Issuu on Google+



Zbornik ob prireditvah

Razstava slovenskih jaslic v Veržeju Božična noč na Razkrižju Božična vas v Banovcih Božični koncert v Ljutomeru

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 1

11.12.2009 10:33:04


Razstava slovenskih jaslic v Veržeju od 4. 12. 2009 do 7. 1. 2010, vsak dan od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 v Kovačičevi dvorani zavoda Marianum. Zavod Marianum Veržej  Puščenjakova ulica 1  9241 Veržej T: 02 588 90 60 ali 041 357 640  E: janez.krnc@salve.si  S: www.marianum.si Razstava slovenskih jaslic v Veržeju Božična noč na Razkrižju Božična vas v Banovcih Božični koncert v Ljutomeru Nosilec projekta Božična Prlekija Zavod Marianum Veržej Partnerji v projektu Občina Veržej Turistično-narodopisno društvo Razkrižje Kulturno društvo Orfej Ljutomer Projekt sofinancirajo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Projekt sofinancira Evropska Unija

Božična noč na Razkrižju v četrtek, 24. 12. 2009, ob 19.00; v soboto, 26. 12. 2009, ob 18.00; v soboto, 2. 1. 2010, ob 18.00. Predstava na prostem pri Ivanovem izviru. Turistično narodopisno društvo Razkrižje  Šafarsko 42  9240 Ljutomer T: 02 584 99 12  E: tic@razkrizje.si  S: www.razkrizje.si Božična vas v Banovcih od 15. 12. 2009 do 7. 1. 2010. Ogled jaslic na dvoriščih hiš. 28. 12. ob 19.30 – koncert na vasi. TIC Veržej  Puščenjakova ulica 1  9241 Veržej T: 051 654 778  E: center.duo@siol.net  S: www.centerduo.si Božični koncert v Ljutomeru Komorni zbor Orfej, v soboto, 9. 1. 2010 ob 20.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika. Komorni zbor Orfej Ljutomer  Mestni breg 2  9240 Ljutomer E: info@orfej.si  S: www.orfej.si

Zbornik ob prireditvah Izdajatelj Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1 9241 Veržej tel: 02 588 90 60 gsm: 041 357 640 faks: 02 588 90 61 Uredil Janez Krnc, SDB Fotografije razstavljenih jaslic Marko Suhoveršnik, SDB Oblikovanje in prelom Marko Suhoveršnik, SDB Lektoriranje Ivan Kuhar Tisk Schwarz d.o.o. Naklada 1000 izvodov

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 2

p. Wolfgang Kongler, župnijske jaslice iz Boštanja na Dolenjskem, glina

 11.12.2009 10:33:09


Ob 2. razstavi slovenskih jaslic v Veržeju

Martin Leopold Cigler, Muzej jaslic Brezje, glina

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 3

Ivan Kuhar Zavod Marianum Veržej Center DUO



Preko projekta Božična Prlekija smo uspeli združiti večino dogajanja v tem prazničnem času, ki je tako ali drugače povezano z veselim pričakovanjem božičnega večera. Žalostno je, da nas v današnjem času hitenja v veselodecembrsko dogajanje popeljejo plesoči božički v izložbah trgovin, bleščeča mestna razsvetljava tisočerih lučk, in še kakšna spektakularna pogruntavščina sodobne kulture. Velikokrat prav to predstavlja beg iz družinskega gnezda, lastne ustvarjalnosti in doživljanja pravega pomena božiča. Z veseljem opažam, da je letošnje občutke pričakovanja v meni vzbudilo najprej izdelovanje jaslic veržejske mladine, nato pa veselje otrok, ki so prvi začeli polniti hodnike Zavoda Marianum s svojimi stvaritvami. Pri povabilu k sodelovanju s šolami in vrtci smo skušali izpostaviti vi-

3



 L

etošnja zima nekako ne uspe spremeniti pokrajine v zanjo značilno podobo – obleči jo v mehko belino svetlikajočih se kristalčkov, s poledico ponagajati neprevidnim sprehajalcem, otrokom obarvati noske na rdečo, ko bi skupaj s starši delali snežaka. Zato pa so dolgi zimski večeri, megleni dnevi kot je današnji, nalašč primerni za ustvarjanje. V tople domove, v razigrane učilnice pomurskih šol, se je v teh dneh prikradla domišljija, ki želi čim bolj nazorno prikazati čudež Svete noči. Zavod Marianum - Center DUO Veržej letos drugič zapored organizira Razstavo slovenskih jaslic. Po zelo odmevni in obiskani lanskoletni razstavi smo snovalci prireditve imeli veliko elana in idej, kako stvar ponovno izpeljati na tako visoki ravni in jo še dodatno nadgraditi.

Salezijanski zavod Veržej, les (detajl)

11.12.2009 10:33:14


Tomaž Lavrih, Velika Loka, lipov les

4





Lidija Debelak, Gorenja vas, glinsati relief

dik »prleških jaslic«. Otroci naj bi v svoje jaslice vnesli nekaj »prleškega«, nekaj s čimer smo ljudje na desnem bregu Mure tesno povezani. Verjamem, da s pogledom na vsake jaslice posebej najde vsak drugačne značilnosti naše pokrajine. V takšnih projektih vidimo neslutene širine otroške ustvarjalnosti, ki se izraža v izdelkih. Lahko trdim, da so letošnji izdelki vsaj za stopnico kvalitetnejši kot lansko leto. Pri tem velja tudi pohvaliti mentorje, ki so resno pristopili k delu in s svojimi izkušnjami navdihovali otroke. Veliko se jih je udeležilo tudi delavnic modeliranja iz gline, kjer so pod strokovnim vodstvom jasličarke Ane Korenč izdelovali figurice za jaslice. Duša razstave tudi letos ostaja v Kovačičevi dvorani, kjer se predstavljajo jasličarji iz celotnega območja Slovenije. Koliko znanja, potrpežljivosti in veselja je vloženega v konč-

Terezija Zapušek, Dobje pri Planini, kvačkanje

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 4

ZRP Pomelaj, Mala Polana, ličje



ni izdelek vedo le razstavljavci sami, nam, ki jim poklanjamo občudovanje ob pogledu nanje, pa se pred očmi odvije čudež Svete noči. Prepričan sem, da so se te jaslice rodile v soju domačih ognjišč, družinske ljubezni in vere, ki veje iz vsakega posameznika. Zato so decembrski dnevi nekaj tako posebnega. Družijo nas v toplem objemu doma, če jih uspemo nadgraditi še z ustvarjalnostjo, pa so naši občutki veliko dragocenejši od daril, ki se znajdejo pod božičnim drevesom. V imenu organizatorjev letošnje Razstave slovenskih jaslic v Veržeju naj izrečem zahvalo vsem – jasličarjem, ki razstavljajo, otrokom in mentorjem, ki so izdelali jaslice prav za ta dogodek in vsem ostalim, ki ste na kakršen koli način pomagali, da ta razstava ostaja v Veržeju in druži ljudi v teh prazničnih dneh. Veržej, 4. 12. 2009

Marjan Vodnik, Domžale, orehov les

11.12.2009 10:33:23




Marija Grahek, Ljubljana, poslikava svile

Katarina Zagmajster, Bizeljsko, vezenina

Dom Janka Škrabana, Beltinci, mavec

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 5

5



Družina Gostiša, Muzej jaslic Brezje, slano testo (detajl)



Lea Babič, Bizeljsko, medeno testo

MIlan Mužina, Šempas, lipov les

11.12.2009 10:33:35


Edinost Božične Prlekije

P. dr. Leopold A. Grčar, OFM

6

Rudolf in Kristina Gerlec, Bodonci, les, mavec

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 6



stvo: ‘Ti pa Betlehem Efráta, si majhen med Judovimi rodbinami: iz tebe mi vzide on, ki bo vladal v Izraelu…’ (Mih 5,1).«1 Beseda ‘Bet Lehem’ pomeni po naše »hiša kruha«, okolica Betlehema je zelo rodovitna, tako da velja za žitnico Judeje. Jezus - druga Božja oseba, ki se je za nas učlovečil ter pri vsaki daritvi maše ponavzočuje svoje rojstvo in se nam pri obhajilu daje kot »Kruh za življenje sveta«, si je izbral betlehemske poljane in preprosto votlino, da bi vsem in vsakomur omogočil dostop do sebe, saj njegovo srce išče in čaka na vsakogar. Ko sem si sam ogledal uprizoritev SVETE NOČI, me je posebej nagovarjla ugotovitev, da se domačini iz obmejnih krajev župnije in





Literatura: Sveto pismo, SSP, SDS, Ljubljana 2000.

Z

ačenja se »ADVENT«, priprava na Odrešenikovo rojstvo, ki nam želi oznaniti: »Slavo Bogu - večni Ljubezni - in mir ljudem. Prišel je, prihaja in ostaja z nami, da bi ljudem razodel in prinesel »edinost!« V tem duhu me preseneča in navdaja z upanjem poteza, da ste se ob božično - novoletnih praznikih združili kot partnerji iz območja Prlekije in sicer: Zavod Marianum Veržej z Razstavo slovenskih jaslic, Razkrižje s predstavo na prostem Božična noč, vas Banovci z Božično vasjo in Kulturno društvo Orfej z Božičnim koncertom. »Minila so tisočletja, odkar je prerok Mihej, ki je nastopal pred padcem Samarije 721 pred Kristusom, napovedal Odrešenikovo roj-

Gal Iby, Muzej jaslic Brezje, glina

11.12.2009 10:33:40


meje, ki lahko ločujejo in oddaljujejo. Navadno pa se nad reko vije most. »Simbolizem mostu kot sredstva, ki omogoča prehod iz ene obale na drugo, je med najbolj razširjenimi. To je prehod iz zemlje v nebesa, iz minljivosti v nesmrtnost, iz čutnega sveta v nadčutni. Kar nasprotja, razdeljene bregove povezuje, je most. Kdor zmore graditi mostove med razdeljenimi bregovi, dela za edinost, zbližuje oddaljenosti. Kdo je večji graditelj mostu med Stvarnikom in človekom kot Dete, ki je položeno v jasli! Še več – On sam je most med Očetom in nami.«3 Grška beseda »evangelion«, evangelij pomeni radostno vest in kaj je večje veselje kot spoznanje: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje« (Jn3,16). Zato naj velja za vse snovalce in obiskovalce Božične Prlekije: »SONCE VESELJA NAM V SRCIH ŽARI, REŠITEV GRADIMO ZA VSE LJUDI!«

Borut Hanžič, Maribor, kovina, glina

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 7

2 3

Grčar p. Leopold OFM, Jaslice, Zgodovina jaslic in njihov oznanjevalni pomen, Družina, Ljubljana 1997, 17. Grčar, n. d., 124. Grčar, n. d., 126.

VDC Sožitje, Ptuj, glina

7





1



občine Razkrižje že 12 let trudijo in v naravnem okolju, ob ‘Ivanovem izviru’ uprizarjajo lepo predstavo pod naslovom BOŽIČNA NOČ. Obiskovalci med predstavo doživljajo željo, da bi se poistovetili s posameznimi osebami, zato žele biti bliže prizorišču … Vendar jih v tem primeru ločuje hladna reka … VODA: »Simbolične pomene vode lahko izrazimo s tremi dominantnimi temami: voda predstavlja izvor življenja, sredstvo očiščevanja in središče obnavljanja!«2 Če izhajamo iz teh premis, lahko zaključimo, da si ti, novorojeni Odrešenik, izvor življenja, ki si sam zagotovil: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje!« (Jn 14, 6). Voda – sredstvo očiščevanja: ti valovi reke nam govore, kako pomembno je, da se Novorojenemu v betlehemski noči bližamo očiščeni na duši in telesu po dobri adventni spovedi. Končno pa je voda simbol obnavljanja. Popolna obnova življenja izhaja iz Novorojenega, ki bo rekel: »Brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5). Reke pa so bile v zgodovini človeštva tudi meje med ljudmi in meje med pokrajinami,

Ana Jaušovec, Ormož, papir (detajl)

11.12.2009 10:33:47


Eva Tivadar, Dobrovnik, ličje

8

Romana Perc, Kog, volna (detajl)

Jakob Jeraša, Jesenice, naravni material (detajl)

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 8



Votlina, Muzej jaslic Brezje, glina





Ana Korenč, Ljubljana Šmartno, glina (detajl)

Vera Orač, Ponikva, sveča

Miha Kač, Stahovica, glina (detajl)

11.12.2009 10:33:59


Sprehod po domači pokrajini

Silva Kelemina, Ormož, volna

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 9

Janez Krnc, etnolog Vodja Centra DUO



Tudi v današnjem času je bistvo jaslic uprizoritev religioznega dogodka Svete noči, ko se Bog rodi in stopi na zemljo kot človek. Poleg zgodovinskega dejstva o rojstvu Jezusa Kristusa, je tudi stalna ponavljajoča se resničnost po vsem svetu in v vsakem času. Tako lahko govorimo o palestinskih jaslicah in tudi o slovenskih jaslicah. Slovenske jaslice so zaznamova-

ne z domačo pokrajino, hlevom in figurami oblečenimi v slovensko nošo. Etnolog in velik poznavalec jaslic na Slovenskem Niko Kuret pravi: »Jaslice so ‘zamrznjeno gledališče’, se pravi, da morajo biti figure v svojih kretnjah zaznamovane tako, kakor da so pravkar obmirovale… Jasličar mora biti kakor gledališki režiser. Vedeti mora, kakšna naj bo postavitev, da bo učinkovala lepo in ubrano.« Tako je poleg izvirnosti pomemben estetski pogled in materiali iz katerega so narejene figure. Vsekakor ima lastna ustvarjalnost svoje vrednote, četudi take jaslice včasih nimajo velike umetniške vrednosti, so del človeka, ki jih ustvarja in so v tem človeku dosegle svoj namen.

9



 E

vangelist Luka poroča o okoliščinah rojstva Jezusa Kristusa zelo kratko, vendar dovolj jasno: »In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču«(Lk 2,7). To pomeni, da je Marija rodila Jezusa v pastirskem hlevu. Ti hlevi so bili v Palestini navadno podzemeljske votline.

Jože Korže, Sodražica, les

11.12.2009 10:34:04


Blaženi Anton Martin Slomšek leta 1847 zapiše: »Otroci veselo jaslice gledajo, ki so jih mladeniči u kotu naredili, z zelenim beršljem in pozlačenimi orehi dekliči ozaljšali. Vse je veselo in svete pesmi Jezusovega rojstva stari in mladi pojo.« Gre torej za družinski dogodek na katerega se z velikimi pričakovanji pripravlja celotna družina. Več je vloženega truda in osebne angažiranosti v pripravi, bolj doživeta je božična noč. Prve družinske jaslice na Slovenskem so se postavljale v ‘bogkov kot’(kotne jaslice), večje jaslice pa so bile po cerkvah. Kot marsikaj drugega, so tudi jaslice na prostem (dvorišču) prišle iz Amerike v zadnjih desetletjih.

Oton Naglost, Vipava, les





10

V vasi Banovci že deset let pripravljajo jaslice na prostem, na dvoriščih hiš. V slovenskem prostoru je bil to eden prvih skupinskih pojavov postavljanja jaslic na prostem. V začetku je bila to morda predvsem pobuda turističnega pomena, kako privabiti čim več gostov v vas in jih usmeriti v terme. Vodstvo term Banovci je domačine k postavitvi jaslic na prostem motiviralo predvsem z bogatimi nagradami in kasneje tudi medsebojno tek-

Mateja Kozmus, Muzej jaslic Brezje, glina (detajl)

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 10

Mojca Kuzman, Vojnik, domača volna (detajl)

movalnostjo. Jaslice so ocenjevali gostje term. Danes z veseljem ugotavljamo, da je desetletno postavljanje Božične vasi Banovci preraslo v obredno dogajanje. Vaščani se odločajo za postavitev svojih dvoriščnih jaslic predvsem iz osebnega nagiba, zaradi lastnega zadovoljstva. Tudi priprave so pri mnogih v vasi dolgoročne in zelo premišljene. Še vedno jih ocenjujejo gostje Term Banovci in za dodatno motiviranost so priskrbljene nagrade.



V letošnjem letu bo že tretjič jaslice ocenjevala strokovna komisija v sestavi teologa, krajinskega arhitekta, etnologa in likovnika. Pri odločitvi komisija upošteva v naprej dogovorjene kriterije: teološko svetopisemska verodostojnost, materiali in gradiva, estetika – umetniška nota, izvirnost – domiselnost pri postavitvi jaslic, jasna razmejitev med betlehemskimi in slovenskimi jaslicami ter vložen trud, delo in čas. Opažamo, da se je kvaliteta postavitev jaslic po vasi Banovci v zadnjem letu bistveno izboljšala. Mnogi so uspeli skrivnost Božične noči še bolj približati mimoidočim z božično glasbo, kar je nov pojav v Božični vasi Banovci.

Ivanka Lehner, Murska Sobota, glina (detajl)

11.12.2009 10:34:11


 Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 11

Zoran Mrak, Logatec, les

11



Marija Udovič, Lukovica, ličje

Aljoša Logar, Muzej jaslic Brezje, lego kocke



Veseli nas, da so bolj pozorni na pravilno postavitev figur, ki se obračajo k osrednjemu prizorišču Kristusovega rojstva. Tudi na pastirski ogenj in vodo niso pozabili. Mnogi so pozicijsko lepo izpostavili hlevček s sveto družino. Pomembno je, da se naša pozornost že ob prvem pogledu na jaslice osredotoči na osrednji dogodek in da drugi dejavniki ne prevladajo. Že prvi večerni pogled na Božično vas Banovci nas navduši. Opazi se vedno več umirjene enobarvne razsvetljave. Mnogi zelo dobro osvetlijo hlevček s sveto družino in znajo diskretno skriti električno napeljavo ter tako obiskovalcu približajo skrivnostnost božične noči. V tem primeru drži reklo »MANJ JE VEČ«. Seveda bo vas še bolj celostno zaživela, ko bo načrtno osvetljena in bo tudi ulična razsvetljava s pločniki, poleg večje varnosti, obiskovalce vodila od jaslic do jaslic. Prebivalce vasi Banovci vzpodbujamo, da vztrajajo pri postavitvah dvoriščnih jaslic in na ta način polepšajo praznike sebi, svojim bližnjim in mnogim, ki pridejo od blizu in daleč občudovati Božično vas Banovci.

Konrad Triler, Sevnica, les

11.12.2009 10:34:20


Katarina Lavrih, Velika Loka, bombažna nit, les

Andrej Gašperlin, Komenda, les

VDC Murska Sobota, enota Ljutomer, vezenina

Irena Tivadar, Dobrovnik, ličje





12

Boštjan Pacek, Muzej jaslic Brezje, les

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 12

Janez Perenič, Brezovica, les

 11.12.2009 10:34:32


Božična pesem, kako si lepa

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 13

Maestro Marjan Potočnik

13



morem predstavljati, je Božična noč, ki jo je na besedilo avtorice številnih cerkvenih pesmi, s. Elizabete Kremžar, v letu 1943, uglasbil Mirko Rener. Po krajšem, nebeško lepem orgelskem uvodu se oglasi solistka ali solist z besedami: »Božična noč, kako si lepa…« Mirno lahko rečemo: »Božična pesem, kako si lepa!« Vse kar je lepo, človeka privlači, se dotika njegovih globin, ga notranje izpolni, hkrati pa ga odpira za vrednote, ki ga presegajo ter vzbuja v njem doslej nesluteno hrepenenje. Glasba je najstarejša umetnost, v sebi nosi izredno izpovedno moč. Človeka nagovarja neposredno, ga vzgaja in plemeniti. Povsem nemogoče je peti ali igrati iz srca in biti obenem hudoben. Tisti, ki poje iz srca, je že nagovorjen z besedilom in melodijo, hkrati pa nagovarja tudi tiste, ki s srcem poslušajo. Ob lepi božični pesmi človek zlahka začuti harmonijo s človekom pa tudi z vsem stvarstvom, ki ga obdaja. V sebi in okrog sebe nenadoma začuti to, kar poje že omenjena pesem Božična noč: »Roke k molitvi zemlja sklepa. Mar sluti, da prihaja Bog!?« Božična pesem, kako si lepa… Na glasbenem izpopolnjevanju v Rimu smo imeli v okviru predavanj tudi glasbeno - liturgični seminar. Vsak slušatelj ali pa narodnostna skupina, je predstavil ali predstavila svoje božične ljudske in zborovske pesmi. Vsi so bili začudeni nad številom in lepoto slovenskih božičnih pesmi. Še danes mi odzvanjajo v ušesih besede profesorja: »Čestitamo! Tako majhen narod, pa imate toliko in tako lepih božičnih pesmi!«



 S

veti Frančišek (1182-1226), asiški ubožec, je za božične praznike leta 1223 v votlini samotnega kraja Greccio med polnočnico pripravil žive jaslice in od takrat je navada po cerkvah in domovih postavljati jaslice. Kakor vsi mistiki je okušal tudi temo križa in zapuščenosti. Ko se je znašel v največji temi, se mu je sanjalo, da stoji ob njegovem ležišču angel v nebeški svetlobi z lokom in violino v rokah in mu govori: »Frančišek, zaigral ti bom, kakor igramo pred nebeškim prestolom v nebesih.« Naslonil je gosli k obrazu in samo enkrat potegnil z lokom prek strun. To je napolnilo Frančiška s takim veseljem in sladkostjo, da več ni čutil telesa in nobene žalosti. »In ko bi angel še enkrat potegnil z lokom po strunah, bi se morala duša zaradi prekipevajoče radosti ločiti od telesa,« je zjutraj pripovedoval Frančišek svojim bratom. Res je, da so vse zemeljske lepote, ki jih na zemlji doživljamo, le bledikav odsev tega, kar nas čaka v večnosti in da je končno najlepša glasba, kakor slaboten odmev tega, kar bomo nekoč slišal. Pa vendar, mar še nismo doživeli blaženih trenutkov ob lepi zborovski pesmi ali ob stari ljudski pesmi, ki jo zapoje tako rekoč vse zbrano občestvo, ki so nas ponesli v tako vznesenost, da se nam je zazdelo, da že uživamo rajsko lepoto in srečo ter smo od bogoslužja ali od koncerta odhajali prerojeni in z nebom v srcu? Ena najlepših slovenskih božičnih zborovskih pesmi, brez katere si polnočnice ali slovesne božične praznične maše že dolgo ne

Drago Milovac, Ljubljana Polje, les

11.12.2009 10:34:34


Kako na božičnem koncertu zapoje Komorni zbor Orfej, se lahko prepričate 9. januarja 2010. Ob 20.00 uri bodo zapeli v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru. Zvestemu domačemu občinstvu bodo postregli z mašo Missa brevis in Hon. St. Joannis de Deo slavnega skladatelja Franza Josepha Haydna. Da bo Haydnova stvaritev zazvenela v vsej svoji veličini, zagotavljata okrepljena pevska zasedba, solistka Katja Kovalinka in komorni godalni orkester. Več informacij najdete na spletni strani www.orfej.si ali na naslovu info@orfej.si





14

Božična pesem, kako si lepa… Saj so lepe tudi velikonočne, polne zmagoslavja in vstajenjskega zanosa. V veliki meri so koračnice, ki z godbo na pihala v velikonočni procesiji naznanjajo zmago življenja nad smrtjo. Božična pesem pa nas nagovori drugače. Seže nam v dušo kot prekrasno zvezdnato nebo. Seže nam v dušo bodisi z uspavanko betlehemskemu detetu Jezusu v obliki nepozabne Gruberjeve pesmi Sveta noč, ali s preprosto ljutomersko pesmijo Pastirček pase čredico, pri mestu Betlehem, s Potočnikov ponarodelo Prelepo migljajo zvezdice ali njegovo zborovsko priredbo Veseli čas praznujmo. Božična pesem nas poboža s svojo iskreno predanostjo, ko odzvanjajo verzi: »O Jezušček moj, za vselej sem tvoj«. V času, ko pred polnočnico še ni bilo božičnih igric ali recitalov, je avtor zgoraj omenjene pesmi ter dolgoletni ljutomerski organist in zborovodja Peter Potočnik, pred polnočnico ljudi ogrel s kakšno novo božično pesmijo. Po navadi sta najprej zapela skupaj z ženo Anico, potem pa se je petju pridružil zbor. Nekatere teh pesmi so ljudje vzeli tako zelo za svoje, da so ponarodele in postale del ljudskega izročila. Sicer pa drži, da je večina ljudskih pesmi nastala iz zborovskih priredb.

Tüške Marija, Radmožanci, ličje (detajl)

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 14

Začetek polnočnice si ne moremo predstavljati brez čudovite in obenem tako preproste Gruberjeve Svete noči. Prihaja iz globokega miru, da smo vsi bratje in sestre, božji ljubljenci, notranje osvobojeni, napolnjeni z radostjo, ljubeznijo in mirom. Božična pesem, kako si lepa… Liturgično (neuradno) traja božični čas od božičnega večera in do nedelje po prazniku treh kraljev oziroma gospodovega razglašenja. Ker pa velja 2. februar za praznik Jezusovega darovanja (t.i. svečnica) in ima v ljudski zavesti izrazit božični značaj, se šele s tem praznikom sklene božični čas. Obenem je to tudi čas, ko prenehamo peti božične pesmi. Močno pa sem prepričani, da so božične pesmi prelepe, da bi jih prepevali samo dobra dva tedna na leto. Božični čas pa je tudi čas božičnih koncertov. Morda jih je zadnja leta celo preveč. Odvisno kdo poje, predvsem pa kako poje. Včasih lahko slišimo sicer v tehničnem smislu dovršeno petje, ki pa nas pušča hladne. Za vsako pesem velja, da brez notranjega naboja, brez duše ne more zazveneti v polnem sijaju in izpovedati moči. Toliko bolj velja to načelo za duhovno glasbo, morda še prav posebej za božične pesmi, kjer je potreben tudi religiozni naboj ali pa vsaj spoštovanje in odprtost za vrednote, za skrivnost življenja, za ljubezen, za neizrekljivo, za sveto, za neskončno lepoto … Božična pesem, kako si lepa… Tudi pri polnočnici, ali pa na sveti večer v murskosoboškem zaporu. Glasovi so bolj ali manj ubrani, pesem Sveta noč odmeva v različnih jezikih, toda čutimo, da smo bratje, zbrani ob skromnih jaslicah kot v Betlehemu. Ko odpojemo, eden izmed zapornikov s solzo v očeh vzklikne: »Dečki, Bog nas ima rad, tudi če smo v zaporu!« Božična pesem, kako si lepa… Naj lepota in moč božične pesmi vedno znova prižiga v

 11.12.2009 10:34:37


naših srcih in življenjih luč upanja, miru in notranjega veselja, naj sije z naših obrazov, naj nas kliče k medsebojni pomoči in dobroti, naj napolni naše cerkve in domove …



Steklenica, Muzej jaslic Brezje, glina

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 15

15



ZRP Pomelaj, Mala Polana, ličje

Sveta družina, Muzej jaslic Brezje, glina



p. Wolfgang Kongler, Muzej jaslic Brezje, glina

Darko Poženel, Ajdovščina, les

11.12.2009 10:34:47


Drugi natečaj jaslic za vrtce in osnovne šole Pomurja Naziv ustanove Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer OŠ Franceta Prešerna Črenšovci OŠ IV. Murska Sobota OŠ Kobilje DOŠ Dobrovnik

OŠ Cvetka Golarja (4. mesto)

OŠ Kobilje (1. mesto)

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 16

Mateja Zelko, Carmen Knaus – Kovač, Romana Glavač, Mišel Horvat, Metka Hauser Černjavič Mihaela Ružič Danijela Horvat

OŠ Križevci pri Ljutomeru

Eva Tivadar Loreta Solarič Mateja Balažek

OŠ Veržej OŠ Veržej OŠ Veržej – dom

Mateja Šumenjak Cvetka Puhar Marija Zorko

OŠ Mala Nedelja

Gimanzija Franca Miklošiča Ljutomer

Mentor Karolina Erjavec



Skupina otrok dijaki in dijakinje 2. V razreda (program Predšolska vzgoja) različne skupine

učenci OŠ IV. učenci ustvarjalnega krožka (4. in 5. razred) 1. razred

učenci likovnega krožka (4. in 5. razred) učenci OPB – starejša skupina učenci OPB – mlajša skupina Natalija Blanko Ferreiro, Sara Hrastnik in Nikolina Pajič, Dario Toplak učenci OPB

Mihaela Lipovec, Miša Šišernik Vrtec Radenci, Dragica Dietner, otroci in vzgojiteljice Radenski mehurčki Darja Zemljič, Jožica Veberič, vrtca Radenci Irena Kerčmar Vrtec Križevci pri Ljutomeru otroci in starši oddelka od 4 do 6 let Vrtec Mala Nedelja Silvija Filipič in Liljana skupine otrok 1-2 leti, Peršak, Liljana Tropenauer, 2-3 leta, 3-5 let in 5-6 let Ksenija Kolar in Cecilija Rajht, Monika Černjavič in Anita Kosi Vrtec Veržej Suzana Kolmanič, otroci starejše skupine Ingrid Grantaša OŠ Cvetka Golarja Nelica Petek, Milena Rakuša, Marina Gracin, Metka Sobočan, Metoda Ljubec

Vrtec Veržej (2. mesto)

Vrtec Križevci pri Ljutomeru (3. mesto)

11.12.2009 10:34:57


Razstava jaslic zbornik 2009