pri državljanski vzgoji, vpliv nacionalnih identitet na evropske integracije, premišljevanje


državljanske vzgoje prek migracij v Evropi, perspektive spleta 2.0 za državljansko vzgojo, vloga državljanske vzgoje pri aktivnem državljanstvu v Evropi idr. V okviru NECE iniciative so se izvedli in se še izvajajo številni skupni projekti. Vote Match Europe predstavlja izobraževalno orodje, ki promovira evropsko državljanstvo in skrbi za dobro obveščenost državljanov o volitvah v Evropski parlament, saj jih tekom odgovorov na različna vprašanja vodi do reflektiranja razlik med strankami v parlamentu ter na ta način spodbuja državljane, da se udeležijo volitev. Projekt Confusing Conversations je bil razvit z namenom vzpostavljanja spletne enciklopedije za učitelje in raziskovalce na področju državljanske vzgoje ter ponuja diskusijo o glavnih konceptih in metodah poučevanja na polju. Nadalje se projekt s številnimi partnerji razvija pod imenom Intercultural Glossary Project (IGP) pod vodstvom European Wergeland centra. Leta 2008 se je v okviru NECE iniciative vzpostavili tudi projekt Junior Voting, kjer so v številnih državah izvedli debate in vzporedne volitve mladih v Evropski parlament. Tudi letošnja konferenca »Participation Now! Citizenship Education and Democracy in Times of Change«, ki je potekala v Cordobi od 21. do 24. novembra 2012, je ponudila številne dobre projekte in ideje za nadaljnje sodelovanje znotraj NECE-ja. Še pomembneje pa je, da je NECE s tematiko, ki je naslavljala vprašanja participacije in demokratičnih procesov v okviru aktualnih dogodkov »Arabske pomladi« in krize demokratičnih procesov v Evropski uniji, vzpostavila sodelovanje tudi z akterji na polju državljanske vzgoje v Severni Afriki. Tekom konference so govorci (aktivisti, raziskovalci in akademiki) iz Severne Afrike in Evrope naslavljali vprašanja potenciala državljanske vzgoje v širšem kontekstu in ne zgolj v formalnem izobraževalnem procesu. Sodelovanje in izmenjava mnenj in pogledov na vlogo državljanske vzgoje sta se izkazali kot izjemno uspešni, saj se je vzpostavila nova mreža sodelovanja med evropskimi in severnoafriškimi akterji na področju državljanske vzgoje. Zaradi aktivnega delovanja raziskovalcev Centra za kritično politologijo pri oblikovanju programa, nabora idej, predstavitve projektov, teoretske refleksije in doprinosa k razumevanju polja državljanske vzgoje je bila Fakulteta za družbene vede povabljena, da postane uradni partner NECE iniciative in na ta način še aktivneje sodeluje pri naslavljanju tematik znotraj polja državljanske vzgoje in prispeva k sinergiji ter nadaljnjem povezovanju znotraj mreže NECE. Tomaž Pušnik


ECPR Joint Sessions of Workshops, Mainz, 11.-16.3. 2013

Letna konferenca PSA (Political Studies Association), Cardiff, 25.3. – 27.3. 2013. Naslov osrednje tematike: The Party's over?

Letna konferenca EPSA (European Political Science Association), Barcelona, 20.6. – 22.6.2013.

Letna konferenca Ameriške politološke zveze APSA, Chicago, IL, 29.8. – 1.9.2013. Naslov osrednje tematike: Power and Persuasion; Slovensko politološko društvo organizira okroglo mizo z naslovom »Another Pressure-Cooker Instead of Melting Pot: Power and Persuasion in the Case of Former Yugoslavia

7. konferenca ECPR, Bordeaux, 4.-7. 9. 2013

Letna konferenca Srednjeevropske politološke zveze CEPSA, Plzen (Češka), okvirni datum konference25.-26. 10. 2013 (www.cepsa.at)


Novice Slovenskega politoloskega drustva - POLITOLOG.SI - junuar 2013  

Novice Slovenskega politoloskega drustva - POLITOLOG.SI - januar 2013

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you