Page 1

SPOMENICA N A S L O V E S N O P R A Z N O VA N J E 100�LETNICE MARIJANIŠČA V VERŽEJU ≈ 30. SEPTEMBRA 2012


SPOMENICA N A S L O V E S N O P R A Z N O VA N J E 100�LETNICE MARIJANIŠČA V VERŽEJU ≈ 30. SEPTEMBRA 2012


HVALA VSEM, KI STE SVOJ DRAGOCENI ČAS VLOŽILI V SNOVANJE IN PRIPRAVO PRAZNIČNEGA DNE. HVALA VAM, SPOŠTOVANI GOSTJE IN OBISKOVALCI, DA STE Z NAMI DELILI VESELJE OB PRAZNIKU.

100 IZVODOV ZA 100 LET IZVOD ŠT.

≡≡≡≡


TRUD ROJEVA SADOVE Jure Sešek [v Informativni oddaji na Radiu Ognjišče, 1. oktobra 2012, ob 15.00]

V

Veržeju so včeraj znova dokazali, kako lepe sadove lahko rodi zgledno sodelovanje domačega kraja z župnijo in salezijansko skupnostjo, ki skrbi, da Marijanišče mnogim predstavlja dom.

V organizaciji rokodelskega centra DUO se je prebudil nekoč slavni Miholov sejem, ki je v zavetje zvonika tamkajšnje farne cerkve privabil mnoge razstavljavce del domače in umetnostne obrti. Slovenska ljudska pesem je privrela iz ust mladih in odraslih pevcev. Somaševanje v cerkvi svetega Mihaela je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Blagoslovil je tudi obnovljeni kip zavetnika. V pridigi je poudaril prvenstvo Stvarnika in ne stvari ter vse navzoče pozval, naj tako kot angeli vedno gledamo najprej Boga, šele nato nam bodo vse ustvarjene stvari služile in nas zadovoljevale. Slovesno druženje se je ob zvokih ljutomerske godbe nadaljevalo na župnijskem dvorišču. Popoldanske ure je zaznamovala slovesna akademija ob 100-letnici Marijanišča. Bogat duhovno-kulturni program so sooblikovali mladi pevci s Kodeljevega, Nuška Drašček, mladi iz domače župnije, gospod Mirko Rakovnik, ki se je spomnil salezijanskega misijonarja Martina Maroše in slavnostni govorniki, ki so osvetlili današnji pomen dela salezijancev v Veržeju, zgodovinske začetke in različna obdobja stoletnega doma, ki je prestal mnoge viharje. Danes pa obnovljen doživlja nov preporod.

Jure Sešek je povezoval program na svečani akademiji

Skozi čas delovanja in obstoja je bilo Marijanišče zavod, zatočišče, zbirališče, prostor za izobraževanje, druženja, molitev, petje in ustvarjanje. Svojih vrat ni nikoli pred nikomer zaprl. Vedno so bila in so na stežaj odprta ali vsaj priprta, pripravljena na novo zgodbo, nove obraze in stare znance. Danes Marijanišče v Veržeju dokazuje, kako lepo lahko sodelujejo župnija, Občina in salezijanska skupnost, ki živijo in delajo za enake cilje. In trud rojeva sadove. Včeraj jih je bilo v Veržeju dobro videti.

3


ČASTNI ODBOR OB 100-LETNICI MARIJANIŠČA dr. Peter Štumpf, škof ordinarij v Murski Soboti (predsednik) dr. Alojzij Slavko Snoj, salezijanski inšpektor (do 24. maja 2012) mag. Janez Potočnik, salezijanski inšpektor (od 24. maja 2012) Ivan Turk, ravnatelj salezijanske skupnosti v Veržeju Slavko Petovar, župan Občine Veržej Marja Dolamič, vodja marketinga v Tondachu [Janez Krnc, koordinator častnega odbora]

ORGANIZACIJSKI ODBOR OB 100-LETNICI MARIJANIŠČA Jožef Krnc ~ program v cerkvi in pogostitev Ivan Turk ~ spremljanje cerkvenih gostov Slavko Petovar ~ spremljanje gostov in koordinacija lokalne skupnosti Jelka Pšajd ~ obuditev in zasnova Miholovega sejma Marja Dolamič ~ program in koordinacija svečane akademije Marko Štajner ~ tehnična koordinacija in pogostitev Ivan Kuhar ~ kulturni program in organizacija sejma Marko Suhoveršnik ~ oblikovanje logotipa in urejanje tiskovin Darja Makoter ~ Župnijski pastoralni svet Frančka Lebarič ~ Aktiv kmečkih žena in kmečka tržnica Janez Krnc ~ koordinator organizacijskega odbora

4


prvi del

MIHOLOV SEJEM, ODPRTJE ROKODELSKE RAZSTAVE ART&CRAFT SLOVENIJA


NA MIHOLOVEM SEJMU SO SODELOVALI ROKODELCI

≈ Kranjc Elizabeta, lončarstvo

≈ Ana Jaušovec, krep papir

≈ Šafarič Francka-Beba, pirhi, krep papir

≈ Janez in Brigita Smodiš, pletenje iz slame ≈ Tivadar Irena in Eva, pletenje iz ličja

ROKODELSKI CENTRI SLOVENIJE

≈ Branka Janežič, replike igrač, pletarstvo

≈ Rokodelski center Slovenj Gradec, Vlado Zupančič

≈ Franc Franko, kovaštvo

≈ Rokodelski center Slovenj Gradec, Mirko Kogelnik

≈ Ljubomir Zečević, struženje lesa

≈ Rokodelski center Rogatec, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

≈ Elizabeta Urisk, pirhi ≈ Štefan Županek, lesene igrače

≈ Rokodelski center Veržej, Center DUO Veržej, Urška Ambrož

≈ Medičarstvo Celec Gregor, medičarstvo, lectarstvo ≈ Silva Kelemina, pletenje, polstenje

DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE

≈ Sožitje Ptuj, Ptuj ≈ Pomelaj, pletenje iz ličja

≈ Aktiv kmečkih žena Križevci–Veržej, domače dobrote

≈ Škodnik Drago, slamokrovstvo

≈ Turistično društvo Veržej, promocija

≈ Ivan Panker, lesarstvo ≈ Natalija Kukec, nakit iz stekla

≈ Čebelarsko društvo Veržej, med, medeni izdelki

≈ Jožica Celec, medičarstvo, lectarstvo

≈ Terme Banovci, promocija

≈ Bernarda in Ivan Žižek, pletenje iz slame

≈ Družina, založništvo ≈ Prostovoljno gasilsko društvo Veržej, hrana in pijača

≈ Franc Zelko, lončarstvo

Miholov sejem v Veržeju je privabil mnoge razstavljalce ...

... in mnoge obiskovalce.

6


SEJEMSKI ODER 9.00 Začetek sejma 9.30 Vrtec Veržej Zodji moment, Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej 10.00 Osnovna šola Veržej … 13.00 Odprtje rokodelske razstave Moški zbor, Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej 14.00 Folklorna skupina Leščeček, Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej 14.15 Tamburaši, Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej 14.30 Starejša folklorna skupina, Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej 14.45 Zaključek sejma

Nastop Moškega pevskega zbora Veržej

Nastop učencev Osnovne šole Veržej

7


SEJEMSKI RADIO [Vsebinska zasnova: Ivan Kuhar; voditeljici: Melani Korošec in Jožica Vohar] Melani Spoštovani poslušalci, cenjene poslušalke. Pozdravljeni na Sejemskem radiu, ki se danes oglaša iz Veržeja, kjer poteka Miholov sejem. Za vas smo pripravili, upamo da zanimiv program, ki ga bodo dopoldne popestrili otroci iz šole in vrtca, popoldne pa se nam bodo predstavile različne sekcije Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. Z nami pa bodo tudi člani zasedbe Zodji moment. Z nami bo danes tudi Jožica Vohar, dežurna novinarka, ki se nam že oglaša s terena … se slišiva, Jožica? Jožica Lepo pozdravljena, Melani. Melani Kje se trenutno nahajaš, Jožica? Jožica Trenutno se sprehajam po tem zanimivem Miholovem sejmu. Kaj vse ponujajo! Srečala sem veliko rokodelcev s čudovitimi izdelki, prav lepo že diši po domačih dobrotah, kvasenicah, kropcih, klobasah … Melani, o veliko zanimivih stvareh bom poročala, verjemi. Melani Se že veselim. A da ne bomo preveč govorili, prepustimo oder našim najmlajšim otrokom iz Vrtca Veržej, ki se nam bodo predstavili s plesom, pesmijo, igro … prav takšno, kot so jo poznali naši dedki in babice.

Na Miholovem sejmu so nastopili tudi otroci iz Vrtca Veržej

[Nastop otrok Vrtca Veržej pod vodstvom Alenke Belec, ob spremljavi Monike Ivančič na violini in Bena Štermana na harmoniki] Melani Pa naj še kdo reče, da niso otroci ljubki – še posebej, ko se tako veselo igrajo in rajajo. Jožica, mislim, da je ob tebi ravno nekdo, ki riše nasmeh na obraz, posebej otrokom. Jožica Tako je. Ravno se nahajam ob stojnici Štefana Županeka, ki izdeluje razne igrače iz lesa. Iz lesa pa na naših stojnicah najdete še marsikaj: tradicionalne krničke, čudovite stružene posode, prav posebno igračo, vugo, pa najdete pri gospe Branki Janežič. Toliko s terena, Melani. Melani Hvala, Jožica … z nami pa so že člani skupine Zodji moment, ki deluje v okviru Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. Fantje, oder je vaš. [Nastop skupine Zodji moment, ki jo sestavljajo Janez Ferenc, Matija Žunič, Janko Žunič, Niko Mladenovič] Melani To je veselo danes v Veržeju. Če še vas niso zasrbele pete … se pa ustavite pri naši Jožici, ki je na obisku pri prav posebnem rokodelcu. Jožica?

8


Jožica Melani, tako je. Prav veselo sem se v tem času ob stojnici g. Ivana Kocijana preizkusila na igranje lončenega basa, vugaša, kot mu rečejo v Prekmurju. Sicer pa je instrument znan daleč naokrog. Melani … nazaj v studio. Melani Hvala Jožica. Mi pa se prepustimo učencem Osnovne šole Veržej. Z nami je Otroški pevski zbor, ki bo zapel dve ljudski: Kje so moje rožice in Jaz pa pojdem na Gorenjsko. [Nastop Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Veržej pod vodstvom Zorana Repije] Melani Hvala zboru, ki se je predstavil pod taktirko zborovodja Zorana Repije. Družbo na odru pa mi že dela učenec 9. razreda, Vito Nahberger, ki bo potrdil mit o hudomušnih Veržencih, ki jih je v svoji knjigi Okrogle o Veržencih opisoval Manko Golar. Če ne veste, kako si Verženec kupuje očala, prisluhnite Vitu. [Vito Nahberger: Verženski Nacek si kupuje očala, mentorica Vanda Novak] Melani Veliko talentov imamo v naši občini … svoj talent pa je prav v Centru DUO razvijala Elizabeta Jelka Krajnc, ob njej je tudi naša Jožica. Jožica Tako je, Melani. Pravkar se nahajam ob stojnicah, ki ponujajo lončarske izdelke. Na stojnici Zelkovih najdete tradicionalne izdelke: labuške, tepsije, duge lonce, ali kak bi v Veržeh rekli štuce, posode za bider, šarkl, pa še polno drugega. Sosednja stojnica ponuja lestence iz gline. Mi pa se vračamo na oder ob Centru DUO, Melani. Melani Jožica, prosim, naj se prihrani kakšen lestenec iz gline še zame … Takoj po nastopu učencev nižje stopnje, ki se bodo predstavili z ljudskimi izštevankami, deklamacijami in rajalnimi igrami, se bom oglasila na njihovi stojnici. [Nastop učencev nižje stopnje Osnovne šole Veržej pod vodstvom Klavdije Krajnc] Melani Naj vas pot veselo ponese po našem sejmu. Naglejte se čudovitih izdelkov, ki jih izdelujejo naši rokodelci, oglasite se v rokodelskih delavnicah in tudi sami skušajte malce ustvarjati, oglejte si ponudbo rokodelskih centrov Slovenije … In ne nazadnje, zaustavite se ob stojnicah naših društev, ki se predstavljajo. Čebelarsko, Turistično in Aktiv kmečkih žena, ki ponuja domače dobrote. Najdete jih pri naših vrlih gasilcih. [Nastop skupine Zodji moment] Melani Spoštovani obiskovalci. Res veselo je danes tukaj, na Miholovem sejmu v Veržeju. In prav je tako. Naj nas veselje ponese tudi k slavnostni sveti maši, ki se začenja ob 11. uri. Mi pa se spet oglasimo ob 13. uri, ko bomo slovesno odprli rokodelsko razstavo Art&Craft Slovenija, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Slovenije in sedaj gostuje v prostorih Ekomuzeja Centra DUO. [Ob zaključku svete maše v župnijski cerkvi sv. Mihaela Ljutomerska godba "pripelje" ljudi nazaj do Centra DUO. Pri odru odigrajo še nekaj taktov.]

9


Melani Spoštovani. Dobrodošli spet nazaj. Hvala Ljutomerski godbi, ki nas je tako lepo popeljala v popoldanski del našega sejmarjenja. V prav posebno veselje mi je, da danes v sklopu sejma uradno odpiramo Rokodelsko razstavo Art&Craft Slovenija. Še pred samim odprtjem pa prosim gospo Jelko Pšajd, da nam spregovori nekaj besed o Miholovem sejmu, kakršen je bil nekoč in kakršnega želimo z današnjim dnem na novo obuditi. [Nagovor Jelke Pšajd, kustodinje v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota (glej str. 12)] Melani Veselo je bilo nekoč na vasi … in veselo je tudi danes. Vse vesele dogodke pa je vedno spremljala tudi pesem. Tudi danes so z nami člani Moškega pevskega zbora, ki se nam bodo pod vodstvom Tatjane Rozmarič-Poštrak najprej predstavili s pesmijo Toti Verženci. Besedilo je napisal Manko Golar, uglasbil pa jo je Emil Glavnik. [Nastop Moškega pevskega zbora pod vodstvom Tatjane Rozmarič-Poštrak] Melani Roka ustvarja, snuje srce … za vse izbrane rokodelske izdelke bi lahko rekli tako. Izdelki, ki so predstavljeni na razstavi, pa nosijo še prav posebno vrednost. Več o sami razstavi pa nam bo spregovoril profesor dr. Janez Bogataj, ki je razstavo tudi postavil. [Nagovor prof. dr. Janeza Bogataja (glej str. 19)] Melani Hvala dr. Bogataju. Z njegovimi besedami slovesno odpiramo Rokodelsko razstavo Craft&Art Slovenija Obrtne zbornice Slovenije. Vabljeni k ogledu. Na poti naj vas spremlja pesem Moškega pevskega zbora Domača hiša Lovra Hafnerja. Naj Center DUO postane prava »domača hiša« – ne le danes, pač pa vedno. [Nastop Moškega pevskega zbora pod vodstvom Tatjane Rozmarič-Poštrak] Melani Po sprehodu razstave sem ugotovila, da imamo v bistvu razstavo v malem tudi na našem sejmu. Jožica, kje se nahajaš? Jožica Pozdravljena Melani. Tokrat sem obkrožena s stojnicami slovenskih rokodelskih centrov, ki se predstavljajo na dvorišču Centra DUO. Z nami so rokodelci iz Rogatca, Slovenj Gradca, vrata pa so tudi odprta v lončarsko in kovaško delavnico Rokodelskega centra Veržej. Tako lahko v lončarski delavnici gnetete glino ali v kovaški izdelate žebelj. Vsaka pokrajina ima svoje značilnosti in specifične rokodelske panoge … brez ene pa si sejma skoraj ne bi mogli predstavljati, kajne, Melani? Melani Še kako drži, Jožica. Nekoč, in verjamem da tudi danes, ne boste odšli z našega sejma brez medenjaka ali lectovega srca … To tradicijo v Pomurju ohranjata dve Celečevi družini – Gregorja Celeca in Jožice Celec. Naj vas zapelje srce, tako kot je Folklorno skupino Leščeček, ki se bo predstavila s plesi zahodne Štajerske v spletu »Sem hodil k dekleti«. Ljubezen je bila vedno del sejemskega dogajanja – naj bo tudi tokrat tako. [Nastop folklorne skupine Leščeček Kulturnega društva Slavko Osterc]

10


Jožica Star pregovor pravi: »Ljubezen gre skozi želodec.« Če se še niste zaustavili pri šanku gasilcev iz Veržeja, kjer vam ponujajo odlične verženske klobase in žlahtno kapljico, je sedaj res že skrajni čas. Ne bo vam žal. Z mano pa so članice Aktiva kmečkih žena Križevci–Veržej, ki danes ponujajo prave prleške kvasenice. Če so se vam ob tem zacedile sline – hitro poiščite stojnico Aktiva kmečkih žena, tu v bližini pa boste našli tudi ponudbo Čebelarskega in Turističnega društva ter Term Banovci. Melani Z nami so že tamburaši Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. Zaigrali bodo tri ljudske: Prleška, Moj očka in Kadar boš na rajžo šel. Prisluhnimo jim.

Jelka Pšajd predstavlja zgodovino in nekdanje navade Miholovega sejma

[Nastop Tamburašev Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej] Melani So me že kar zasrbele pete ... pa tebe Jožica? Jožica Melani, toliko vsega še je, kar bi ti rada pokazala, povedala, pa preprosto ne utegnem. Na sejmu najdeš res veliko čudovitih stvari: pletenje iz ličja, slame, čudovite pirhe vrhunske izdelave … Vse to moraš preprosto videti. Sama bom svoje potovanje zaključila pri izdelovalki nakita iz stekla. Ves trud je poplačan s takšnim končnim izdelkom, kot ga ponujajo naši rokodelci. Vsak se po svoje trudi in vsak izdelek nosi dušo. Melani, to je bilo moje zadnje javljanje, sedaj pa si grem še hitro kupit izdelek ali dva. Melani Jožica, hvala za vse. Pa veselo nakupuj, časa namreč nimaš veliko. Naj napovem zadnjo današnjo točko, Starejšo folklorno skupino Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, ki bodo zaplesali šotiš, šamarjanko, kosmatačo, zibenšrit, pobreško in štajeriš, splet pa začeli s tisto lepo Prav lepa je veržejska fara. [Nastop Starejše folklorne skupine Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej] Melani Spoštovani obiskovalci. Hvala, da ste bili ta dan z nami. Upamo, da smo zadovoljili vaša pričakovanja, da ste našli izdelek, ki je bil narejen prav za vas, predvsem pa da ste uživali. S tem zaključujemo naš sejem in vas vabimo na osrednjo slovesnost ob 100-letnici blagoslovitve Marijanišča in prihoda salezijancev, ki se začenja ob 15. uri na dvorišču Zavoda Marianum pod šotorom. Mi pa upajmo, da se vidimo prihodnje leto – na Miholovem sejmu v Veržeju. In ne pozabite, vrata Centra DUO so vedno na stežaj odprta, saj tukaj najdete večino izdelkov, ki so jih danes predstavljali rokodelci sami. Hvala in vabljeni na dvorišče Marijanišča.

11


MIHOLOVO V VERŽEJU Jelka Pšajd, Pomurski muzej Murska Sobota

ŽEGNANJE Danes pri žegnanju navadno ne slavimo posvetitve cerkve, ampak god farnega zavetnika. Ob žegnanju se je boljše jedlo (kar izhaja iz predkrščanskega žetvenega praznika). Žegnanje se je začelo s slovesno pridigo, navadno so na zvonik obesili zastavo, po tleh v cerkvi natrosili zelenja ter okrasili oltar in prižnico ter pritrkavali z zvonovi ali streljali s topiči. Žegnanje s šotori oziroma stojnicami je bila trgovska priložnost za različne prodajne izdelke: oblačila (rute, klobuki, čevlji, blago), bižuterija, lončarski izdelki, lectarski izdelki, sladkorčki, delovna orodja (biči, grablje, vile, ročaji), otroške igrače (piščalke, orglice, žvegle) … Prodajalci so prodajali vroče klobase: »Ase, klobase! Kdor jih hoče, zdaj so vroče!« Na sejme so prihajali tudi berači. Žegnanje je bilo nekoč priložnost za spoznavanje bodočih zakoncev, kjer so se družili ob plesu in petju; igrali so godci, nemalokrat pa je prišlo tudi do pretepov, zato je veljala posebna pravna ureditev, proščenjski mir.1 Bolj kakor zaradi nakupov so cvenski kmetje obiskovali sejme zaradi družabnosti, pa tudi iz razloga, da so za kratek čas odšli od doma.2

SV. MIHAEL (29. 9.) Nadangel sv. Mihael je zavetnik katoliške cerkve, umirajočih in za srečno smrt, vernih duš in pokopališč, bojevnik proti satanu, varuh vere. Njegova naloga je, da pospremi duše rajnih na drugi svet, v eni roki drži meč, v drugi tehtnico. Največkrat je prikazan v viteški opravi s čelado, mečem, sulico in ščitom; najznamenitejša je upodobitev, kako prebada zmaja.3 Posamezna kmečka opravila je kmečkemu človeku določal cerkveni koledar z godovnjaki. Posamezna opravila v naravi so se vsako leto ob zelo podobnem času ponovila in to se je preneslo na čas godovanja svetnikov. To je bilo kmetu orientacija, kdaj mora biti kako delo narejeno. Tako je na Cvenu veljalo pravilo, da se ječmen seje v mihólsken tjedni. Na miholski teden se pospravijo koruza, fižol in buče; začeti se mora z žetvijo in pospravljanjem ajde.4 1 Niko Kuret, Praznično leto Slovencev. Druga knjiga, Družina, Ljubljana 1989, str. 143; Ignac Koprivec,

Kmetje včeraj in danes, Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 1939, str. 194‒199.; Slovenika. Slovenska nacionalna enciklopedija, P‒Ž, Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2011, str. 1159. 2 Miran Puconja, Slovenska kmečka kultura. Na Cvenu od zemljiške odveze do začetka tretjega tisočletja, Tiskarna Klar, d. o. o., Murska Sobota 2011, str. 199. 3 Niko Kuret, Praznično leto Slovencev. Druga knjiga, Družina, Ljubljana 1989, str. 13; Vera Schauber in Michael Schindler, Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan v letu, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, str. 506. 4 Miran Puconja, Slovenska kmečka kultura. Na Cvenu od zemljiške odveze do začetka tretjega tisočletja, Tiskarna Klar, d. o. o., Murska Sobota 2011, str. 40, 187.

12


Po godu sv. Mihaela je v kmečkem okolju v Vuhredu in okolici dopoldanska malica odpadla, ker se začnejo krajšati dnevi. Prav tako je na njegov god služabnik, za katerega sta gospodar in gospodinja že čez leto presodila, da bo ostal pri hiši, dobil denar v vrednosti enomesečnega zaslužka. Če namreč do Šmihela ni dobil likofa, je moral po novem letu iskati delo drugje. V Radlje ob Dravi so šli na mihaelovo gospodarji, če so potrebovali hlapce in dekle.5 Trgatev ranih sort grozdja se je pričela na miholovo. Pred miholovim nihče ni smel zobati grozdja, ker je veljalo, da tisti, ki bo zobal grozdje prej, ne bo mogel pomagati vernim dušam iz vic.6 Po godu sv. Mihaela so v Veržeju lahko začeli trgati grozdje na brajdah; prej ne, ker je bilo še kislo.7 Tudi pasti krave so po miholovem lahko začeli po celem travniku: »Aha, miholovo je, zaj pa lehko širom pasemo.«8 Na Slovenskem9 je znanih kar nekaj (delovnih) pregovorov in vremenskih rekov, povezanih s sv. Mihaelom: Sv. Mihael leto zapre, sv. Jurij pa ga odpre! / Sv. Mihael prežene kače v grozdnih jagodah. / Če na mihelovo sever vleče, veliko zimo in sneg obeče. / O sv. Mihaelu če grmi, viharjev veliko pozimi buči. / Če žerjavi o sv. Mihaelu še ne gredo, še pred božičem zime k nam ne bo. / Če sv. Mihael v želodu leži, obilno nam božič s snegom pognoji. / Za otavo je do miholovega zadnji čas. / Na miholovo sejejo ozimni ječmen, da je lep in poln. / Če na mihalovo z dole sever vleče, veliko zimo in sneg nam prinese.10

MIHOLOVO V VERŽEJU 16. IN 17. STOLETJE11 Veržej kot deželnoknežji trg (trške pravice je dobil od deželnega vladarja) je dobil trikrat od različnih deželnih vojvod in cesarjev potrdila trških pravic v 16. in 17. stoletju: leta 1521 poleg trških pravic dobi še dva sejma - v nedeljo po najdenju sv. križa in na mihaelovo. Ker je bil sejem na mihaelovo slabo obiskan, je nadvojvoda Ferdinand dovolil, da smejo ta sejem imeti že v nedeljo po Marijinem vnebovzetju. 18. IN 19. STOLETJE12 Iz cerkvenih računov med leti 1702‒1799 je med izdatki na mihaelovo navedena: pogostitev (kosilo in vino) za kaplana in organista, za godce, duhovnike, gospode; nakup polovnjak13 vina; plačilo ustanovne maše; trošarine za vino; plačilo župniku namesto 5 Nada Miklavc, rojena leta 1930, Vuhred, v: ur. dr. Marija Makarovič in Majda Sušek, Trije rodovi v

Vuhredu in okolici, Radlje ob Dravi-Vuhred 1996, str. 212, 228, 241.

6 Anton Vodan, Vinogradniško – kletarska opravila nekoč in danes, v: Glasilo, Zgodovinsko društvo

Gornja Radgona, letnik II, št. 2, 1995, str. 34.

7 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. 8 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. 9 Niko Kuret, Praznično leto Slovencev. Druga knjiga, Družina, Ljubljana 1989, str. 20. 10 Nájszvetejsega szrca Jezusovoga veliki kalendár za lüdsztvo, letnik 1, 1904. 11 Franc Kovačić, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, Zgodovinsko društvo, Maribor 1926, str. 262. 12 Franc Dundek, Kronika župnijske cerkve Sv. Mihaela v Veržeju 1702‒1956, hrani Škofijski arhiv Maribor. 13 Votla mera: 1 polovnjak = 200 bokalov; 1 bokal = 1,415 l; 1 polovnjak = 283 l. (vir: Franc Dundek,

Kronika župnijske cerkve Sv. Mihaela v Veržeju 1702‒1956, hrani Škofijski arhiv Maribor).

13


kosila. Na prikazanje sv. Mihaela je cerkev dala po en polovnjak leta 1760 in 1761, druga leta pa 2‒4 vedre14 vina. Od leta 1774 dalje ni več tega izdatka. Kot izdatek je za leto 1759 na mihaelovo navedenih 6 zmletih meric ajde za kruh bratom in sestram. Med prejemki so na mihaelovo navedeni: darovi Bratovščine sv. Mihaela; dar 17 ½ funta mesa pri oltarju sv. Mihaela15; plačila za pete in tihe maše posameznikom. 24. aprila 1736 se je vpeljala Bratovščina sv. Mihaela in istega leta že nabrala za 9 goldinarjev dohodkov. Nadalje je za 18. stoletje zapisano, da je ljudstvo praznovalo sv. Mihaela, na ta dan je papež dovolil telesno delo, dolžnost ljudi pa je bila udeležiti se maše. Zjutraj je bila ena sveta maša, po maši pa nagovor bratovščini. Na mihaelovo je igrala godba. Tako je bilo od ustanovitve Bratovščine leta 1736 do leta 176716, ko se tržani pritožijo in zahtevajo še eno rano mašo. Vpeljana je bila navada, da je cerkev na mihaelovo (in telovsko nedeljo) dala po en polovnjak vina tržanom. Procesija od Sv. Jurija (ob Ščavnici) na mihaelovo je bila zadnjič leta 1774; procesija iz Ljutomera pa zadnjič leta 1780. Po petdesetih letih, to je leta 1849 je zopet med izdatke na mihaelovo zapisano kosilo za duhovnike, cerkvenega ključarja in učitelja ter igranje na koru godcem. Leta 1861 so za Veržej zapisani trije sejmi: filipovo, andrejevo in mihaelovo, pisec kronike pa izpostavi, da neredov na sejemske dneve ni. 20. STOLETJE Leta 190417 so v Veržeju še naslednja senja: 6. maja, 29. septembra in 30. novembra.18 Do leta 1951 se je zvonilo v času od jurjevega do mihaelovega zjutraj ob štirih, po tem letu je OLO Ljutomer omejil čas; prepovedano je bilo zvoniti pred 5. uro zjutraj in ne več kot pet minut. V štiridesetih letih in začetku petdesetih let 20. stoletja je krasila oltarje in skrbela za rože (tudi na mihaelovo) Julika Janežič.19 Kramarski sejmi, med njimi tudi miholovo, so obstajali do petdesetih let 20. stoletja.20 Miholov sejem – žegnanje, miholsko proščenje je bilo na najbližjo nedeljo 29. septembru.21 Med drugo svetovno vojno sejma ni bilo.22 Na miholof sejen je bilo svečano; v cerkvi pri maši se je pelo, duhovnik je imel svečano pridigo - najbolj od svetega Mihaela. Kip svetega Mihaela je bil okrašen. Igrala je godba na pihala, pleh muzika, sestavljena iz dokležovskih fantov in dijakov iz salezijanskega zavoda. Pa f klenk je zvonilo; pred, med in po maši. Pred drugo svetovno vojno 14 1 vedro = 25 l. (vir: prav tam). 15 Vendar pa ni pripisano, če je to na dan sv. Mihaela. 16 Iz Kronike ni v nadaljevanju razvidno, če so imeli na mihaelovo od tega leta dalje rano mašo, zato

17 18 19 20 21 22

pa za leto 1776 piše, da naj bi ob sejemskih (op. predvidevam, da tudi za miholovo) imel beneficijat zgodnjo mašo. Nájszvetejsega szrca Jezusovoga veliki kalendár za lüdsztvo, letnik 1, 1904. Če primerjamo z letom 1861, gre (verjetno) za iste sejme. Franc Dundek, Kronika župnijske cerkve Sv. Mihaela v Veržeju 1702‒1956, hrani Škofijski arhiv Maribor. Fanči Šarf, ETSEO, Občina Ljutomer, Ljubljana 1981, str. 22; Jožefa Lubi, rojena leta 1919, Bunčani, 17. 7. 2012, D 110, arhiv PMMS. Jožefa Lubi, rojena leta 1919, Bunčani, 17. 7. 2012, D 110, arhiv PMMS; Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS. Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS; Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS.

14


sta pritrkavala dva, Jakob Fras in Andrej Furst, oba brez posluha. Še danes se spominjajo na njun račun zvočne rime: »Jakof Fros, Fürštof Troš, Jakof Fros, Fürštof Troš!«23 K jutranji maši ob 6. uri so šli navadno starši, otroci so šli k drugi maši ob 10. uri. Navadno so otroci že čakali starše, ki so jim prinašali s sejma lectove izdelke.24 Nekateri moški so med mašo stali pred cerkvijo pod zvonikom, drugi so šli sedet na kor; desna stran je bila moška, desna ženska. Ženske so v rokah k maši nesle rožni venec, molitveno knjigo in robček. V knjigo so imele položeno rožo, kakšno jesensko rožo ali požiljko25. »Cerkev je bila nabito polna, fsefele dühovje, pa je bazilika oblažila malo.« Ženske so na glavi nosile v trdo stoječe židane robce. Otroci so morali biti med mašo tiho, Boga moliti, se ne smejati, ne pošikavati, gledati župnika.26 Otroci so hodili med stojnicami, pasli oči, svetlo gledali medenjake, starši so jim dali eno krono za en pisani cuker.27 Revnejši otrok niso peljali na sejem, ker ni bilo denarja: »Na sejem otrok niso gnali, ker potem bi nam nekaj morali kupiti. Nas so gnali na živinski sejem.«28 »To smo te šli na sejen, oči so nan bole gledale, küpiti smo si tak nič ne mogli, da ne blo penez.«29 Na sejmu so se Verženci družili, k njim pa so ta dan prišli tudi sorodniki ali gostje od drugod.30 Stari ljudje so se pripeljali z vozom, ker »je to vejki svetek bija«.31 V skupini oziroma procesiji so prihajali Prekmurci, navadno en dan prej in so prespali na seniku pri določenih hišah. Prišli so bosi, s čevlji na ramenu. Nosili so zastavo, med potjo molili, peli.32 Na sejem so prihajali tudi orožniki in nadzorovali dogajanje. Tudi priložnostne kraje so se dogajale. Berači so prihajali na sejme pred drugo svetovno vojno; sedeli so stran od vrveža in prosili s klobukom v rokah.33 Stojnice so bile postavljene že ob jutranji maši.34 Štanti niso bili okrašeni, pokriti so bili z (belim) platnom, s zložljivimi nogami, imeli pa so tudi nepokrite stojnice.35 Prihajal je ribniški suhorobar s svojimi lesenimi izdelki (ribeži, žlice, rešeta, kuhalnice) na hrbtu. Navadno je prispel z vlakom en dan prej in v Veržeju prespal.36 23 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. 24 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS; Franc Novak, rojen leta 1943, Banovci,

17. 7. 2012, D 111, arhiv PMMS; Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS

25 Bazilika. 26 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. 27 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS; Kornelija Babič, rojena leta

1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS.

28 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS. 29 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. 30 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS. 31 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. 32 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS; Kornelija Babič, rojena leta

33 34 35 36

1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS; Franc Novak, rojen leta 1943, Banovci, 17. 7. 2012, D 111, arhiv PMMS. Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS; Jožefa Lubi, rojena leta 1919, Bunčani, 17. 7. 2012, D 110, arhiv PMMS. Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS; Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS; Jožefa Lubi, rojena leta 1919, Bunčani, 17. 7. 2012, D 110, arhiv PMMS. Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS; Fanči Šarf, ETSEO, Občina Ljutomer, Ljubljana 1981, str. 22; Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS.

15


Po sejmu je s svojimi izdelki hodil krošnjar ali boznjak. Prihajal naj bi iz Hrvaške. Prodajal je glavnike, lasne sponke, verižice, prstane, niti, ogledala, gumbe, škarje, nože. Okoli vrati je nosil na naramnice obešeno premično stojnico – takšo kišto, ko se je ustavil, si je stojnico podložil s palico.37 Na stojnicah so prodajali tudi činčeraj, kič: pištolice, prstane, svete podobice, rožne vence38, ogrlice … Otroci so takšne izdelke redko dobili, ker ni bilo dovolj denarja. Kupovale so se tudi nabožne slike.39»Džundž je gvišno bija; če je sejen, te je to moglo biti.«40 Prihajali so Medžimurci s konji in prodajali »vse, kar si hotel« (vino, prašiče).41 Vino, klobase in zaseko so prodajali tudi Verženci oziroma društva (gasilsko in kulturno).42 »Veste, da so šli na žegnanje in si je kupil virstel pa kakšen špricer. Mi deca se nismo tam motali, kjer so to prodajali.«43 Klobase so kuhali na majhnem kovinskem štedilniku na drva in jih sproti dajali kupcu. »Naša mati so negi stisnoli peneze, ka so nan te küpili klobose, takše dobre, ka še man zaj v vüstah tisti žmah!«44 Pek, mali Mihec45 ali Karlek46 ali Markec47, tudi kupinor imenovan, je v košu nosil žemljice in jih »če se je ravno tu vrtel«48, prodajal na sejmu.49 Tudi vrtiljak, ringelšpil je stal v središču Veržeja, zraven stare šole.50 »V Veržeh se ringelšpil vrti, na njem pa AFŽ sedi.«51 Ročno so ga potiskali tisti, ki niso imeli denarja in si tako zaslužili, da so se kasneje lahko na vrtiljaku peljali.52 Ko so mladeniči na vrtiljak dobili dekleta, so vedno hitreje vrteli tako, »da so babe doj bruhale, kak je priletelo!«53 Plačilo za vožnjo z vrtiljakom so bila tudi jajca.54 Z njim se niso vozili samo otroci, tudi poročene ženske, ki so »vriščale in se drle«.55 37 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS; Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej,

17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS; Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS.

38 Jožefa Lubi, rojena leta 1919, Bunčani, 17. 7. 2012, D 110, arhiv PMMS; Vinko Kapun, rojen leta 1946,

Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS.

39 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. 40 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. 41 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS. 42 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS. 43 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. 44 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. 45 Franc Novak, rojen leta 1943, Banovci, 17. 7. 2012, D 111, arhiv PMMS. 46 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS. 47 Glej fotografijo, v: ur. Goran Šoster in Primož Premzl, Ljutomer osrčje Prlekije, PRA Ljutomer, 2006, str. 118. 48 Franc Novak, rojen leta 1943, Banovci, 17. 7. 2012, D 111, arhiv PMMS. 49 Jožefa Lubi, rojena leta 1919, Bunčani, 17. 7. 2012, D 110, arhiv PMMS. 50 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS. 51 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. 52 Franc Novak, rojen leta 1943, Banovci, 17. 7. 2012, D 111, arhiv PMMS. 53 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. 54 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. 55 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS.

16


Na sejmu se je prodaja tudi sladoled, domnevno prodajalec iz Murske Sobote. Voziček na dveh kolesih z ročajem je prodajalec vozil oziroma potiskal. Otrokom so redko kupili sladoled, skorajda sploh ne, zabavali pa so se otroci z izštevanko: »Sladoled turški med, ki ga vozi sloki ded!«56 Domači trgovci so na sejmu prodajali metrsko blago slabše kakovosti, ki v redni prodaji ni šlo v promet.57 Iz Beltincev je prihajal trgovec s stojnico blaga: »V role zasukano, če je bil denar, se je navadno kupil flanel in iz njega so nam dali spodnje hlače šivati.«58 »Še vedno slišim tisto, ko je trgovka potegnila blago in ga odtrgala.«59 Na sejmu so Prekmurke prodajale tudi grobo domače platno za šivanje moških delovnih platnenih hlač in srajc ter posteljna pregrinjala, brisače in vreče. Kasneje so ženske platno že kupovale v okolici Lepoglave v Medžimurju in ga na sejmu preprodajale.60 Lecitari so prodajali lectova srca, različne cukre in lizike, različne medenjake (npr. konje, babe). Prihajali so iz Ljutomera in Murske Sobote.61 Lectar Škrajnar iz Ljutomera je izdeloval konje.62 Najpogosteje so medenjake starši kupili svojim otrokom. »Po tem sem si najbolj zapomnil miholov sejem, ker nekoč ni bilo sladkarij.«63 Srca z napisi so kupovali mladeniči za dekleta in tako izražali simpatijo: »Čehi so tako sramežljivi bili, da niso upali izpovedovati ljubezenskih besed. S tem pa ji je pokazal.«64 Lončarji so prihajali iz Prekmurja, Ljutomera (Karel Žuman), Šalincev (lončar Božič), Noršincev (lončar Žuman). Ženske so kupovale lonce za kisanje mleka, dükle ali štüce; sklede za peko sirovih pogač v krušni peči, gibačine; piščalke, füčke; sklede za izdelovanje masla, motijance. Tudi na tleh so imeli razstavljene svoje izdelke.65 Iz Turnišča so prihajali čevljarji,66 iz Gančanov je prišel vrvar, prihajal pa je tudi fotograf iz Ljutomera.67 56 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. 57 Fanči Šarf, ETSEO, Občina Ljutomer, Ljubljana 1981, str. 22. 58 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. 59 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. 60 Fanči Šarf, ETSEO, Občina Ljutomer, Ljubljana 1981, str. 22; Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17.

7. 2012, D 112, arhiv PMMS; Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS.

61 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS; Antonija Fras, rojena leta 1927,

Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS.

62 Na eni konjski dirki je imel stojnico s konji, prišel je vihar z močnim dežjem in mu zmočil vse izdelke. Kmetje

so se pritoževali, da so njihovi konji mokri, on pa je rekel: »Kaj je to za vas; koliko konjev pa je šele meni zmočilo! Pa vsi so zanič.« (vir: Jožefa Lubi, rojena leta 1919, Bunčani, 17. 7. 2012, D 110, arhiv PMMS.)

63 Franc Novak, rojen leta 1943, Banovci, 17. 7. 2012, D 111, arhiv PMMS. 64 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. 65 Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS; Vinko Kapun, rojen leta

1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS; Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS.

66 Fanči Šarf, ETSEO, Občina Ljutomer, Ljubljana 1981, str. 22; Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17.

7. 2012, D 114, arhiv PMMS.

67 Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS.

17


Po šestdesetih letih 20. stoletja sejma ni bilo več, samo še lončarji in lectarji so prihajali, pozneje pa še prodajalci kičastih izdelkov. Prodajali so tudi lesena kmečka orodja (grablje, vile, ratišča za kose), košare (krbüle in slamnjače), brezove in sirkove metle.68 Deloma so še kasneje prihajali čevljarji iz Turnišča in prodajali svoje izdelke.69 Najdlje, nekje do osemdesetih let 20. stoletja, je na sejem prihajal lectar Škrajnar iz Ljutomera, potem pa še Celec iz Murske Sobote. »To se je kasneje izrodilo v kič.«70

VIRI IN LITERATURA ≈ Niko Kuret, Praznično leto Slovencev. Druga knjiga, Družina, Ljubljana 1989, ≈ Ignac Koprivec, Kmetje včeraj in danes, Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 1939, ≈ Slovenika: Slovenska nacionalna enciklopedija, P‒Ž, Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2011, ≈ Miran Puconja, Slovenska kmečka kultura. Na Cvenu od zemljiške odveze do začetka tretjega tisočletja, Tiskarna Klar, d. o. o., Murska Sobota 2011, ≈ Vera Schauber in Michael Schindler, Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan v letu, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, ≈ Nada Miklavc, rojena leta 1930, Vuhred, v: ur. dr. Marija Makarovič in Majda Sušek, Trije rodovi v Vuhredu in okolici, Radlje ob Dravi-Vuhred 1996, ≈ Anton Vodan, Vinogradniško – kletarska opravila nekoč in danes, v: Glasilo, Zgodovinsko društvo Gornja Radgona, letnik II, št. 2, 1995, ≈ Kornelija Babič, rojena leta 1930, Veržej, 17. 7. 2012, D 113, arhiv PMMS. ≈ Antonija Fras, rojena leta 1927, Veržej, 17. 7. 2012, D 114, arhiv PMMS. ≈ Nájszvetejsega szrca Jezusovoga veliki kalendár za lüdsztvo, letnik 1, 1904. ≈ Franc Kovačić, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, Zgodovinsko društvo, Maribor 1926, ≈ Franc Dundek, Kronika župnijske cerkve Sv. Mihaela v Veržeju 1702‒1956, hrani Škofijski arhiv Maribor, ≈ Fanči Šarf, ETSEO, Občina Ljutomer, Ljubljana 1981, ≈ Jožefa Lubi, rojena leta 1919, Bunčani, 17. 7. 2012, D 110, arhiv PMMS, ≈ Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS, ≈ Franc Novak, rojen leta 1943, Banovci, 17. 7. 2012, D 111, arhiv PMMS, ≈ ur. Goran Šoster in Primož Premzl, Ljutomer osrčje Prlekije, PRA Ljutomer, 2006.

68 Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS. 69 Franc Novak, rojen leta 1943, Banovci, 17. 7. 2012, D 111, arhiv PMMS; Fanči Šarf, ETSEO, Občina

Ljutomer, Ljubljana 1981, str. 22; Vinko Kapun, rojen leta 1946, Veržej, 17. 7. 2012, D 112, arhiv PMMS.

70 Franc Novak, rojen leta 1943, Banovci, 17. 7. 2012, D 111, arhiv PMMS.

18


ROKODELSKI CENTER VERŽEJ – PENTLJA NA ŠOPKU OB 100. OBLETNICI MARIJANIŠČA V VERŽEJU Prof. dr. Janez Bogataj

Stari ljudje so rekli, da so na svetu vedno vsaj tri dobre stvari. Zato naj ob tem pomembnem verženskem in slovenskem prazniku izpostavim tri. Prva je ta, da Marijanišče v Veržeju praznuje stoto obletnico. To je pomembno dejanje, ne samo za Veržej, ampak za celo Slovenijo, glede na zavodovo razvejano duhovno in kulturno dejavnost ter poslanstvo. Druga je bolj povezana z mojim poklicem. V Veržeju namreč deluje rokodelski center. To je zaenkrat edini popolni delujoči rokodelski center v Sloveniji. Vseh skupaj naj bi jih bilo med 10 in 13, vendar dobre stvari se v Sloveniji razvijajo (pre)počasi, predvsem s premagovanjem neštetih nepotrebnih čeri in žal tudi mentalnih zavor(!). Zato so v Veržeju brez velikih besed in besedičenj, tako rekoč ljubiteljsko, čez noč, postavili to odlično hišo, za katero se mnogi v Sloveniji in tudi v Veržeju še ne zavedajo, kako dolgoročne posledice bo povzročila na področju izobraževanja, ustvarjalnosti, gospodarstva, turizma. Predvsem pa na področju iskanja številnih priložnosti za mlade ljudi, ki danes pogostokrat stojijo pred velikimi vprašanji, po katerih poteh usmerjati svoje življenje in s tem ekonomsko podprto prihodnost. Skratka, zelo sem vesel, da je ta center tukaj resnično dosegel svojo uresničitev in predvsem tak obseg. Velike zasluge za to ima naš kolega Janez Krnc, ki je strokovnjak na tem področju. Prav ta primer, da se je Dr. Janez Bogataj je spregovoril ob odprtju rokodelske razstave tega projekta lotil Janez Krnc, nas lahko vse v Sloveniji nekaj nauči: določenih stvari si ne moremo kar izmišljevati, ko nekomu, državnemu poslancu, strankarskemu ali nekemu lokalnemu veljaku nekaj pade na pamet, potem pa to po navadi zavozi. Za vsako dobro stvarjo mora namreč stati stroka. In stroka je tista, ki pelje voz naprej. Tretja zadeva je razstava v rokodelskem centru. Ta razstava prikazuje najboljše slovenske rokodelske mojstre, ki izdelujejo svoje izdelke v določenih gradivih. Razstava je nastala na osnovi izbora za obsežnejšo razstavo »Art&Craft Europe«, ki smo jo pred kratkim zaprli v avstrijskem Celovcu. Pred tem gostovala tudi v Slovenj Gradcu. Na njej je sodelovalo nekaj rokodelskih mojstrov iz drugih evropskih držav. Razstava v

19


Veržeju prikazuje, kaj smo najboljšega dosegli na področju posameznih rokodelskih dejavnosti. Je dobra učna ura za vse, kako se je treba usmerjati na posameznih rokodelskih področjih. Poleg tega nas razstava opozarja še na nekaj: pokaže nam potrebo, da v tem norem, betonskem, atomskem in še ne vem kakšnem svetu, vzamemo v roke naravna gradiva, kot so kos lesa, slama, glina, šibje in z njimi ustvarjamo kakovosti svojih življenj. Kakovosti naših življenj niso povezane samo z bolj ali manj dolgimi številkami na bančnem računu, ampak predvsem s tem, kako znamo vzpostaviti stik s kakovostmi, ki nam jih ponuja naše naravno okolje in kako znamo te kakovosti z našimi ustvarjalnimi močmi narediti prijetne za naša bivanja, življenja in za bivanja vseh tistih, ki z nami delijo usode našega časa. In navsezadnje še nekaj zelo pomembnega: zelo polna so usta te naše ljube Slovenije, Prekmurja in Prlekije, kako naj razvijamo in kako bomo razvijali turizem! Neštetokrat sem že javno povedal, da je slovenski turizem ne inovativen in nimamo dobrih, ustvarjalnih in zanimivih izdelkov. Vendar, ko sem se na dan slovesnosti sprehajal po Veržeju, sem zaman iskal kakšen avtobus iz Banovec, iz Radenec ali iz Moravskih Toplic. Upam, da to moje opažanje ne bo ostalo nespregledano v teh naših tako »slovečih« turističnih središčih. Turističnih proizvodov in drugih turističnih neumnosti se namreč ni treba izmišljati, ker vse že imamo. Še več, ležijo nam pred našimi domačimi pragovi. Treba jih je le videti, prestopiti hotelski prag in ponuditi turistom tisto, kar v vseh anNastop Tamburaške skupine Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej ketah najbolj pogrešajo. To pa so stiki z lokalnimi in regionalnimi okolji, njihovo ustvarjalnostjo, dobrotami njihovih hišnih kuhinj itn. Vse analize, zlasti med tujimi turisti kažejo, da iščejo prav to, kar ponuja Veržej s svojim Rokodelskim centrom. Zato je zame šokantno in nesprejemljivo, da na dan slovesnosti v Veržeju ni nikogar iz prekmurskih in prleških turističnih središč, predvsem pa turistov!

20


drugi del

BOGOSLUŽNO SLAVJE OB PRAZNOVANJU FARNEGA ZAVETNIKA SV. MIHAELA

21


[Bogoslužje je vodil msgr. Stanislav Hočevar sdb, beograjski nadškof in metropolit; somaševali so msgr. dr. Peter Štumpf sdb, soboški škof ordinarij, mag. Janez Potočnik sdb, salezijanski predstojnik, Ivan Turk sdb, ravnatelj salezijanske skupnosti Veržej, Jožef Krnc sdb, župnik v Veržeju, Andrej Zrim, dekan in župnik v Ljutomeru, Anton Horvat sdb, župnik v Dokležovju, msgr. Izidor Veleberi, duhovni pomočnik v Ljutomeru, dr. Karel Bedernjak, duhovni pomočnik v Črenšovcih, Štefan Vinkovič, župnik v Križevcih, Andrej Baligač sdb, direktor Zavoda Salesianum v Ljubljani, Otto Ledermüller sdb, provincialni ekonom in zastopnik predstojnika avstrijskih salezijancev, Srečko Fras, župnik v Martjancih, Štefan Alojzij Ferenčak sdb, Jože Cimperman, Anton Rozmarič sdb, kaplan v Št. Vidu v Podjuni, Franc Kavaš sdb, kaplan na Trsteniku in dr. Milutin Novaković, tajnik beograjskega nadškofa; ministrirali so Nik Škrjanec, Blaž Borko, Dominik Černjavič, Teo Kapun, Tomas Prelog, Domen Magdič, Rene Heric, Jaka Grantaša, Ivo Marinič, Tine Sukič, Jaka Gaberc, Lukas Vidnar, Vito Golinar, Nejc Kuzma, Damir Skuhala in David Štrakl.]

PROGRAM PRI SVETI MAŠI

Uvodni preludij J. S. Bach, Preludij iz Preludija in fuge v Es-duru, BWV 552 (Bojana Ivančič, orgle)

Vstopna pesem F. Kimovec, Ti si Peter skala (Mešani pevski zbor in Moška vokalna skupina Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej pod vodstvom Tatjane Rozmarič-Poštrak)

Pozdrav nadškofu in napoved blagoslova obnovljenega kipa župnik Jožef Krnc Križ in blagoslovna molitev msgr. Stanislav Hočevar Pesem I. Hladnik, Sveti Mihael (Mešani pevski zbor pod vodstvom Tatjane Rozmarič-Poštrak; solista Maruša Poštrak in Bojan Ferenc)

Gospod, usmili se I. Florjanc, Missa solemnis iuvenum (Otroško–mladinski pevski zbor pod vodstvom Marjete Ivančič; Bojana Ivančič, orgle)

Slava I. Florjanc: Missa solemnis iuvenum (Otroško–mladinski pevski zbor)

Prvo berilo Bog nam daje svojega duha, 4 Mz 11,25-29 (Boris Kolmanič)

Psalm A. Jemec, B. Ivančič: Psalm 138 (Otroško–mladinski pevski zbor)

Drugo berilo Boj angelov zoper Božje služabnike, Raz 12,7-12a (Mateja Prelog)

Aleluja R. Makovec (har.), Aleluja (Vokalna skupina Turističnega društva Banovci pod vodstvom Renate Makovec)

Evangelij Sprejemajmo vse, ki niso zoper nas, Mr 9,38-43.45.47-48 (Janez Potočnik)

Homilija msgr. Stanislav Hočevar

22


Prošnje vernikov Breda Lasič

Darovanjska pesem F. Schubert, Darovanjska (Vokalna skupina TD Banovci)

Svet I. Florjanc, Missa solemnis iuvenum (Otroško–mladinski pevski zbor)

Jagnje Božje I. Florjanc, Missa solemnis iuvenum (Otroško–mladinski pevski zbor; solistka Mirjam Ivančič)

Pesmi za obhajilo J. Trošt (har.), Hvali svet Odrešenika (ljudsko); A. Vavken (prir. J. Močnik), Tukaj, o Gospod (Moška vokalna skupina pod vodstvom Tatjane Rozmarič-Poštrak)

Zahvala g. nadškofu Darja Makoter, tajnica ŽPS in Boris Kolmanič

Zahvalna pesem M. Haydn, Hvala večnemu Bogu (ljudsko)

Zaključna pesem I. Hladnik, Marija skoz' življenje (ljudsko; Bojana Ivančič, orgle)

Pred cerkvijo je igrala Ljutomerska godba, pogostitev s pecivom (gospodinje iz Veržeja) in obloženimi kruhki (sodelavke župnijske Karitas).

POZDRAV NADŠKOFU STANISLAVU mag. Jožef Krnc sdb, župnik

Spoštovani g. nadškof Stanislav! Prisrčno pozdravljeni v Veržeju, kjer praznujemo 100-letnico Marijanišča in farno žegnanje. »Ti si Peter skala«, so vas pozdravili veržejski pevski zbori, saj ob Vas čutimo trdnost in gotovost, ki jo Cerkev še kako potrebuje, tako pri nas kot tudi v Srbiji, kjer delujete. Farani Veržeja in okoličani se veselimo, da ste danes z nami, saj ste že v času, ko ste bili višji redovni predstojnik slovenskih salezijancev, z veliko simpatijo spremljali in podpirali razvoj »salezijanskega« Veržeja. Prav prisrčno pozdravljeni tudi drugi gostje pri današnji slovesnosti: škof ordinarij Peter Štumpf, inšpektor Janez Potočnik, dekan Andrej Zrim in ostali duhovniki; predstavniki družbenega življenja in krajevne oblasti; vsi dragi gostje Marijanišča in vsi verniki. Vesel sem, da je tudi danes tako, kot je Župnik Jožef Krnc pozdravlja voditelja bogoslužja, msgr. Hočevarja bilo v času nastanka Marijanišča: velika naklonjenost in podpora. Vsi mi, dragi verniki, pripravimo svoja srca na srečanje z Gospodom pri tej mašni daritvi. Naj bo to zahvala za številne milosti, ki smo jih deležni; zahvala za župnijsko skupnost, kjer se počutimo domače. Zahvala za prehojeno pot, za napredek, in za vse dobro.

23


Preden se z bogoslužjem podamo v svet presežnega, v svet presvetega, božjega, prôsimo g. nadškofa, da blagoslovi obnovljeni kip našega farnega zavetnika sv. nadangela Mihaela.

BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA KIPA SV. MIHAELA Molimo. Poveličujemo te, Gospod. Edino ti si sveti. Iz usmiljenja do nas si poslal na svet svojega Sina, Jezusa Kristusa, začetnika in dopolnitelja vse svetosti. Angeli te v nebesih z veseljem in zvesto služijo, naj nas varujejo na zemlji. Zato te prosimo, + blagoslovi obnovljeni kip našega farnega zavetnika sv. Mihaela, da bomo zmagovali v boju proti zlu. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

HOMILIJA O SV. MIHAELU, FARNEM ZAVETNIKU ŽUPNIJE VERŽEJ msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof

V nebesih je nastala vojska. Nezaslišno, dragi bratje in sestre, da je v nebesih nastala vojska. Nezaslišno za vse nas, za brata v škofovstvu, Petra, za predstojnika salezijancev, Janeza, za vse duhovnike, redovnike, redovnice, za vas, odgovorne v družbenem življenju, za vse nas verne, za vse mlade. Vendar je tako. V nebesih je nastala vojska. Kajti če je bil ustvarjen svet, ima ta ustvarjeni svet možnost svobodnega izbiranja in odločanja. Bog je v svoji vsemogočnosti in ljubezni dal duhovom in ljudem, vsemu stvarstvu, možnost, da »gledamo«, da smo zazrti v svojega Stvarnika ali pa v stvari; ali v samega sebe in smo torej sebični, vase zagledani; ali pa gledamo v Začetnika vsega, v Stvarnika vsega in tedaj smo odprti; v odnosu; sprejmemo ustvarjeni red. To je skrivnost vere, skrivnost svobode, skrivnost življenja, skrivnost zgodovine! Nastala je torej vojska v nebesih med duhovi, ki so želeli biti zagledani vase. Takšno držo doživljamo skozi vsa stoleMsgr. Stanislav Hočevar blagoslavlja prenovljeni kip nadangela sv. Mihaela tja. Tako je bilo tudi pred sto leti, ko je nastajala ta tako pomembna ustanova. Tako je bilo v letih osamosvojitve Slovenije, ko smo se morali ponovno zavzemati, da bi lahko ta ustanova služila svojim namenom. Pozabljamo namreč prehitro mi vsi, da se bo treba do konca časov boriti za pravo kulturo odnosov. »Vojska« za prave odnose v nas samih in do drugih bo nujno trajala do konca časov.

24


Vendar je za nas, ki danes obhajamo tudi praznik nadangela Mihaela, zelo tolažilna beseda iz Danielove knjige, kar sicer danes sicer nismo brali. Daniel pravi: »Tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki je postavljen nad sinove tvojega ljudstva.« (Dan 12,1) Tisti čas je tudi ta naš čas. In tudi ta naš čas ima v svoji sredi Mihaela. Njegovo ime pomeni: kdo je kakor Bog? To ime ima zato, ker je on po svoji najgloblji vsebini, v svojem bistvu in poslanstvu tisti, ki je bil vedno sposoben gledati Stvarnika in v tej luči tudi stvari; gledati Boga in v tej luči tudi sebe. Zato je prejel to ime. Kar pomeni: bil je sposoben izbiranja, odločanja, upoštevanja pravilnega reda, bil je sposoben vzpostavljanja pravil odnosov do vsega. Prav zaradi tega je on, bratje in sestre, Beograjski nadškof, msgr. Stanislav Hočevar, je nagovoril množico vernikov »veliki« knez. Danes ima človeštvo toliko »majhnih knezov«, ki so zagledani vase in želijo sebe postavljati v središče. In prav zaradi tega so vojske, nerazumevanja, laži, korupcije. Slavje svetega nadangela Mihaela pa nas opozarja, da mora vsakdo med nami imeti to spodobnost pravilnega izbiranja in se zavedati, da živi v ustvarjenem svetu. Kakor je glavna naloga angelov, da nenehno gledajo obličje Očetovo in šele tako lahko služijo ljudem, tako naj bi tudi mi v moči gledanja / zrenja Boga pravilno zrli na vse. Gledati Očetovo obličje, videti Božjo svetost, notranji red in raznolikost ljubezni, šele nato je mogoče ustvarjati novi svet! Zakaj smo danes v prvem berilu in v evangeliju slišali o prerokovanju? Zakaj je tako pomembno, da je sveti Janez Bosko postal vzgojitelj, karizmatični vzgojitelj? Kjer je ustvarjeni svet, tam je nujno potrebna vzgoja. Vsakdo med nami je v nevarnosti, da bi bil zagledan vase, da bi bolj cenil stvari ko Stvarnika. Vsa problematika zgodovine ostaja v tem, da človeštvo bolj gleda ustvarjene stvari, samega sebe, kakor pa svojega Stvarnika. Tako nastajajo vse devialnosti. Sveti Maksim pravi: »Ljubezen je mogoča samo tam, kjer je v srcu brezstrastje. In samo tam, kjer je brezstrastje, se v srcu rodi tudi upanje.« Slišali smo v današnjih berilih, da dokler je bil Božji duh bodisi nad učenci Mojzesovimi, bodisi nad Jezusovimi učenci, so ti lahko prerokovali. Prerokovati ne pomeni nič drugega, kakor vedeti, kdo je Bog in kdo sem jaz. Kdo je Stvarnik in kaj so stvari. Kje je začetek vsega in kje so posledice tega začetka, Vzroka Ljubezni. Don Bosko je bil zato prerok v tem duhu, ker je vedel, da je treba mladim pomagati, da bodo gledali Začetnika vsega, Stvarnika vsega. Prerok je ravno to: biti vedno tisti, ki je prežet z Božjim duhom, biti »nošen« od Duha. Tako lahko vedno vse razlaga po Božjem in usmerja po Božjem: tako ustvarja harmonijo; in pospešuje svetost. Ko se danes zahvaljujemo za stoletnico te čudovite ustanove in se spominjamo vseh, ki so na to mislili, jo načrtovali, ustvarjali, obnavljali, potem danes prosimo, da bi vsi

25


naši bratje in sestre bili preroki. In vsi, ki bodo tu živeli in delali, naj bodo preroki, naj imajo dar vedno in povsod odkrivati Začetnika, Stvarnika vsega. Da bi ravnali tako, kakor smo danes prosili v glavni prošnji: kakor Bog vedno čudovito vse ustvarja in daje službe angelom in ljudem, naj bi tako tudi mi, bodisi v Cerkvi bodisi v civilni družbi, znali vse pravilno razporejati, da bi vedeli, kje je začetek, kje je Stvarnik in kje so stvari. Stvari bodo dobivale svoj smisel, notranjo lepoto in urejenost samo tedaj, če bodo zagledane v svojega Stvarnika in z lepoto Stvarnikovo razporejale ta čas, to zgodovino in ta svet. Naj nas sveti Mihael v tem usliši. Amen.

ZAHVALA NADŠKOFU STANISLAVU Darja Makoter, tajnica ŽPS župnije Veržej

Cenjeni beograjski nadškof metropolit msgr. Stanislav Hočevar, dobrodošli v deželi ob Muri. Župljani župnije svetega nadangela Mihaela se vam iskreno zahvaljujemo za darovano svečano sveto mašo ob praznovanju župnijskega praznika Miholovo in slovesno blagoslovitev obnovljenega kipa našega farnega zavetnika. Letošnje praznovanje sovpada tudi s praznovanjem 100-letnice prihoda salezijancev v naš kraj, na kar smo posebej ponosni. Tajnica ŽPS, Darja Makoter, izreka zahvalo za visok obisk

Salezijance opredeljuje predvsem delo z mladimi in za mlade. V hiši Marianum se prepleta nešteto vsebin, ki so jih mladi in tudi starejši vzeli za svoje. Del tega želimo pokazati tudi ob današnjem praznovanju. Želimo vam vse dobro in obilo Božjega blagoslova pri vašem delu. Sprejmite našo skromno pozornost kot spomin na današnji dan.

26


tretji del

SVEČANA AKADEMIJA OB 100-LETNICI MARIJANIŠČA IN PRIHODA SALEZIJANCEV


[Vsebinska zasnova: Marja Dolamič. Voditelj programa: Jure Sešek. Glasbeni nastop: Mladinski pevski zbor Kodeljevo: Anja Dukarič, Manca Kolmanko, Jana Hočevar, Klavdija Rebernik, Meta Marinko, Neža Jakob, Lucija Žohar, Nina Rebrec, Tjaša Jeglič, Anamarija Stamač, Vida Petrej, Maja Toni, Ana Rojko, Mateja Rojko, Lara Šilič, Andreja Černe, Jure Stamač, Aljaž Jakob, Jaka Černe, Rok Rojko, Urban Marinko, Tomaž Rojko, Andrej Zadravec, Nejc Hanuna; zborovodkinja Nuška Rojko, pomočnik Gregor Černe; priložnostni ansambel: Grega Strajnar (kitara), Primož Jemec (el. kitara), Damir Novak (bas kitara), Šimen Šklep (bobni), Anamarija Jemec (klavir).]

UVODNE BESEDE IN POZDRAV GOSTOM Dobrodošli! Na dvorišču hiše, ki že stoletje daje toplino doma. Skozi čas delovanja in obstoja je bil to zavod, zatočišče, zbirališče, prostor za izobraževanje, druženja, molitev, petje, in ustvarjanje. Svoja vrata ni nikoli pred nikomer zaprl. Le ta, so bila vedno na stežaj odprta, ali vsaj priprta, pripravljena na novo zgodbo, nove obraze in stare znance. Podnevi in ob soju luči … [Mladinski pevski zbor Kodeljevo: Aleluja (izv. Leonard Cohen: Hallelujah; priredba Gregor Črne)] Pozdrav gostom: nadškof metropolit mag. Stanislav Hočevar; škof ordinarij dr. Peter Štumpf; upokojeni pomožni škof dr. Jožef Smej; predstojnik slovenskih salezijancev mag. Janez Potočnik; predstavnik avstrijske salezijanske inšpektorije Otto Ledermüller; sobratje salezijanci iz Slovenije in zamejstva; duhovniki škofije Murska Sobota in širše; sestre Hčere Marije Pomočnice in drugi člani salezijanske družine; poslanec državnega zbora Jože Horvat; župan Občine Veržej Slavko Petovar in celoten občinski svet; župani sosednjih občin, direktorji naše pokrajine; dobrotniki in prijatelji Marijanišča; gostje Penziona Mavrica; sodelavci in udeleženci programov Centra DUO; predstavniki Anton Puščenjak ob sestrah piše pismo dr. Kovačiču (prizor) Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; prof. dr. Janez Bogataj; rokodelci in razstavljavci današnjega Miholovega sejma; oblikovalci celodnevnega programa in nastopajoči domači; člani mladinskega pevskega zbora Kodeljevo pod vodstvom Nuške Drašček; domačini in gostje od blizu in daleč. Marijanišče v Veržeju praznuje 100 let. Velika sončna hiša, »Dom stoletni«, ki diha s časom in prostorom. Piše zgodovino salezijancev, ki so vedno skupaj z domačini, okoličani našli skupni jezik in lepo skrbeli za negovanje običajev. Predvsem za razvoj, izobraževanje in kulturno udejstvovanje.

28


V Marijanišču se je lepo vedno znova ustaviti. Zakaj? Ker mnogi radi povedo, da so tu ponovno odkrili ljubezen, ki prinaša splet uporabnih temeljitosti in odkritih pogovorov. Pogovor sam s sabo, drug z drugim in med seboj. Ker v premisleku ponovno zaslišimo in začutimo svoje srce in ker z njim oživi tudi vera, zaupanje in moč. Ko so oči za trenutek zaprte, postane slika veliko bolj jasna in prepoznavna. Takrat se na obraz nariše nasmeh. Nasmeh pa ogreje srce in dušo. S toplino v dlaneh in žarom v očeh postane vsako sporočilo močnejše. Že desetletja je tako. Kako pa je bilo čisto na začetku poti?

ANTON PUŠENJAK IN FRANC KOVAČIČ USTVARJATA ZGODOVINO Takrat, pred več kot sto leti, se je še našel tisti zlati čas, ko se je s peresom pisalo pisma. Ponosno, častno in odgovorno. Ker zapisana beseda ostane. Tako je Anton Puščenjak pogosto pisal dr. Francu Kovačiču. Tri sestre so s spoštovanjem sprejele bratovo odločitev, njegov odnos do kraja in posestva, ki ga želi podariti bratom salezijancem. Slišali boste odlomek je iz pisma v letu 1905, ki ga je Anton Pušenjak pisal dr. Kovačiču. In odgovor dr. Kovačiča, v pismu iz leta 1907. [Prizor so zaigrali člani Folklorne skupine Leščeček Jernej Rudolf Lešer (Anton Puščenjak), Sanja Kovačič, Jasmina Lubi, Klara Jerebic (Puščenjakove sestre) in Marko Rus (Franc Kovačič).] Anton Puščenjak (piše in govori): »G. dr. Kovačič, zdaj me silno skrbi, kaj početi s posestvom. Ne jaz ne sestre ga ne moremo obdelovati, kot je potrebno. Govorite g. škofu, kaj nam on svetuje. Tudi z salezijanci govorite, naj pohitijo z odgovorom. Včeraj je bil pri meni Tomaž Rantaša. Tudi on ponuja svoje premoženje. Poskusil je to že v svojem kraju Gibinščak, pa mu je vse spodletelo. Zato pravi: Božja volja je, da to naredimo v Veržeju. To naj razumejo salezijanci in naj sprejmejo ponudbo. Oni bodo prišli, postavili tiskarno, imeli zavod za mladino, prevzeli faro in v Veržeju storili veliko dobrega v čast in slavo Bogu. Jaz pravim. Ali Veržej ali nikjer.« Dr. Franc Kovačič odgovarja: »Dragi g. Anton Puščenjak. Zelo ste me razveselili s svojim poročilom o obisku g. ravnatelja Alojza Val. Kovačiča iz Ljubljane. Res škoda, ker nisem bil poleg. Priporočam vam, da se držite slišanih navodil in besed, pa boste videli uspeh svojega dela. Za zdaj sprejmite moje čestitke in lepe pozdrave. Vaš prijatelj dr. Kovačič.«

DELOVANJE HIŠE MARIANUM NA ŠTIRIH TEMELJIH Gospod Ivan Turk, ravnatelj salezijanske skupnosti v Veržeju, je v praznični bilten ob 100-letnici lepo zapisal: »To bo praznovanje s pogledom v prihodnost. Posebno težo nosi beseda DOM. Salezijanska vzgojna skupnost ima svoje zakonitosti. Svoje trdne štiri stebre. Ker ta hiša, ta DOM, na široko odpira vrata, sprejema in daje. Ker se ljudje tukaj radi srečujejo. Obenem je ŠOLA, ker nas lahko marsikaj nauči za življenje, DVORIŠČE, kjer odmeva veselje in radost, ter ŽUPNIJA, ki uvaja v življenje vere.«

29


Ne moremo zanemariti obstoja materialnega sveta. Od njega smo odvisni. Mu znamo pripisati pravo vrednost in ga postaviti v ravnovesje z duhovnim? Leta obnove, veliko dobrotnikov, projektov, skupnih delovnih ur vse to je izoblikovalo današnjo podobo Marijanišča. [Mladinski pevski zbor Kodeljevo: Angeli živijo (Abba; priredba Sabina Gruden, sl. besedilo Edvin Fliser)]

ZGODOVINSKA OBDOBJA IN DANAŠNJI ČAS Tesna povezanost med zavodom in Veržejem se je kazala od vsega začetka. Vmes so bila obdobja, ki so prinesla dvom, strah in negodovanje. A čas je zacelil nesoglasja in te močne vezi niso pretrgale niti vojne in druge preizkušnje. Ravno nasprotno. S skupnimi projekti, kot dober gospodar, danes Zavod Marianum in občina Veržej vzorno sodelujeta. Marijanišče v Veržeju skozi zgodovino: ≈ 1912-1941 čas izgradnje in obdobje cvetoče salezijanske dejavnosti ≈ 1941-1998 prihod nemških vojakov in nasilna izselitev salezijancev ≈ 1998-2012 vrnitev Marijanišča salezijancem, temeljita prenova in ponovna oživitev raznih dejavnosti. Poudarek je na razvoju in zelo razvejanem programu zadnjih let Ob 100-letnici obstoja Marijanišča je bila izdana monografija. Prihodnost Marijanišča je svetla in jasna. [Mladinski pevski zbor Kodeljevo: Moj Jezus, Rešitelj (besedilo in glasba D. Zschech); Ti si z menoj (besedilo Leonida Zamuda, glasba Tadej Horvat)] O svetli prihodnosti in dobrem sodelovanju je prepričan tudi župan občine Veržej Slavko Petovar. Ki pravi dočakati sto let je velik uspeh. Pa naj gre za človeka ali ustanovo. O stoletnem možu, ki se je poslovil v stotem letu starosti, katerega dom je bilo prav Marijanišče, bo spregovoril Mirko Rakovnik.

Mladinski zbor Kodeljevo pod vodstvom Nuške Drašček

STOLETNA HIŠA IN MOŽ STOLETNI G. MARTIN MAROŠA Mirko Rakovnik sdb

Komaj šest dni po slovesni blagoslovitvi Marijanišča, se je Tinček rodil v viharni noči ob Michiganskem jezeru, v ameriški državi Chicagu, staršem slovenskega rodu. Po dveh letih se je vrnil v deželo ob Muri, kjer je na Melincih preživljal presrečno otroštvo.

30


Hrepenenje srca pa ga je vleklo tja daleč nazaj »čez veliko lužo«, v tisti daljni svet, kjer je ugledal luč sveta. Kot misijonar je pristal na Ognjeni zemlji. 25 let je kuril skrivnostni ogenj Kristusove ljubezni in tamkajšnjo deželo in njene ljudi za vedno zaznamoval s svojo neustavljivo misijonsko vnemo. Ves čas pa je nosil v svojem srcu podobo čudovite in prijazne dežele ob Muri. Zlasti podobo Marijanišča v Veržeju, kjer je že kot štirileten deček spoznal salezijance. Skupaj z materjo in brati je prihajal na vse nedeljske prireditve, shode in srečanja. Kakšno veselje zanj, ko je ob vrnitvi v domovino spet stal pred svojim dragim Marijaniščem, ki pa, žal, ni bilo več njegovo. Šele po osamosvojitvi Slovenije, se mu je izpolnila goreča želja in Marijanišče je postalo njegov dragi in tudi njegov zadnji dom. G. Mirko Rakovnik se je spomnil misijonarja Martina Maroše Kakšna bi bila končna usoda te hiše, lahko samo ugibamo, če prav on ne bi zastavil vsega svojega ugleda in vsega svojega vpliva, da mora Marijanišče postati »Rakovnik ob Muri«. In to Marijanišče je pred začudenimi, včasih tudi nevoščljivimi očmi, postajalo prav to. Vsak podvig, vsaka pobuda, vsaka vizija, vse je bilo uspešno in rodovitno, kakor da bi sejal najboljše seme po teh plodnih obmurskih ravnicah. Kdo je Marijanišču izprosil to čudežno rast in ta nesluteni razvoj? Gospod Maroša je z neizmernim veseljem spremljal vse, kar se je tu dogajalo. Bolj ko so bili zalogaji veliki in drznejši, bolj goreča je bila njegova molitev. Nazadnje je že vse njegovo telo molilo. Na njegovem posteljnem trapezu je sicer še visel njegov oguljeni rožni venček, a ga ni več potreboval. Njegov palec in kazalec na levi in desni roki, pa sta nenehno držala nevidni rožni venec, vse dokler nista na praznik svetega apostola Marka, njegovi utrujeni duhovniški roki omahnili na mrliško posteljo. Kakor dobrotnik Anton Puščenjak ni z zemeljskimi očmi videl uresničitev svojih sanj, tako tudi gospod Martin Maroša »ni mogel« drugače doživeti stoletnice svojega ljubega Marijanišča, kakor od tam, kjer oči gledajo vse drugače, kjer ušesa slišijo vse drugače, in kjer se srce veseli vse drugače. A stoletni mož je in bo vedno z nami. Kot opomnik dobrega, kot trden steber in goreč duhovni učitelj, ki je učil v svojim vzgledom in gorečo molitvijo. Z zaupanjem v Boga in ljudi.

LURŠKA KAPELICA Ob letošnjem jubileju Marijanišča je že dolgo tlela želja, da bi ob ustanovi ponovno postavili kapelico lurške Matere Božje, katere originalni kip se je dolgo »skrival« po podstrešjih, saj je povojna garnitura ob nacionalizaciji tedanjo kapelo porušila. A za-

31


upanje in molitve k Mariji so bile vedno enako goreče izgovorjene ali zapete. Danes ob njej radi postojijo in pomolijo domačini, mimoidoči in gostje Marianuma. [Mladinski pevski zbor Kodeljevo: Mali cvet (besedilo in glasba: Gregor Črne)] Župnik mag. Jožef Krnc rad poudari, da si tukaj ljudje radi podajo roko v pomoč. Vsem dobrotnikom velja iskrena zahvala. Tako bogatijo življenje drug drugega, župnije in domačega kraja. V Veržeju in daleč naokrog, so dejavni številni posamezniki in družine, ki se radi srečujejo in delujejo v različnih dejavnostih in društvih. Vsi v vsakdanu iščemo novice in resnice. Včasih jih preprosto zasledimo, največkrat ustvarimo, priredimo, prevečkrat vsak po svoje. A vsaka zgodba nosi svoje sporočilo. Zato so zgodbe polne življenja, velikih in malic poti, tudi brzic in stranpoti. V tej zgodbi bomo prižgali luč! Ljudje imamo radi življenje. In zgodbe. Radi jih poslušamo, a tudi ustvarjamo. Ker je to preprosto del nas. Ta zgodba je še čisto sveža. Domača. Prisluhnite. Sveta maša je končana. Moški imajo svojo debato, ženske pa svojo. Pogovor med Lilo, Trezo in Dano nanese na pridigo, ki jo povežejo z zanimivim razmišljanjem …

SALEZIJANCI IN ELEKTRIKA V VERŽEJU (VAŠKA IGRA) [Prizor so zaigrale Danijela Kapun (Dana), Lilijana Zorec (Lila), Terezija Marinič (Treza)]

Lila Ženske, gnes pa je bila dobra pridiga …

Treza Kak to misliš. Kej se ti je posvetilo? Lila Tak svečano je bilo. Lepo res. Ja, kak zavedna Verženka sen se spotila, ka smo eleltriko v Veržeh dobili te kdo je žarnica zasvetila tudi v Marijanišči. Pa gnes po 100 letih je po tak. Liči so po zagorele. Dana No, jaz glih ne razmin. Šparati bi mogli, mi pa mo liči gor prižgali … Lila Res ne razmiš! Zej po sto letih, smo dobili še liči po celen Veržeji. Dobro svitijo. TREZA: Tudi s predigo pri meši je tak. Včosih se ti v glovi kej prižge, včosih tudi kej tu notri (pokaže na srce) zasveti … te pa ti je enostavno bolj toplo … Dana

Se te tüdi kej prime? Kej hasni?

Lila (se smeje) Zej mo te lehko po večerih gor zrihtani po vesi šli na šprancir. Ali pa en krog.

Treza Včosih so kakšno leso zamejali, pa so liči ni nücali! Pa so se lepo meli! Lila Ja nekda tudi Marijanišče neje tak lepo vün vidlo, kak gnes. Todi selezijanci so provi red naredli, hišo pa od znotra pa od zvüna vün zrihtali. Pa prove žarnice notri žaškrnoli, ka mlodi, pa stori, tak radi k sen pridejo. Treza No zej boš te rekla, ka Verženci pa ne. O, pa še kak smo ponosni na toto našo lepo hišo. Z vseh vetrov pa lidje res radi pridejo … Dana Kej si štela pred povedati? Kaj je bilo v pridigi?

32


Treza Aja, tisti, ki v srci dobro misli, pošteno dela, ma provo elektriko žilah liči pa mu v očeh svitijo. Lila Tisti lehko bol mirno spijo, pa živijo. Dana Tüdi či glih vse ne razmiš, se narediš, ka ti je vse jasno … Ja prav mota! Pa srečno! Treza Srečno … Lila Lepo bota. Srečno.

SVEČANI NAGOVORI GOSTOV IVAN TURK, ravnatelj salezijanske skupnosti v Veržeju Vsem skupaj v imenu naše hiše iskren pozdrav in dobrodošlica. Veseli smo, da ste tukaj. To nas opogumlja, ker čutimo, da nismo sami. Ko je papež Janez Pavel II., sedaj že blaženi, prišel prvič v Slovenijo, je Slovence spodbujal in med drugim dejal: »Dragi Slovenci, iščite svoje korenine. Iščite svoje narodne korenine, svoje kulturne korenine in svoje verske korenine.« V tem duhu zvenijo tudi uvodne besede v monografiji Marijanišča, ki jo je ob njeni stoletnici spisal salezijanec, profesor zgodovine na Teološki fakulteti, dr. Bogdan Kolar. Zapisal je: »Obhajanja obletnic ustanov so vedno posebne priložnosti: takrat se podrobneje pregleda njihova preteklost in ovrednoti zvestoba poslanstvu, ki je bilo ustanovi začrtano na njenem začetku; oceni se trenutno stanje in z več ali manj velikopoteznosti pogleda v prihodnost.« Mislim, da je to eden od namenov današnjega slovesnega praznovanja stoletnice. Po Božji previdnosti in velikodušnosti Puščenjakove družine iz Veržeja in po veliki prizadevnosti prelata dr. Franca Kovačiča ter mnogih dobrotnikov je bil, kakor vidite, v Veržeju zgrajen zavod za vzgojo mladine. Blagoslov temeljnega kamna je bil 20. avgusta 1911. leta. Kamen je blagoslovil ljutomerski dekan gospod Martin Jurkovič. Po končanem blagoslovu sta domači župnik in župan kamen zapečatila in so ga zidarji takoj vložili v zid. Ob tej priložnosti je dr. Franc Kovačič spregovoril in med drugim dejal: »Tako je spuščen v zemljo kamen kakor seme, iz katerega naj vzraste mogočno drevo, ki bo rodilo stoterni sad krščanske poštenosti, prave izobrazbe, časne in večne sreče.« Dobro leto kasneje, 27. oktobra 1912. leta je mariborski knezoškof dr. Mihael Napotnik zgradbo blagoslovil in ji dal ime Marijanišče. To je tudi datum, ko so salezijanci tudi uradno prevzeli upravo zavoda. In ob tej priložnosti je knezoškof v knjigo spominov zapisal: »Daj Bog, da bo v tej hiši vladal duh sv. Frančiška Saleškega in voditelja mladine Janeza Boska, da bo ta zavod res postal vir blagoslova za veržejski trg, za krasno Mursko polje in za vso lavantinsko škofijo.« In te želje, hvala Bogu, so se v veliki meri tudi uresničile, če omenim le to, da je od mladih, ki so šli skozi nižjo gimnazijo v Veržeju, vzklilo več kakor 300 duhovnih poklicev in veliko kulturnikov. 8. septembra 1913. leta pa je bila blagoslovljena še hišna kapela, ki je bila posvečena Ma-

33


riji, materi dobrega sveta. Marijanišče je tako postalo blagoslovljen kraj, kamor so prihajali mnogi romarji in pri Mariji iskali tolažbe, miru ter pomoči v dušnih in telesnih potrebah. Kakor je bilo že omenjeno, kratka zgodovina tridesetih let odsotnosti tukaj salezijancev v Veržeju, so po tridesetih letih po procesu denacionalizacije salezijanci zopet prišli v Marijanišče. Mislim, da ima velike zasluge za to tedanji inšpektor salezijancev v Sloveniji, sedanji beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar, ki je danes tukaj med nami in je vodil dopoldansko bogoslužje v cerkvi. V zadnjih štirinajstih letih je Marijanišče dobilo novo podobo z bogato versko, vzgojno in kulturno vsebino. Tako sedaj v Zavodu Marianum delujejo tri enote: Marijanišče, ki skrbi za duhovne, vzgojne in kulturne programe; Penzion Mavrica, v katerem lahko naši gostje preživijo svoje počitnice in okrepijo telo in dušo; Center DUO, regionalni center za ohranjanje in poživljanje domače umetnosti in obrti. O tem nam je prof. Bogataj več spregovoril že pri odprtju razstave v Centru DUO. Nekdo je te dni zapisal: »Marianum je hiša, ki nikoli ne spi.« Ko se s hvaležnostjo oziramo na prehojeno pot prvega stoletja, z zaupanjem in optimizmom zremo v novo stoletje, če prav vemo, da ne bo lahko. Če pogledamo besedilo iz Svetega pisma, ki pravi: »Žetev je velika, delavcev pa malo.« Zato, dragi prijatelji, ne pustite nas same! Sveti Janez Bosko je zagotavljal: »Kadar se slabotne sile združijo, postanejo močne.« Zato vemo, da je v slogi moč. Naj nas vse tudi v novem stoletju spremlja Božji blagoslov, varstvo Marije Pomočnice in priprošnja svetega Janeza Boska, očeta in učitelja mladine. Psalmist nas uči: »Če gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji.« JANEZ POTOČNIK, predstojnik slovenskih salezijancev Spoštovani! Toliko nas je, da je tale šotor premajhen! To je znamenje, da ste z nami in da bodo besede, ki jih je izrekel gospod Turk ob koncu, rodile svoje sadove. Hvaležen sem vsem, ki ste tukaj in vsem, ki to ustanovo tako ali drugače podpirate. Z roko v roki se je ta ustanova začela in z roko v roki se njeno življenje nadaljuje. Ko je don Bosko mlade povabil k sebi, je nagovoril mladega človeka v celoti: duha, dušo in telo. Dal jim je dom z dvoriščem in igrišči; dal jim je šole in delavnice; dal jim je tudi cerkev. Zdi se mi, da Veržej s svojim poslanstvom počne ravno to. Mladim, družinam in odraslim ponuja nekaj za dušo, duha in telo. Naj ta celovita ponudba salezijanskega doma v Veržeju ostane še naprej. To tej ustanovi iskreno želim, ji čestitam in vse nas vabim, da to ustanovo še naprej podpiramo. DR. PETER ŠTUMPF, soboški škof ordinarij Spoštovani gospod inšpektor, dragi sobratje, dragi vsi navzoči, prav lepo pozdravljeni! Ko me je leta 2000 nekdanji inšpektor Lojze Dobravec imenoval za tukajšnjega ravnatelja in župnika v Veržeju, sem se spomnil na dogodek iz leta 1966 ali 1967, ko sem bil star 4 ali 5 let. Z očetom sva se peljala iz Beltinec, kjer sem doma, preko Müre. Oče me je hudomušno vprašal: »Kaj si zdaj?« Odgovoril sem mu: »Mali Štajerec!« Ta mali Štajerec je nekoliko zrasel, postal poreden, zato je oče dejal: »Če ne boš priden,

34


te bomo poslali v klošter v Veržej.« Takrat je tukaj namreč delovala ustanova, da bi nekateri postali bolj pridni. V letih 2000-2003 sem doživel, da smo takrat, mislim da je bilo iste dni, okoli 30. septembra, pripravili 90-letnico Marijanišča ali tega kloštra. Seveda sem vesel, da ste me takrat takoj sprejeli za svojega. Nekako ste mi rekli, predvsem Bunčenčani, da sem jaz tukaj doma. V skrivnost verženske pastorale me je takrat uvajal gospod Maršič Franc, ki je bil pred mano tukaj ravnatelj. Tako smo z gospodom Krncem Janezom, z gospodom Ivanom Turkom, z gospodom Marinom Marošem takrat nadaljevali to oranje ledine tega kloštra ali Marijanišča. Če me danes kot murskosoboškega škofa vpraša, kaj soboška škofija razen karitativne dejavnosti še počne, s ponosom odgovorim: »Soboška škofija ima tudi Marijanišče v Veržeju, ki s Centrom DUO odgovarja na izzive današnjega časa in poskuša, predvsem mladim, pomagati, da bi si z znanjem, etnološko kulturo in obrtjo pripravili vsakdanji kruh. Ob tej priložnosti s strani murskosoboške škofije hvala vam, dragi sobratje salezijanci, za vašo navzočnost, za vaše delo, za vaše pričevanje. Kot je bilo že rečeno, leta 2001 je nadškof Kramberger na tukajšnjem romarskem shodu dejal: »Naj bo Veržej pomurski Rakovnik.« In Bog daj, da bi bilo tako tudi v naprej. JOŽEF HORVAT, član projektne skupine za razvoj rokodelskega centra DUO, poslanec v Državnem zboru Spoštovani odlični gostje, dragi domačini! Naša širša družina je z Marijaniščem tesno povezana že vrsto let. Tukaj je začel svojo duhovniško poklicanost moj prastric Jožef Žerdin iz Žižkov. Tukaj je svojo duhovniško poklicanost začel tudi moj stric Štefan Žerdin. Oba počivata na veržejskem pokopališču. Zato sem bil toliko bolj vesel, ko me je pred leti poklical moj prijatelj Janez Krnc h sodelovanju pri razvoju Centra DUO. Ob Centru DUO sem srečal odlične ljudi, prijatelje, veržejskega župana. Tukaj želim še posebej omeniti tu navzočega dr. Janeza Bogataja. Spoznal sem in vedno bolj spoznavam, da tudi Center DUO zasleduje vizijo eminentnega podjetnika Antona Puščenjaka, ki je imel zelo preprosto željo: vzgajati verne, poštene in zavedne Slovence. Danes Zavod Marianum stoji na stoletnem temelju. In to je dobro. Ima svojo vizijo in želim, da prav tukaj, iz te hiše, izhajajo ljudje, ki bodo znali gojiti slovensko besedo, ki bodo znali ceniti slovensko kulturo, ki bodo vzgojeni v slovenski krščanski kulturi. Sedanjim in bodočim voditeljem nam drage Slovenije pa želim in od njih pričakujem, da se nikoli več ne bi zgodilo podobno, kot se je zgodilo Marijanišču, ki je bilo po vojni na nek način nasilno izgnano. Ostali so zidovi, ki so čakali in čakali … Dočakali so, da je propadla Marijanišču neprijazna država in smo Slovenci pred dobrimi dvajsetimi leti dobili svojo državo. Želim vam prijetno praznovanje tega častitljivega jubileja. Vsi skupaj naredimo nekaj dobrega za dobro prihodnost Zavoda Marianum in tega odličnega veržejskega objekta in ustanove.

35


SLAVKO PETOVAR, župan občine Veržej Spoštovani gospod nadškof iz Beograda, spoštovani gospod škof Štumpf, škof Smej, cenjeni inšpektor, spoštovani zbrani v tako velikem številu! Lep pozdrav tu v našem Veržeju v imenu Občinskega sveta Občine Veržej in v mojem osebnem imenu. Marijanišče in Veržej sta nepretrgoma povezana že 100 let, čeprav smo danes v nagovorih slišali, da svoj čas tukaj ni bilo samo Marijanišče. Prav zaradi tega lahko povemo, da je bil Puščenjak takrat, ko se je odločil za to plemenito dejanje, vizionar. Takšen, ki jih danes manjka. Če se ozremo skozi vseh 100 let, lahko s ponosom ugotovimo, da so vsi, ki so od Puščenjaka prejeli njegovo premoženje, da tukaj naredijo nekaj dobrega, uspeli. V prvi vrsti so uspeli salezijanci, ki so prinesli v ta kraj ob Muri novo energijo, novo voljo. Vse to je prekinila druga svetovna vojna. Po drugi svetovni vojni se je tukaj nadaljevalo neke vrste Puščenjakovo poslanstvo. Tudi vzgojno-izobraževalni zavod, ki je tukaj deloval, je uresničeval Puščenjakove sanje, le na nekoliko drugačen način. Na koncu so to hišo obiskali še nesrečni begunci iz Bosne. Tudi to bi lahko šteli kot del Puščenjakove zapuščine. Skratka vsi so tukaj našli svoj dom. Prepričan sem, da smo tudi Veržejci in okoličani v tem stoletju Marijanišče vzeli za svoj dom. Občina Veržej je zelo zgodaj začutila povezanost z Marijaniščem in še v času mojega predhodnika, gospoda Legena, podprla projekte, ki smo jih začeli skupaj načrtovati tako lokalna skupnost kot salezijanci. Vrnitev tako velikega posestva in tega izjemnega objekta je seveda bila za nas olajšanje. Če tega ne bi prevzeli salezijanci, sem prepričan, da bi imeli v Veržeju še danes madež v obliki neobnovljene stavbe, po domače rečeno podrtije. Tako imamo po sto letih spet čudovit dom, ki združuje, povezuje in je na neki način ponos Občine Veržej navzven. Dostikrat poslušam svoje kolege župane, ko pravijo, da se s svojimi duhovniki ne razumejo in da imajo z njimi težave pri sodelovanju ter sprašujejo, kako nam to uspe. Tako mi s strani lokalne skupnosti kot tudi salezijanci od sebe ponudimo in damo najboljše in če to storimo oboji iskreno, kar verjamem, da tu počnemo, potem so sinergijski učinki zagotovljeni. To se danes vidi. To se danes vidi v obnovljenem Marijanišču, to se vidi v obnovljenem Centru DUO, ki ga skupaj razvijamo. Prepričan sem, da bo tudi v prihodnje Občina Veržej po svojih najboljših močeh znala prisluhniti projektom, ki jih bodo salezijanci prinašali. Verjemite mi, to so vedno projekti, ki so inovativni in ki prinašajo dodano vrednost. Na koncu želim našemu slavljencu, Domu stoletnemu, zaželeti še naslednjih sto let. Naj bomo tudi naslednjih 100 let tako uspešni in ostanite tudi naslednjih 100 let tako povezani z Veržejem in okolico.

Slavnostni govorniki na odru svečane akademije

36


Danes je Marianum svetišče, stičišče in središče. S tradicijo, bogato vsebino in vizijo prihodnosti. Živ, bolj kot kdaj koli prej, diha skozi vsako okno posebej v sozvočju časa in razmer. Ker ta stoletni dom srčno daje, sprejema in bogati. Ker se v njem in zunaj njega čuti radost, veselje in prešerni smeh. Ker tišino zapolni molitev, radost pa okrona pesem in kulturna beseda. Mladi prinašajo tisto posebno nalezljivo ljubezen in veselje. Ker verjamejo v jutri!

POGLED V PRIHODNOST [Animatorji SMC Veržej Nastja Borko, Sabina Kopun, Nastja Novak, Andreja Stranjšak, Jaka Grantaša, Nastja Belak, Vanesa Kolbl, Nina Gaberc, Jernej Rudolf Lešer in Tamara Rajh se simbolično sprehodijo skozi stoletno zgodovino.] Nastja Marianum Veržej daje odmev. Pušča sledi in piše bogato zgodovino jutrišnjega dne. Zgodba Marijanišča je stara veličastnih 100 let! Tamara Je ponos kraja v razvojnem, duhovnem in vsakdanjem delovnem utripu! Sabina Tukaj v Marijanišču srečamo ljudi, ki skozi dejavnosti služijo ljudem. Jernej Ta hiša srčno povezuje ljudi, različnih generacij skozi številne, bogate vsebine. Nastja Modrost, vzgoja in nenehni razvoj sta ohranili Marijanišče 100 let. Nina S skupnimi projekti, kot dober gospodar, Zavod Marianum in občina Veržej vzorno sodelujeta. Andreja Tako še trdneje bogatita življenje celotne regije. Znanja in spretnosti iz preteklosti se ohranjajo za današnji in prihodnji čas. Vanesa Ohranja se tradicija in tista neposredna, veržejska šegavost, za katero se skrivata čast in ponos! Jaka Vse to so sledi in trdni koraki, ki pišejo zgodovino in zgodbo jutrišnjega dne. Lepo jo je soustvarjati! Nastja Ker je ta zgradba sončna, bo barvi, vsebini in ljudeh! Ta hiša je Dom. Stara 100 let! Vsi Marianum Veržej! (z dvignjenimi rokami pokažejo na napis Dom stoletni) Salezijanci v Veržeju. Žito na veržejskem polju življenja, ki je dalo stoletni, dober kruh. Moderno obnovljeno Marijanišče proslavlja skupaj z vami že danes ter tiho in slovesno čaka, da bo prav kmalu tudi po koledarju obhajalo in potrdilo 100 letnico svojega obstoja.

OB ZAKLJUČKU CELOLETNEGA PRAZNOVANJA Praznovanje ob 100-letnici se je začelo z razstavo jaslic iz vsega sveta, lanskega leta 2011. Tako se bo praznovanje tudi zaključilo v svečanem, jubilejnem letu. Že danes lepo vabljeni 7. decembra 2012 na 5. odprtje razstave jaslic.

37


Z glasbo bomo zaključili svečano akademijo. Hvala za vse dobro, za vse ustvarjeno, doživeto in vse načrtovano. Hvala za zaupanje in vedno dobrodošli! Marianum Veržej je tudi vaš dom. Vstopite. Večkrat. Zase, za svoje najdražje, za svojo dušo in srce. Za lastno srečo in zadovoljstvo. Za boljše počutje ali novo znanje. Za čas, ko tudi nas več ne bo, pustite kakšno svojo sled. Ta mogočna hiša bo še zmeraj sprejemala in dajala. Kot prvih sto let. [Mladinski pevski zbor Kodeljevo: Luč (izv. Light Of The World, glasba in besedilo: Tim Hughes; sl. besedilo: Nada Žgur)]

POGOSTITEV IN DRUŽABNOST Sledi pogostitev. Animatorji bodo poskrbeli, da se boste okrepčali in tudi iz kuhinje že diši. »Priporočilo« za prostovoljne prispevke. Glasba nas dopolnjuje, izpopolnjuje. Osrečuje in navdihuje. Pomaga nam, da dvignemo stanje zavesti in duha na odru življenja. Da naredimo prve korake na poti sprememb in želja. Brez doma si tujec. Brez glasbe pa brez ritma. Lepo je čutiti glasbo. Ker te ponese tja, kamor gredo včasih le misli in želje. Tja, kjer domuje ljubezen. In tam se najde tudi veselje. Veselje rodi pesem in pesem poveže ljudi.

Program in pogostitev vseh gostov sta potekala pod velikim šotorom

[Nuška Drašček: Amazing Grace (trad.); Lastovka (besedilo: Milan Jesih, glasba: Jure Robežnik); Orion (besedilo: Gregor Strniša, glasba: Jure Robežnik)] Vse veliko je imelo svoj začetek v sanjah, željah, slutnjah, ki so ostale dolgo časa brez vidnega uspeha. Človekove misli so lahko ogromna ustvarjalna sila, njihova moč neslutena, zato jih je treba uporabljati modro. Bodite ljubezen. Mislite kot ljubezen. In ko vas kdo ali kaj razjezi, se vprašajte, kaj bi naredila ljubezen. Preskočila bi jezo in prepir in pot pokazala s srcem. Dan bo takoj lepši, ljubeznivejši. Odločitve veliko lažje in uresničljive, ter dosegljive. Več bo zadovoljnih in nasmejanih in srečnih ljudi. Smeh gre po ljudeh, sreča pa se med ljudmi le še poveča! Vse dobro hiši Marianum, njenim ljudem in vsem vam. Pa z Bogom in srečno!

38


četrti del

ODMEVI IN ODZVI, POVZETKI V TUJIH JEZIKIH


ELEKTRONSKI MEDIJI SO O PRAZNOVANJU POROČALI ≈ RTV Slovenija, Poročila ob petih, 30. 9. 2012 (Boštjan Rous) http://tvslo.si/predvajaj/porocila-ob-petih/ava2.146874755/ ≈ DonBosko.si, 30. 9. 2012 (Marijan Lamovšek) http://www.donbosko.si/node/125714 ≈ Pomurje.si, 30. 9. 2012 (Jerneja Domajnko) http://www.pomurje.si/aktualno/pomurje/100-let-marijanisca/ ≈ Ognjišče.si, Informativna oddaja ob 15.00, 1. 10. 2012 (Jure Sešek) http://audio.ognjisce.si/index.php?p=Info ≈ Prlekija-on.net, 1. 10. 2012 (Damir Skuhala) http://www.prlekija-on.net/lokalno/4696/praznovanje-ob-100-letnici-marijanisca-vverzeju.html ≈ Pomurec.com, 1. 10. 2012 (Bojana Karba) http://www.pomurec.com/vsebina/12432/FOTO:_V_Verzeju_proslavili_stoletnico_ Marijanisca ≈ Večer.com, 2. 10. 2012 (Miha Šoštarič) http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012100205832820 ≈ Infoans.org, 4. 10. 2012 http://www.infoans.org/1.asp?sez=1&sotSez=13&doc=8387&lingua=1 ≈ Večer.com, 6. 10. 2012 (Miha Šoštarič) http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012100605834814 ≈ Družina.si, 7. 10. 2012 (Manica Ferenc) http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/5ED62C497264ADB5C1257A8C00240C02? OpenDocument ≈ Preberi.si http://www.preberi.si/content/ view/5659680-100-let-Marijanisca.html ≈ Telex.si http://www.telex.si/novica. php?n=652547

40


VABILU NA PRAZNOVANJE SO SE OPRAVIČILI IN ZAPISALI ... […] Z veseljem čestitam ob tako častitljivem jubileju ustanovi, ki je toliko dobrega naredila in še vedno vrši v slovenskem prostoru, ki je tako potreben pravega vzgojnega pristopa in druge duhovne ponudbe mladini in družinam.

Avstrijski sobratje se prazničnih dni spomina in veselja spominjamo z molitvijo. Voščimo vam vse najboljše ob praznovanju stoletnice. Naj vas spremlja Božji blagoslov in salezijansko veselje ob praznovanju.

Naj voditelje Marijanišča in delovanje te ustanove še naprej spremlja na don Boskovo priprošnjo in po materinski pomoči Marije Pomočnice obilje Božjega blagoslova!

Rudolf Osanger, predstojnik avstrijske salezijanske province

Ustanova v Veržeju je pomemben center salezijanske zgodovine v srednji Evropi. Kraj sem pred leti že obiskal in se mi je izredno vtisnil v spomin. […]

dr. Marjan Turnšek, mariborski nadškof in metropolit

[…] S spoštovanjem Vas pozdravljam v Gospodu. Ob dvojnem zlatem jubileju salezijanske ustanove v Veržeju pa iskreno čestitam z besedami: Vivat, crescat, floreat! – Naj ustanova živi, raste in obrodi bogate sadove!

Želim vam prijetno praznovanje, ki bo pokazalo vrednost te ustanove in se pogumno ozrlo v prihodnost, ne le v tej ustanovi, temveč v vsej slovenski inšpektoriji in inšpektorijah srednje Evrope.

dr. Franc Kramberger, upokojeni mariborski nadškof metropolit

Josef Grünner, predstojnik nemške salezijanske province

[…] Vedno skupaj z vami hvalim Gospoda za vse duhovne darove, ki jih Bog naklanja Cerkvi v naši domovini po salezijanskih ustanovah in karizmi svetega Janeza don Boska.

Hvala za 100 let ustanove v Veržeju, kjer so nekateri naši sobratje opravili noviciat. Preteklo je 100 let milosti in verjamem, da še danes obe naši inšpektoriji delujeta v don Boskovem preventivnem sistemu za rešitev mladih. […]

dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof

Ábrahám Béla,

[…] Čestitam vam za jubilej in vas bratsko pozdravljam v Kristusu.

predstojnik madžarske salezijanske province

msgr. Zef Gashi, barski nadškof (CG)

Vesel sem, da sta naši inšpektoriji rastli iz skupnih korenin. Poleg Veržeja sta še posebej povezani po osebi božjega služabnika Ignacija Stuchlyja, ki je živel in deloval v obeh deželah. […] Z vami smo povezani v molitvi.

Dragi ravnatelj Ivan, dragi sobratje v Veržeju! Res je: leta 1912 je ustanova v Veržeju začela pisati zgodovino – mlada salezijanska družba je dobila vzgojno ustanovo za vse področje Avstro-Ogrske monarhije. Tudi za nas je ta ustanova opravila pomemben korak – še pred kratkim so živeli sobratje, ki so se vzgajali tu. Spominjali so se svoje prve ustanove in tistega »herojskega« časa. […]

Petr Vaculík, predstojnik češke salezijanske province

[…] Naš inšpektor gospod Karol Manik […] je z vami povezan v molitvi. Jozef Kupka, tajnik slovaške salezijanske province

41


100 ANNI DI PRESENZA SALESIANA A VERZEJ

D

omenica scorsa, 30 settembre, il piccolo villaggio di Verzej, accanto al fiume Mura, là dove inizia la grande Pianura Pannonica, ha vissuto una giornata solenne, per celebrare i 100 anni d’esistenza dell’istituto salesiano »Marianum«.

Murska Sobota, ha presentato una ricerca storica sulla fiera, che riuniva la popolazione sia spiritualmente e sia socialmente. Il dott. Janez Bogataj, esperto etnologo, ha invece esposto una relazione nella quale ha ricordato il valore di questi eventi per conservare il tessuto sociale e i valori cristiani della popolazione.

Nel 1912 gli abitanti di Verzej invitarono i salesiani ad educare e ad istruire i giovani del luogo ai mestieri agricoli. Ma l’Istituto Marianum all’epoca fece molto di più: fu il nido dal quale partì e si diffuse il carisma salesiano nei territori dell’allora Impero Austro-Ungarico. Buona parte dei primi salesiani di Austria, Germania, Ungheria, Repubblica Ceca e Polonia, infatti, sono passati per l’istituto di Verzej.

Momento centrale della giornata è stata la messa, presieduta dal salesiano mons. Stanislav Hocevar, arcivescovo di Belgrado. Fu proprio mons. Hocevar che, sul finire degli anni ’90, nel periodo della denazionalizzazione dell’istituto, in qualità di Ispettore salesiano sostenne fortemente il rinnovamento della presenza salesiana a Verzej. Nell’omelia il presule ha fatto riferimento agli angeli – in considerazione della ricorrenza dei Santi Arcangeli del giorno precedente – e ha sottolineato che, come gli angeli guardano e adorano Dio, così anche l’uomo è felice quando non venera le opere umane e adora Dio, dando alle cose umane il giusto valore. Nel pomeriggio sono proseguite le attività festive: oltre 800 presenti si sono riuniti nel cortile coperto dell’istituto a partecipare all’Accademia in onore dei 100 anni del Marianum, diretta dalla sig.ra Marja Dolamic. Il coro dei giovani, guidato dalla celebre cantrice slovena Nuska Drascek, gli animatori, gli attori locali e il conduttore della radio cattolica »Ognjisce«, Jure Sesek, attraverso parole, immagini e canti hanno presentato la storia, la crescita e il futuro del carisma salesiano a Verzej.

In occasione dei festeggiamenti per il centenario il centro dell’artigianato appartenente all’odierna opera salesiana ha riportato in vita un’antica tradizione, la fiera dei mestieri domestici e dell’artigianato, denominata »Miholov Sejem«, in onore al patrono parrocchiale, San Michele Arcangelo.

La numerosa presenza di popolo, di salesiani, membri della Famiglia Salesiana e di vari e qualificati ospiti – quali mons. Peter Stumpf, sdb, vescovo della diocesi locale, accompagnato da molti sacerdoti diocesani; il deputato nazionale Jozef Horvat; il sindaco di Verzej, Slavko Petovar – ha mostrato che il carisma salesiano a Verzej è ancora vivo e diffuso.

Alla fiera hanno partecipato oltre 40 rappresentanti locali e dei centri nazionali per l’artigianato. Al programma culturale hanno partecipato molte associazioni locali, gruppi parrocchiali e gli alunni dalla scuola elementare e media. La sig.ra Jelka Psajd dal Museo regionale di

ANS – Agenzia iNfo Salesiana [Pubblicato il 04/10/2012]

42


100 YEARS OF SALESIAN PRESENCE IN VERZEJ

L

ast Sunday, September 30th was a very special day. The small village of Verzej, beside the River Mura, where the great Pannonian plain begins, celebrated 100 years of Salesian presence at the Salesian Institute »Marianum«.

In his homily the Bishop referred to the Angels – in view of the occurrence of the Feast of the Archangels on the previous day – and stressed that, as the angels look at and worship God, so also the man is happy who doesn’t worship human works but worships God, giving human affairs their proper value.

In 1912 the inhabitants of Verzej invited the Salesians to educate and instruct local youngsters in crafts. But the Institute »Marianum« at the time did much more: it was the nest from which the Salesian charism ‘took off’ and spread in the territories of what was then the Austro-Hungarian Empire. Many of the first Salesians of Austria, Germany, Hungary, Czech Republic and Poland, are former students of the Institute of Verzej. During the celebrations for the centenary of the handicraft centre belonging to the Salesian work, today has revived an old tradition: the Household crafts and Craft Fair, named »Miholov Sejem«, in honour of the Patron Saint of the parish, St. Michael the Archangel.

In the afternoon the festive activities continued: those present, over 800, gathered in the covered courtyard of the Institute to attend the Academy, directed by Ms Marja Dolamic, to celebrate 100 years of the »Marianum«. The Youth Choir, led by the famous Slovene singer, Nuska Drascek, the animators, local actors and the conductor of the Catholic Radio »Ognjisce«, Jure Sesek, presented the history, growth and the future of the Salesian charism in Verzej, through words, images and songs.

The Fair was attended by more than 40 local representatives and those from national centres for crafts. The cultural programme was attended by many local associations, parish groups and pupils from primary and secondary school. Mrs. Jelka Psajd from the regional Museum of Murska Sobota, presented a historical account on the Fair, which brought together the people both spiritually and socially. Dr. Janez Bogataj, an expert in Ethnology, instead spoke about a relationship in which he recalled the value of these events in the preservation of the social fabric and Christian values of the population.

The large numbers of people present, the Salesians, members of the Salesian family and various qualified guests – such as Mons. Peter Stumpf, SDB, Bishop of the local Diocese, accompanied by many diocesan priests; the national Deputy Jozef Horvat; the Mayor of Verzej, Slavko Petovar – showed that the Salesian charism in Verzej is still alive and popular.

The central moment of the day was the Mass, presided over by a Salesian, Monsignor Stanislav Hocevar, Archbishop of Belgrade. It was he who, at the end of the 90s, during the period of the denationalization of the Institute, in his role as Salesian Provincial strongly supported the renewal of the Salesian presence in Verzej.

ANS – Agenzia iNfo Salesiana [Published 04/10/2012]

43


100 AÑOS DE PRESENCIA SALESIANA EN VERZEJ

E

l domingo pasado, 30 de septiembre, el pequeño pueblo de Verzej, al lado del río Mura, donde comienza la gran llanura de Panonia, vivió un día solemne para celebrar los 100 años de existencia del Instituto Salesiano »Marianum«.

una exposición de estudio histórico, explicando como el centro reunió a la población tanto espiritual como socialmente. El dr. Janez Bogataj, etnólogo experto, en cambio, ha presentado un informe en el que se actualizó el valor de estos eventos para preservar el tejido social y los valores cristianos de la población.

En 1912 los habitantes de Verzej invitaron a los Salesianos para educar y formar a la juventud local en las ocupaciones agrícolas. Pero el Instituto Marianum de la época hizo mucho más: fue el nido de donde salió, y difundió el carisma salesiano en los territorios del entonces Imperio Austro-Húngaro. Gran parte de los primeros salesianos de Alemania, Austria, Hungría, República Checa y Polonia, de hecho, han pasado por el instituto Verzej.

El momento central del día ha sido la misa, celebrada por el salesiano mons. Stanislav Hocevar, arzobispo de Belgrado. Fue monseñor Hocevar el que, al final de los años 90, durante la desnacionalización del instituto, como Inspector Salesiano dio firme apoyo a la renovación de la presencia salesiana en Verzej. En su homilía, el obispo hizo referencia a los ángeles – a la vista de la conmemoración de los Santos Arcángeles del día anterior – y señaló que, como los ángeles ven y adoran a Dios, así también el hombre es feliz cuando no adora a las obras del hombre y ama Dios, dando a las cosas humanas el valor correcto. Por la tarde han proseguido las actividades festivas: más de 800 asistentes se reunieron en el patio cubierto del instituto para participar en la Academia en honor de los 100 años del Marianum, dirigido por la sra. Marja Dolamic. El coro de jóvenes, guiados por la famosa cantante eslovena Nuska Drascek, animadores, actores locales y el conductor de la Radio Católica »Ognjišče«, Jure Sesek, por medio de palabras, imágenes y canciones presentaron la historia, el crecimiento y el futuro del carisma salesiano en Verzej.

Con motivo de las celebraciones por el centenario del centro de artesanía perteneciente a la obra salesiana de hoy ha revivido una antigua tradición, la feria de los oficios domésticos y de artesanado, llamado »Miholov Sejem« en honor del patrono de la parroquia, S. Miguel Arcángel.

La numerosa presencia de muchas personas, salesianos, miembros de la Familia Salesiana y los diversos y cualificados invitados – como mons. Peter Stumpf, sdb, obispo de la diócesis local, acompañado por muchos sacerdotes diocesanos, el diputado nacional Jozef Horvat, el alcalde de Verzej, Slavko Petovar – mostraron que el carisma salesiano en Verzej sigue vivo y se propaga.

En la feria han participado más de 40 representantes de los centros locales y nacionales de artesanías. El programa cultural contó con la presencia de muchas asociaciones locales, grupos parroquiales y los estudiantes de la escuela primaria y secundaria. La sra. Jelka Psajd del Museo regional de Murska Sobota, presentó

ANS – Agenzia iNfo Salesiana [Publicado el 04/10/2012]

44


100 ANS DE PRÉSENCE SALÉSIENNE À VERZEJ

D

imanche dernier, le 30 septembre, le petit village de Verzej, près du fleuve Mura, là où commence la grande plaine pannonienne, a vécu une journée solennelle, pour célébrer le centenaire de l’existence de l’institut salésien »Marianum«.

fortement le renouvèlement de la présence salésienne à Verzej. Dans son homélie, le prélat a fait référence aux anges – en considération de la commémoration des saints Archanges du jour précédent – et a souligné que tout comme les anges regardent et adorent Dieu, de même l’homme est heureux quand il ne vénère pas les œuvres humaines et adore Dieu, donnant aux choses humaines leur juste valeur.

En 1912, les habitants de Verzej invitèrent les salésiens à éduquer les jeunes locaux aux métiers agricoles. Mais à l’époque, l’Institut Marianum fit bien plus: il fut le nid duquel partit et se répandit le charisme salésien dans les territoires de l’ancien Empire austro-hongrois. En effet, la plupart des premiers salésiens d’Autriche, Allemagne, Hongrie, République Tchèque et Pologne sont passés par l’institut de Verzej.

Dans l’après-midi se sont poursuivies les activités de fête: plus de 800 personnes se sont réunies dans la cour couverte de l’institut pour participer au spectacle qui a célébré le centenaire du Marianum, dirigé par madame Marja Dolamic. Le chœur des jeunes, guidé par la célèbre chanteuse slovène Nuska Drascek, les animateurs, les acteurs locaux et le speakeur de la radio catholique »Ognjisce«, Jure Sesek, au moyen de paroles, images et chants ont présenté l’histoire, la croissance et l’avenir du charisme salésien à Verzej.

À l’occasion des célébrations pour le centenaire, le centre d’artisanat appartenant à la moderne œuvre salésienne a ravivé une ancienne tradition, la foire des métiers domestiques et de l’artisanat, appelée »Miholov Sejem«, en l’honneur du patron de la paroisse, saint Michel Archange. La foire a vu la participation de plus de 40 représentants locaux et des centres nationaux pour l’artisanat. Le programme culturel a vu la participation de nombreuses associations locales et groupes paroissiaux, ainsi que des élèves de l’école primaire et secondaire de premier cycle. Madame Jelka Psajd, du Musée régional de Murska Sobota, a présenté une recherche historique sur la foire, qui réunissait la population aussi bien du point de vue spirituel que social. Monsieur Janez Bogataj, expert ethnologue, a par contre rappelé dans son intervention la valeur de ces évènements pour conserver le tissu social et les valeurs chrétiennes de la population.

La présence nombreuse d’habitants, de salésiens, de membres de la Famille salésienne et de plusieurs invités qualifiés – comme Mgr Peter Stumpf, sdb, évêque du diocèse locale, accompagné par de nombreux prêtres diocésains; le député national Jozef Horvat; le maire de Verzej, Slavko Petovar – a montré que le charisme salésien à Verzej est encore vivant et répandu.

Le moment central de la journée était la messe, présidée par le salésien Mgr Stanislav Hocevar, archevêque de Belgrade. Ce fut précisément Mgr Hocevar qui, à la fin des années 1990, dans la période de dénationalisation de l’institut, en qualité de provincial salésien, soutint

ANS – Agenzia iNfo Salesiana [Publié le 04/10/2012]

45


CENTENÁRIO DE PRESENÇA SALESIANA EM VERZEJ

D

omingo passado, 30 de setembro, o povoado de Verzej, junto ao rio Mura e onde inicia a grande Planície Panônica, viveu um dia solene, em que celebrou os 100 anos de existência do Instituto salesiano »Marianum«.

a feira, que se reuniu, espiritual e socialmente, toda a população. O Dr. Janez Bogataj, especialista em Etnologia, expôs ao invés uma relação na qual recordou o valor de tais eventos para conservar o tecido social e os valores cristãos da população. Momento central da dia foi a Celebração Eucarística, presidida pelo salesiano Dom Stanislav Hocevar, Arcebispo de Belgrado. Fora o mesmo Dom Hocevar, no fim dos anos noventas do século XX, no período da desnacionalização do Instituto, como Inspetor salesiano, a dinamizar intensamente a renovação da presença salesiana em Verzej. Na homilia o Prelado, referindo-se aos Anjos – pela recorrência da festa dos Santos Arcanjos no dia anterior – sublinhou que, assim como os Anjos olham e adoram a Deus assim também a pessoa humana é feliz quando não cultua as obras humanas, mas adora Deus, conferindo às coisas humanas o seu real e justo valor.

Em 1912 os habitantes de Verzej convidaram os salesianos a educar e a instruir os jovens do lugar nos misteres agrícolas. Mas o Instituto Marianum na época fez muito mais: foi o ninho de onde partiu e se difundiu o carisma salesiano pelos territórios do então Império Austro-Húngaro. Uma grande parte dos primeiros salesianos da Áustria, Alemanha, Hungria, República Tcheca e Polônia, de fato, passaram pelo Instituto de Verzej.

De tarde continuaram as atividades festivas: mais de 800 as pessoas que se reuniram na área coberta do Instituto para participar da Sessão Acadêmica comemorativa dos 100 anos do Marianum, dirigida pela Sra. Marja Dolamic. O Coro dos jovens conduzido pela célebre cantora eslovena Nuska Drascek, os Animadores, os Atores locais e o Condutor da rádio católica »Ognjisce«, Jure Sesek, apresentaram através de palavras, imagens e cantos, a história, o crescimento e o futuro do carisma salesiano em Verzej.

Por ocasião das comemorações pelo centenário, o centro de artesanato pertencente à hodierna obra salesiana ressuscitou uma antiga tradição: a feira dos misteres, ou ofícios, domésticos e do artesanato, denominada »Miholov Sejem«, em honra do Patrono paroquial, São Miguel Arcanjo.

A numerosa presença de povo, de salesianos, de membros da FS e de vários e qualificados convidados – Dom Peter Stumpf SDB, Bispo da Diocese local, acompanhado por muitos sacerdotes diocesanos; o Deputado nacional, Jozef Horvat; o Prefeito de Verzej, Slavko Petovar – mostrou que o carisma salesiano em Verzej está ainda mui vivo e difundido.

Da feira participaram mais de 40 representantes locais e dos centros nacionais para o artesanato. Do programa cultural tomaram parte muitas associações locais, grupos paroquiais e os alunos da escola elementar e média. A Sra. Jelka Psajd, do Museu regional de Murska Sobota, apresentou uma pesquisa histórica sobre

ANS – Agenzia iNfo Salesiana [Publicado em 04/10/2012]

46


100 LAT OBECNOŚCI SALEZJANÓW W VERZEJ

U

biegłej niedzieli, 30 września, niewielka miejscowość Verzej, nad rzeką Mura, gdzie rozpoczyna się wielka Kotlina Panońska, przeżyła uroczysty dzień z okazji obchodów 100 istnienia Salezjańskiego Instytutu »Marianum«.

W czasie kazania biskup odniósł się do aniołów

W 1912 r. mieszkańcy Verzej zaprosili salezjanów, by wychowywali i uczyli miejscową młodzież zawodów rolniczych. Ale Instytut »Marianum« w tym czasie uczynił znacznie więcej: stał się gniazdem, z którego rozprzestrzenił się charyzmat salezjański na tereny ówczesnego Cesarstwa Austro-Węgierskiego. Istotnie, spora część pierwszych salezjanów z Austrii, Niemiec, Węgier, Republiki Czeskiej i Polski, przeszła przez Instytut w Verzej.

dziełom ludzkim, ale adoruje Boga, nadając rze-

– w kontekście wspomnienia świętych Archaniołów dnia poprzedniego – i podkreślił, że tak jak aniołowie spoglądają i adorują Boga, tak też człowiek jest szczęśliwy, kiedy nie oddaje czci czom ludzkim właściwą wartość.

W czasie obchodów stulecia tego ośrodka rzemieślniczego, należącego do miejscowej placówki salezjańskiej, odżyła stara tradycja, tj. targi zajęć domowych i rzemiosła pod nazwą »Miholov Sejem«, które odbyły się na cześć patrona parafii, św. Michała Archanioła.

Po południu miał miejsce dalszy ciąg uroczy-

W targach uczestniczyło przeszło 40 przedstawicieli lokalnych i krajowych ośrodków rzemieślniczych. W programie kulturalnym wystąpiło wiele miejscowych stowarzyszeń, grup parafialnych oraz uczniowie ze szkoły podstawowej i średniej. Pani Jelka Psajd z Muzeum Regionalnego w Murska Sobota przedstawiła badania historyczne poświęcone tym targom, które gromadziły ludność zarówno pod względem duchowym, jak i społecznym. Natomiast dr Janez Bogataj, ekspert w zakresie etnologii, wygłosił prelekcję, w której przypomniał o znaczeniu podobnych wydarzeń, pozwalających zachować tkankę społeczną i wartości chrześcijańskie wśród ludności.

stości: przeszło 800 osób zgromadziło się na zadaszonym podwórzu instytutu, aby wziąć udział w Akademii z okazji 100-lecia »Marianum«, którą prowadziła pani Marja Dolamic. Chór młodzieżowy, pod kierunkiem słynnej pieśniarki słoweńskiej Nuska Drascek, animatorzy, miejscowi aktorzy i redaktor katolickiego radia »Ognjisce«, Jure Sesek, poprzez słowa, obrazy i pieśni przedstawili historię, rozwój i przyszłość charyzmatu salezjańskiego w Verzej. Liczny udział mieszkańców, salezjanów, członków Rodziny Salezjańskiej oraz innych znamienitych gości – takich jak bp Peter Stumpf, salezjanin, biskup miejscowej diecezji, któremu to-

Centralnym momentem tego dnia była Msza św., której przewodniczył bp Stanislav Hocevar, salezjanin, arcybiskup Belgradu. To właśnie arcybiskup Hocevar, pod koniec lat ’90, w czasie denacjonalizacji Instytutu, jako salezjański Inspektor, wsparł mocno ożywienie obecności salezjańskiej w Verzej.

warzyszyli liczni kapłani diecezjalni; deputowany Jozef Horvat; burmistrz Verzej Slavko Petovar – świadczył, iż charyzmat salezjański w Verzej jest wciąż żywy i rozprzestrzenia się. ANS – Agenzia iNfo Salesiana [Opublikowano 04/10/2012]

47


KAZALO Jure Sešek: Trud rojeva sadove______________________________________________________________ 3 Častni in organizacijski odbor ob 100-letnici Marijanišča________________________________ 4 prvi del

Miholov sejem, odprtje razstave Art&Craft Slovenija Na Miholovem sejmu so sodelovali______________________________________________________ 6 Sejemski oder_____________________________________________________________________________ 7 Sejemski radio____________________________________________________________________________ 8 Jelka Pšajd: Miholovo v Veržeju___________________________________________________________ 12 Janez Bogataj: Rokodelski center Veržej ‒ pentlja na šopku ob 100-letnici Marijanišča v Veržeju___ 19 drugi del

Bogoslužno slavje ob praznovanju farnega zavetnika sv. Mihaela Program pri sveti maši___________________________________________________________________ 22 Jožef Krnc: Pozdrav nadškofu Stanislavu__________________________________________________ 23 Blagoslov obnovljenega kipa sv. Mihaela________________________________________________ 24 Stanislav Hočevar: Homilija o sv. Mihaelu, farnem zavetniku župnije Veržej ______________ 24 Darja Makoter: Zahvala nadškofu Stanislavu______________________________________________ 26 tretji del

Svečana akademija ob 100-letnici Marijanišča in prihoda salezijancev Uvodne besede in pozdrav gostom_____________________________________________________ 28 Anton Pušenjak in Franc Kovačič ustvarjata zgodovino__________________________________ 29 Delovanje hiše Marianum na štirih temeljih_____________________________________________ 29 Zgodovinska obdobja in današnji čas ___________________________________________________ 30 Mirko Rakovnik: Stoletna hiša in mož stoletni g. Martin Maroša___________________________ 30 Lurška kapelica__________________________________________________________________________ 31 Salezijanci in elektrika v Veržeju (vaška igra)_____________________________________________ 32 Svečani nagovori gostov ________________________________________________________________ 33 Pogled v prihodnost_____________________________________________________________________ 37 Ob zaključku celoletnega praznovanja__________________________________________________ 37 Pogostitev in družabnost________________________________________________________________ 38 četrti del

Odmevi in odzivi, povzetki v tujih jezikih Elektronski mediji so o praznovanju poročali____________________________________________ 40 Vabilu na praznovanje so se opravičili in zapisali ...______________________________________ 41 100 anni di presenza salesiana a Verzej (I)_______________________________________________ 42 100 years of Salesian presence in Verzej (ENG)__________________________________________ 43 100 años de presencia salesiana en Verzej (E)___________________________________________ 44 100 ans de présence salésienne à Verzej (F)_____________________________________________ 45 Centenário de presença salesiana em Verzej (P)_________________________________________ 46 100 lat obecności salezjanów w Verzej (PL)______________________________________________ 47 Spomenica na slovesno praznovanje 100~letnice Marijanišča v Veržeju, 30. septembra 2012 ∴ Zbral in uredil Marko Suhoveršnik ≈ Fotografije Sonja Kamplet-Rotar in Damir Skuhala ∴ Izdal Salezijanski zavod Veržej ≈ Zbirka Marijanišče v Veržeju ≈ 12. zvezek ∴ Založil Zavod Marianum Veržej ≈ December 2012 ∴ Tisk Salve d. o. o. Ljubljana ≈ Naklada 100 izvodov


ZBIRKA MARIJANIŠČE V VERŽEJU

1. Marijanišče v Veržeju na Murskem polju, Maribor - Marijanišče, 1911. 2. Marijanišče v Veržeju na Murskem polju, Maribor - Marijanišče, 1912. 3. Spomenica na slovesno blagoslovitev Salezijanskega zavoda v Veržeju dne 27. oktobra 1912, priobčil Fr. Kovačič, Maribor - Marijanišče, 1913. 4. Posvetitev kapele Marije Matere dobrega sveta dne 8. septembra 1913, Maribor - Marijanišče, 1913. 5. Marijanišče v Veržeju na Murskem polju, priobčil Fr. Kovačič, Maribor - Marijanišče, 1913. 6. Martin Maroša, Veržej v načrtih Božje previdnosti, Veržej, 2002. 7. Martin Maroša, Tinčekova zgodba, Veržej, 2004. 8. Martin Maroša, Hrepenenje mladega sanjača, Veržej, 2005. 9. Martin Maroša, Anton Puščenjak, Veržej, 2008. 10. Življenje v Marijanišču, Veržej, 2011. 11. Bogdan Kolar, Marijanišče v Veržeju 100 let, Veržej, 2012. 12. Spomenica na slovesno praznovanje 100-letnice Marijanišča v Veržeju, 30. septembra 2012, Veržej, 2012.


Spomenica na praznovanje 100-letnice Marijanišča v Veržeju  

30. septembra 2012

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you