Page 1

Fünkešnica Glasilo Občine Veržej ≈ leto XII ≈ št. 2 ≈ julij 2019

OBČINSKI PRAZNIK

POD PRLEŠKO BRAJDO

PLAVČKOV FESTIVAL


UTRIP OBČINE

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!

Z

akorakali smo v mesec julij, kar pomeni, da je polovica leta že za nami. In kako hitro je minila. Če smo se še do konca maja pritoževali nad hladnim in deževnim vremenom, je junij pokazal pravo sliko poletja. Pomladi, ki je za večino najlepši letni čas, praktično sploh nismo imeli. Tudi praznovanje občinskega praznika se je s postavitvami majskih dreves pričelo v dežju, končalo pa se je s tridesetim tradicionalnim srečanjem krvodajalcev Slovenije v prekrasnem poletnem dnevu. Več o dogodkih ob občinskem prazniku si lahko preberete v prispevkih pričujoče Fünkešnice, prav tako se lahko z delom občine seznanite v objavljenem govoru, ki sem ga imel na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku.

Ker se vroči dnevi še kar nadaljujejo Vam želim, da bi Vas branje nove številke Fünkešnice v hladni senci vsaj malo osvežilo. Slavko Petovar, župan

ZAPIS S 5. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ

P

eta redna seja Občinskega sveta Občine Veržej je potekala 20. maja 2019, na dnevni red je bilo uvrščenih 10 točk. Pod prvo točko dnevnega reda je bil sprejet zaključni račun Občine Veržej za leto 2018. Občina Veržej je prejela 1.274.773,63 EUR prihodkov, porabila pa 1.347.725,46 EUR odhodkov. Investicijski odhodki so znašali 418.145,36 EUR, investicijski transferi pa 62.689,06 EUR. Bilanca prihodkov in odhodkov tako izkazuje primanjkljaj v višini 72.951,83 EUR. Olga Lukman, inšpektorica Medobčinskega inšpektorata in redarstva je predstavila poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva za leto 2018. Na območju občine Veržej je bilo v letu 2018 obravnavanih 17 inšpekcijskih zadev, od katerih jih je 15 bilo rešenih. Obravnavana so bila področja kanalizacije, cest, neurejene parcele, vodovod in prijave v stečaj. V okviru skupne uprave pa deluje tudi redarstvo. V občini se opravljajo nadzori hitrosti vozil v vseh treh naseljih občine, potrebno pa je poudariti, da se prometna varnost izboljšuje. V nadaljevanju so se člani občinskega sveta seznanili s projektom ENSVET, ki deluje že od leta 1992. Energetsko svetovalna pisarna Ljutomer, katere vodja je Valentin Odar, je začela delovati leta 2005 in nudi občanom brezplačne in-

Fünkešnica

formacije pri učinkoviti rabi energije in rabi obnovljivih virov energije. Poleg tega občane obveščajo o možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov s pozivov za vlaganje pri prenovi ali novogradnji stanovanjskih objektov, ki jih objavlja Ekosklad j.s. Naslednja vsebinska točka je vsebovala sprejem Letnega programa športa v občini Veržej za leto 2019. Občinski svet je na 4. redni seji potrdil predlog Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Veržej, zato je lahko na tej seji občinski svet potrdil še Letni program športa za leto 2019, kateremu je sledil Javni razpis za sofinanciranje letnega program športa v občini Veržej za leto 2019. Na pobudo predlagateljev ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svet sprejel sklep o podelitvi priznanj in nagrad Občine Veržej za leto 2019. Na slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku je bilo podeljeno pisno priznanje, pisno priznanje z denarno nagrado in plaketa. Pod točko razno je občinski svet ponovno obravnaval problematiko Narcisne ulice. Župan je v nadaljevanju člane občinskega sveta seznanil še z investicijami, ki se bodo izvajale v letu 2019. Občinska uprava Občine Veržej

Dobrodošli na desnem bregu Mure

issn c506-905x. uredniški odbor Ivan Kuhar (glavni in odgovorni urednik), Alenka Belec, Damjana Ferenc, Vito Šadl, Dominik Štrakl, Mateja Žalik Rus. foto naslovnice Sara Vinkovič. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom Marko Suhoveršnik. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. fünkešnica ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo prejme brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TIC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.marianum.si, www.verzej.si in v Digitalni knjižnici Slovenije.

Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si

2 Fünkešnica ≈ julij 2019

TIC Veržej – Zavod Marianum Veržej Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej


UTRIP OBČINE

NAGOVOR ŽUPANA OBČINI VERŽEJ OB OBČINSKEM PRAZNIKU

S

poštovane občanke in občani, cenjene gospe in gospodje, lepo pozdravljeni na slovesnosti ob praznovanju dvajsetega občinskega praznika Občine Veržej. Pozdrav namenjam podžupanu Občine Veržej, Dragu Legenu, članom občinskega sveta in drugih delovnih teles Občine Veržej. Prav poseben pozdrav namenjam današnjemu slavnostnemu govorniku dr. Matjažu Barboju, avtorju monografije Slavko Osterc – Velikan modernizma. Nadalje velja pozdrav kolegom županom in podžupanom ter predstavnikom sosednjih občin, poslancem v državnem zboru RS in svetnikom v državnem svetu, predstavnikom javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Občina Veržej, ravnateljici Osnovne šole, farnemu župniku, predstavnikom Marijanišča, načelnici upravne enote Ljutomer, predstavnikom gospodarskih družb poslovnih partnerjev naše občine in predstavnikom društev. Pozdravljam tudi predstavnike medijev, ki naše delo spremljajo preko celega leta. Wilfred Peterson je zapisal: »Uspeh je osredotočanje polne moči vsega, kar ste, v cilj, za katerega čutite žgočo željo, da bi ga dosegli.« Občina Veržej se je že v času svojega nastajanja odločila, da bo vse svoje potenciale usmerila v doseganje ciljev, ki pomenijo njen razvoj. Prvi je bil že ta, da smo dobili samostojno občino. Velika, žgoča želja, se je takrat uresničila, cilj je bil dosežen, odgovornost za razvoj je bila prevzeta. Ponosni, a skromni, smo bili takrat, celo tako zelo, da prvo leto sploh nismo praznovali občinskega praznika. Zdelo se nam je, da nimamo še ničesar za pokazati, pa ni bilo tako. Narejen je bil najpomembnejši korak, občina je bila formalno in organizacijsko postavljena. Zato tudi razkorak med praznovanjem dvajsetega občinskega praznika in enaindvajsetletnim obdobjem delovanja samostojne občine. V vseh nadaljnjih letih samostojnega razvoja, smo se s polno močjo osredotočali na uresničevanje ciljev in upam si trditi, da smo dosegli zavidljivo raven razvoja. Kljub temu nam želja ne zmanjkuje, tudi lani smo uspeli doseči kar nekaj razvojnih ciljev. Omenil bi predvsem dva. Prvi je rekonstrukcija Kolodvorske ulice, ki je z dograditvijo pločnika, ureditvijo meteorne kanalizacije in novim cestiščem dobila povsem nov izgled, še pomembneje pa je, da je ta zelo tranzitna cesta postala bistveno bolj varna za vse udeležence v prometu, še zlasti za najbolj ranljive, kot so pešci in otroci. Drugi cilj je ureditev atletske steze pri Osnovni šoli Veržej, ki nekako že nakazuje težišče vlaganj v naslednjem obdobju. Sodobno urejena atletska steza omogoča kakovostno vadbo in izvajanje športne vzgoje, obenem pa tudi širšemu okolju ponuja možnost rekreacije in zdravega ter kakovostnega preživljanja prostega časa. Skupaj s čudovito urejenim parkom pred Marijaniščem, obiskovalca takoj ob vstopu v Veržej nagovori s prijetnimi občutki.

Cilje želimo dosegati še naprej, saj želja in potreb ne manjka. V tem trenutku največ naporov vlagamo v projekt Energetske sanacije Osnovne šole v Veržeju. Aktivno teče konkurenčni dialog in iskanje najugodnejših rešitev, zato upam, da bo zasebni partner izbran v mesecu juniju in bodo dela stekla že v poletnih mesecih. Obnovljena šola bo učencem in zaposlenim nudila bistveno ugodnejše bivalno in delovno okolje, saj projekt predvideva zamenjavo stavbnega pohištva, ureditev fasade, sanacijo in izolacijo stropov, ureditev kurilnice s prehodom na nov, okolju prijaznejši energent in ureditev svetil. Objekt osnovne šole v letošnjem letu praznuje okroglih petdeset let in kar kliče po nujnih vlaganjih. Ob sprejemu proračuna za letošnje leto in načrta razvojnih programov za naslednje štiriletno obdobje, je občinski svet dal jasno prioriteto naložbam na področju izobraževanja. Med nje zagotovo spada tudi izgradnja novega vrtca. Občina bo v letošnjem letu naredila izvedbene projekte, pridobila gradbeno dovoljenje in vse moči usmerila v iskanje virov za zaprtje finančne konstrukcije. Novogradnja vrtca bo namreč največji projekt, ki se ga bo občina lotila v vsej svoji zgodovini. Na področju turizma imamo dobre novice. Število nočitev v naši občini se povečuje, prav tako število ponudnikov turističnih storitev, povečujejo se tudi kapacitete za nočitve. Odlična novica je ta, da bodo Terme Banovci v naslednjih dneh dobile novega lastnika, z imenom in priimkom in za katerega verjamemo, da mu ne bo vseeno za razvoj, kot je bil to primer z dosedanjim lastnikom. Občina mora sodelovati na način, da ustvarja pogoje za razvoj in gradi potrebno javno infrastrukturo. To tudi počnemo. V teh dneh se zaključuje postavitev tabel poenotene turistične obveščevalne signalizacije, z velikim upanjem pa pričakujemo rezultate javnega razpisa LAS Prlekija, kjer smo prijavili projekt Promocijsko informacijske točke za NATURO 2000, ki predvideva obnovo in revitalizacijo objekta Rože ob občinski zgradbi. Občina je z območjem znotraj vodovarstvenih nasipov postala del Biosfernega območja Mura, ki je pod zaščito UNESCA, kar nam daje nove razvojne možnosti na področju razvoja kulturnega in sonaravnega turizma. Veseli tudi dejstvo, da je država začela s projektiranjem kolesarske steze med Veržejem in Križevci. Z njeno izgradnjo v naslednjih letih se odpirajo nove razvojne možnosti in priložnosti, zato hvala županu Križevec za dosedanje dobro skupno sodelovanje na tem projektu. Tudi na področju stanovanjske gradnje pričakujemo bistven premik, saj pričakujemo začetek gradnje stanovanj na lokaciji med trgovino Narcisa in bloki v Veržeju. V letošnjem letu pričenjamo postopek sprememb Občinskega prostorskega načrta, ki mora dati prave odgovore na razvojna vprašanja in potrebe, ter ponuditi prostorske rešitve za naslednjih deset let. Fünkešnica ≈ julij 2019 3


UTRIP OBČINE

Da bomo lahko tudi v prihodnje osredotočeni na razvoj, uresničevanje ciljev in želja, je potrebno dobro sodelovanje med županom, občinskim svetom in občinsko upravo. Sestava občinskega sveta, ki ga odlikujeta mladost in modrost, je ob predanem delu občinske uprave garancija za uspešno razvojno delo tudi v prihodnje. Podžupan, Občinski svet, Občinska uprava, hvala Vam za odlično sodelovanje. Dobro delo občine ustvarja pogoje, da lahko raste in se razvija tudi vsak njen posameznik. Nekateri so pri svojem delu še posebej predani razvoju in skrbi za skupno dobro, še posebej so osredotočeni na doseganje ciljev, ki se dotaknejo celotne lokalne skupnosti. Občinski praznik je priložnost, da

jih posebej izpostavimo in se jim zahvalimo. Velika hvala za vse narejeno in iskrene čestitke. Velik v svojih delih pa je tudi naš rojak Slavko Osterc, kateremu bomo s tradicionalnim Osterčevim večerom posvetili zadnji del današnje prireditve. Spoštovane občanke in občani, ob dvajsetem občinskem prazniku Vam iskreno čestitam. Občini želim vse dobro pri razvoju tudi v prihodnje, želim da ustvarjamo takšno lokalno skupnost, ki bo zagotavljala prijazno in varno okolje in vsakemu posamezniku omogočila razvoj vseh svojih potencialov. Hvala in lep večer. Slavko Petovar, župan

NAGRAJENCI OBČINE VERŽEJ V LETU 2019

O

Po Odloku o priznanjih in nagradah Občine Veržej so priznanja in nagrade Občine Veržej: - naziv častnega občana Občine Veržej, - priznanje z denarno nagrado, - plaketa Občine Veržej, - pisno priznanje in - priznanje župana.

Foto Tivadar

bčina Veržej vsako leto ob občinskem prazniku podeljuje priznanja in nagrade zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja in na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled Občine Veržej.

4 Fünkešnica ≈ julij 2019


UTRIP OBČINE

Župan Občine Veržej je objavil javni poziv za sprejem predlogov za podelitev občinskih nagrad. Izmed prejetih predlogov je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Veržej občinskemu svetu pripravila predlog sklepov, ki jih je občinski svet tudi v celoti potrdil. V letošnjem so na podlagi prejetih predlogov in končne odločitve Občinskega sveta Občine Veržej podeljeni: plaketa Občine Veržej, priznanje z denarno nagrado in pisno priznanje.

PISNO PRIZNANJE je prejela DANICA GREGORINČIČ Danico Gregorinčič poznamo kot občanko, ki s svojim delovanjem veliko prispeva na družabnem in društvenem področju v občini, predvsem pa pri vaščanih naselja Bunčani. Je pobudnica raznih aktivnosti na vasi. Bila je med predlagatelji obnove vaških križev in pri tem aktivno sodelovala. Že vrsto let je gonilna sila pri pripravi kulinaričnih razstav v Bunčanih, prav tako je aktivna v domačem gasilskem društvu, kjer je njen vložek v delovanje gasilskega društva neprecenljiv. Ob raznih dogodkih napiše vedno zanimive članke za občinsko glasilo, prav tako pa z veseljem pripravi vabila za različne društvene ali osebne dogodke, saj ima izredne smisel za to. Danica Gregorinčič s svojo družbeno angažiranostjo tako že več deset let aktivno prispeva k razvoju vasi Bunčani in tako celotne lokalne skupnosti. S svojim znanjem, izkušnjami in aktivnim sodelovanjem predstavlja velik zgled za mlajše generacije. S takšno široko vpetostjo v življenje vaške skupnosti, se vrednote, ki so danes zelo potrebne, preko nje vnašajo tudi v širši družbeni prostor. Njena vloga in prispevek k razvoju družbenega življenja ter razvoja vasi sta neprecenljive vrednosti. Občinski svet Občine Veržej je tako sklenil, da za aktivno delovanje na vseh področjih družbenega življenja podeli Danici Gregorinčič pisno priznanje Občine Veržej.

PRIZNANJE Z DENARNO NAGRADO je prejel MARIJAN ŠADL Marijan Šadl, po izobrazbi likovni pedagog, je pred skoraj štiridesetimi leti prišel službovat in živet v Veržej, kjer se je aktivno vključil v takratno društveno življenje. Poleg poučevanja je aktivno sodeloval s kulturnim in turističnim društvom. Takrat je pri kulturnem društvu upodobil lik skladatelja Slavka Osterca, ki ga še danes uporabljamo na vseh promocijskih materialnih. V okviru turističnega društva je sodeloval predvsem pri zgodbah o narcisah in Leščečku. Ob natečaju takratne Turistične zveze Slovenije za naj spominek je izdelal Leščečka, ki je dobil nagrado za najbolj izviren spominek. Leščeček, kot ga je izdelal Marijan Šadl, je postal sinonim za Veržej, uporabljal pa se je tudi za protokolarno darilo. Nesebična pomoč Marijana Šadla je

prisotna tudi pri okrasitvah cerkve, pri intenzivnem sodelovanju pri razstavah jaslic in pirhov v Zavodu Marianum, pri sodelovanju v strokovni komisiji v okviru Božične vasi v Banovcih ter pri izdelovanju lampijonov, ki v decembrskih dneh zamenjajo ulično razsvetljavo v Banovcih in pričarajo čarobno praznično vzdušje. V času postavitev zgodb o Veržencih je z Janezom Ferencem aktivno sodeloval pri izdelavi in postavitvi številnih scen, ob kulturnih praznikih in drugih dogodkih pa še danes poskrbi za izjemne ureditve odra. Pri vsem naštetem je potrebno izpostaviti dejstvo, da je vse njegovo delo opravljeno brezplačno. Njegovo pedagoško delo se bo v letošnjem letu končalo. Rezultati in nagrade, ki jih je skupaj z učenci dosegel na bienalih in razstavah ter številnih razpisih kažejo na visoko strokovnost in potrjujejo sloves odličnega likovnega pedagoga. Občinski svet Občine Veržej je tako sklenil, da za aktivno vlogo na področju kulture, turizma in promocije naše občine podeli Marijanu Šadlu priznanje z denarno nagrado.

PLAKETO OBČINE VERŽEJ je prejela STAREJŠA FOLKLORNA SKUPINA KULTURNEGA DRUŠTVA SLAVKO OSTERC VERŽEJ Starejša folklorna skupina KD Slavko Osterc Veržej ima že dolgo tradicijo. Prva uradno ustanovljena folklorna skupina v prosvetnem društvu, predhodniku KD Slavko Osterc Veržej, je bila ustanovljena že leta 1953. K njenim ustanoviteljem štejemo g. Alojza Pečiča, g. Franja Kozarja in ga. Zaliko Hladnjak, ki je bila 40 let tudi njen umetniški vodja. Že od prvih začetkov je bil glavni namen folklorne dejavnosti v Veržeju predvsem ohranjane plesov, šeg in navad ter druženje Veržejcev. Nastopali so v domačem kraju, se udeleževali medobčinskih folklornih revij, sodelovali na raznih folklornih festivalih in nekaj krat gostovali tudi v Grljanu. Po 40 letih neprekinjenega folklornega udejstvovanja so delo Zalike Hladnjak nadaljevali Anica Sunko in Majda Puklavec, pozneje Ciril Kosi in Vinko Kapun, danes pa je umetniški vodja skupne Mateja Žalik Rus, glasbeni spremljevalec skupine pa mladi harmonikaš Blaž Borko. Pod novim umetniškim vodstvom se je folklorna skupina usmerila v učenje novih plesnih korakov, utrjevanje plesne tehnike ter osvežitev starih odrskih postavitev, kar je pomembno prispevalo h kakovosti skupine, ki je v letih 2017 in 2018 dosegla tudi regijski nivo folklornih skupin Slovenije. Starejša folklorna skupina s svojim folklornim delovanjem, neprecenljivimi izkušnjami in pozitivno energijo članov daje pomemben pečat Kulturnemu društvu Slavko Osterc Veržej, s svojim kakovostnim delom pa prispeva k prepoznavnosti Občine Veržej. Občinski svet Občine Veržej je tako sklenil, da se Starejši folklorni skupini KD Slavko Osterc Veržej ob 50-letnici neprekinjenega delovanja podeli plaketa Občine Veržej. Fünkešnica ≈ julij 2019 5


UTRIP OBČINE

O

SPREJEM ZA NAJUSPEŠNEJŠE UČENCE OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ IN GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER

O

b zaključku šolskega leta je župan pripravil sprejem za učence Osnovne šole Veržej in Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, ki so se v tem šolskem letu izkazali s šolskim uspehom v vseh devetih letih šolanja in z izjemnimi dosežki na najrazličnejših področjih. V letošnjem šolskem letu so to bili naslednji učenci Osnovne šole Veržej: Neo Puhar Zorko, David Hederić, Daša Stajnko, Jan Švab, Larisa Špajzer, Aljaž Stajnko, Manca Rozmarič, Timotej Prelog, Nik Legen, Nejc Klemenčič, Nuša Senčar, Rene Raj, Maša Škrget, Jure Jureš, Neja Mladenovič, Rene Brunec, Živa Grantaša, Niko Kuzma, Lara Svenšek. Njihovi mentorji so bili: Vladimir Bratkovič, Cvetka Ivančič, Branka Kapun Pučko, Jasna Poljanec, Matej Kraner, Ksenija Seršen, Marijan Šadl, Anton Šterman, Maja Kuronja, Zalika Horvat in Vanda Novak. Sprejema sta se udeležili še vodja šole Damjana Ferenc in ravnateljica Marija Ferenc. Izjemne rezultate na Glasbeni šoli Slavko Osterc Ljutomer so na tekmovanjih v letošnjem letu dosegli z igranjem na diatonično harmoniko Ambrož Prašiček, z igranjem na flavto Neja Mladenovič in z igranjem klarineta Manca Rozmarič. Mentorji so bili Dejan Raj, Medeja Unuk in Bojan Zelenjak. Sprejema se je udeležil tudi ravnatelj glasbene šole Stanislav Lašič. Župan je vsem učencem čestital za njihove dosežke, ravnateljica Marija Ferenc in ravnatelj Stanislav Lašič pa sta se županu zahvalila za izkazano pozornost in uspešno sodelovanje z Občino Veržej. Vesna Legen

Foto Tivadar

bčina Veržej ob praznovanju občinskega praznika pripravi vsako leto Osterčev večer, v spomin na priznanega slovenskega skladatelja, glasbenega pedagoga in rojaka Slavka Osterca. Zanimiv glasbeni večer je pripravil godalni kvartet Accademia. Godalni kvartet Accademia so leta 2009 ustanovili takrat študentje profesorja komorne igre Tomaža Lorenza, danes vodilni slovenski komorni poustvarjalci, violinistki Mojca Fortin in Beti Bratina, violistka Gea Pantner Volfand ter violončelist Zoran Bičanin. Glasbeniki svoje znanje redno nadgrajujejo. Poleg dela z že omenjenim mentorjem so se izpopolnjevali še pri Wendy Champney, Ane Chumachenko, Nori Chastain, Wen-Sinn Yangu, članih slovitega Tria di Parma in Stephanu Goernerju, pri katerem z letošnjim letom začenjajo tudi magistrski študij komorne igre, v njegovem razredu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v avstrijskem Gradcu. Kvartet Accademia se je hitro uveljavil na najprestižnejših odrih v regiji in redno koncertira po Sloveniji, Srbiji, Italiji, Švici, na Hrvaškem in Madžarskem. Nastopili so v ciklu Jesenske serenade, dvakrat v koncertnem ciklu GM Oder, predstavili pa so se tudi na številnih festivalih, med drugim na festivalih Bled, Echos in Lent. Na Norveškem so sodelovali pri krstni izvedbi komorne opere Heksehammeren Ragnarja Rassmusena, v Italiji s Fundacijo Santa Cecilia, ob počastitvi poljskega predsedovanja Evropski uniji pa so zaigrali tudi z znanim jazz saksofonistom Grzechem Piotrowskim. Odprti so za novosti, saj v svoj repertoar zelo radi vključujejo krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, med pomembnejše uvrščajo Kvartet št. 1 Blaža Puciharja in Da Pliši Pliši Čarni Kus Marijana Mlakarja. Poleg tega svojo virtuoznost dokazujejo na številnih tekmovanjih, saj so bili finalisti tekmovanja Amici della Musica, polfinalisti tekmovanja na Festivalu Bled, na tekmovanju Primoža Ramovša pa dobitniki tretje (2012) in prve nagrade (2015). Za svoje umetniško delovanje so prejeli Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana.

Obe foto Sašo Hladen

OSTERČEV VEČER Z GODALNIM KVARTETOM ACCADEMIA

6 Fünkešnica ≈ julij 2019


RAZPISI IN PROJEKTI

ZAŽIVEL JE GLAMPING »POD PRLEŠKO BRAJDO«

Z

avod Marianum Veržej, ki je partner v projektu Vzpostavitev mreže družbeno odgovornih turističnih ponudnikov, z akronimom ETHOS LAND in se izvaja v okviru Programa sodelovanja INTERREG Slovenija-Madžarska ter je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, je v prvi polovici leta 2019 uspešno zaključil pomembno investicijo – izgradnjo 4 glamping mobilnih hišk, povezanih pod znamko »Pod prleško brajdo«. Idejno in izvedbeno zasnovo je prevzel Marko Štajner, vodja enote Penziona Mavrica, ki je z novo pridobitvijo še razširil ponudbo prenočitvenih kapacitet, ki delujejo po principu etičnega turizma.

Etični turizem

Glavni cilj projekta ETHOS LAND je zagotoviti trajnostni razvoj programskega območja, ki temelji na etičnih vrednotah, družbeni odgovornosti ter lokalni ekonomiji s poudarkom na izkoriščanju naravnih in kulturnih danosti za potrebe turizma. Skozi začrtane projektne aktivnosti, ki bodo zasledovale glavni cilj projekta bomo posledično prispevali tudi k trem ključnim specifičnim ciljem programa. Naše aktivnosti namreč temeljijo na umeščanju novih turističnih destinacij z nočitvenimi kapacitetami v samo okolje, še posebej na krajih, kjer ni prisotne veliko turistične ponudbe, a je hkrati na voljo dovolj naravnih in kulturnih vrednot, ki jih lahko skrbno in v skladu z etičnimi načeli tudi izkoristimo. Skozi povezovanje in ustvarjanje lokalne etične mreže ponudnikov etičnega turizma ter vključevanju novih ponudnikov na trg bomo tudi prispevali k ustvarjanju oziroma krepitvi lokalnega gospodarstva, ki ga zasleduje specifični cilj programa.

Jurka, Šmarnica, Klinton, Gemaj Veržej je tako skozi projektne aktivnosti pridobil štiri zanimive mobilne hiške, ki smo jih poimenovali po domačih samorodnicah: Jurka, Šmarnica, Klinoton, Gemaj in skupaj tvorijo glamping »Pod prleško brajdo«. Gre za nastanitvene objekte, ki vsaka sprejme do 10 oseb, gostje pa uporabljajo skupni sanitarni blok kampa. Prve goste je sprejel že v juniju, saj sta se odvili prvi koloniji, ki sta bili prav tako del projektnih aktivnosti. Tako smo gostili terapevtsko kolonijo, ki smo jo izvajali v sodelovanju z Varstveno delovnim centrom Murska Sobota in otroško kolonijo, ki jo je prevzel Zavod Mali vüčejok. Prepričani smo, da bodo nove nastanitvene možnosti še povečale zanimanje za našo občino in celotno čezmejno področje. Ivan Kuhar

Foto Zavod Marianum Veržej

Etični turizem je oblika razvoja turizma, ki zagotavlja gospodarski in družbeni razvoj ob hkratnem varovanju okolja, torej vključuje okolijske, gospodarske in socialne vidike. Etični turizem zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih generacij. Je priložnost za krepitev lokalnega gospodarstva, ustvarjanje novih delovnih mest, angažiranje posameznikov iz različnih ciljnih skupin ter pot do postopnega zmanjšanja razvojnega zaostanka obmejnih regij. To je oblika turizma, ki zagotavlja, da finančni učinki turizma ostanejo v regiji, katero so turisti obiskali. V nasprotju s "kapitalskim" turizmom, kjer se profit prelije k investitorju, vsi eksterni stroški pa ostanejo pri domačinih. Etični turizem želi sliko obrniti: turisti bodo dobili dostojne produkte in storitve za svoj denar ter bodo istočasno vedeli, da so s porabljenim denarjem prispevali k boljšemu življenju lokalnega prebivalstva. V okviru projekta projektni partnerji na čezmejnem področju v Sloveniji in na Madžarskem ustvarjamo oz. prenavljamo in opremljamo več turističnih objektov, namenjenih osveščenim (etičnim) turistom – kolesarjem, pohodnikom, kot tudi skupinam otrok, skupinam, ki se ukvarjajo z osebno rastjo ... V razvoj kapacitet bodo vključene ranljive ciljne skupine, ljudi bomo učili novih znanj in veščin, kar jim bo omogočilo več možnosti za zaposlitev.

Splošni cilj projekta

Fünkešnica ≈ julij 2019 7


INTERVJU

BOBNAR TIMO

Vse foto osebni arhiv

Timo Kosi je še en v vrsti mladih nadarjenih Veržejcev. 16-letni srednješolec zaključuje prvi letnik Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, smer strojni tehnik. Bobne igra že vse od svojega petega leta, trenutno pa igra v skupinah Ashine, Franc Jösef I, XIV in šolski bend SPTŠ.

Timo, vemo, da si zgodaj odkril svoj talent za bobne, kdo pa je kriv za to, kdo te je »našel«? Kje si prvič igral bobne? Že majhen sem tolkel po maminih loncih. Ata mi je naredil palice, s katerimi sem tolkel po vsem, kaj je zvenelo. Na pobudo brata Aneka smo kupili prve bobne, ki smo jih hitro zamenjali, ker so mi bili preveliki. Kako se spomniš svojih začetkov? Začel sem hoditi na privatne učne ure k Martinu Mišku, ki je takrat bil učitelj za tolkala na glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer. Bil je tudi bobnar pri Samo Budna & Band in me je tudi vzel s seboj, ko je imel vaje z njimi. Takrat sem prvič zaigral z bendom. Kako se je nadaljevala tvoja glasbena pot? Na začetku sem večinoma igral na šolskih prireditvah, proslavah, ob zaključku šolskega leta, ipd. Snemati smo začeli videe in jih objavljali na svojem Youtube kanalu. Ko sem zamenjal mentorja, sem kar padel v družino slovenskih glasbenikov. Spoznaval sem slovenske glasbenike, z njimi tudi igral. Televizijske in radijske postaje so se začele zanimati zame. Sodeloval sem na nagradnem natečaju »Sokijevih 20 let«, na katerega sem poslal video priredbe Enter Sandman od Metallice in pobral prvo nagrado, 'čist hud' snare boben, katerega je Soki imel na tri tedenski turneji z Elvis Jackson po Evropi. Sodeloval sem tudi na nagradnem natečaju skupine Big Foot Mama in »Pet ta hudih«. Tja sem prav tako poslal video priredbe njihove pesmi »Oklep« in prišel med top tri bobnarje. 8 Fünkešnica ≈ julij 2019

Spoznal sem delo v profesionalnih snemalnih studiih, kjer sem snemal za različne izvajalce. Udeležil sem se tudi snemanja videospotov doma in v tujini. Vedno večkrat sem se znašel za bobni na koncertih ali v vadbenih prostorih znanih bendov, ki so me povabili k sodelovanju. Elvis Jackson, BFM, Siddharta, Interceptor, Kreshesh Nepitash, Mi2, Cowboys From Hell. Vedno sem imel tudi željo po svojem bendu, vendar so bili začetki bolj težki. Menjal sem veliko okoliških bendov (predvsem prekmurskih), saj se zaradi svoje mladosti marsikateri niso odločili zame. Zelo mladih glasbenikov, katerim je rock in metal glasba v krvi, pa skorajda ne najdeš. Pred štirimi leti me je kontaktiral Benjamin iz Maribora. Zelo talentiran kitarist, s katerim sva se odlično ujela in že kar nekaj skupaj nastopala. Leta 2017 se nama je pridružila Zoja, mlada, prav tako zelo talentirana glasbenica – basistka. A nismo še kompletni, ker nam manjka pevec. Redno igram v že zgoraj navedenih bendih. Morem pa poudariti, da so Ashine s Ptuja moj glavni bend. Lansko leto marca so iskali bobnarja in sem se prijavil na avdicijo. Bil sem izbran in z njimi že v mesecu juliju šel na koncert v Romunijo. Letos meseca maja smo bili na turneji po Češkem. Danes že spadaš med uveljavljene bobnarje, igraš v mnogih skupinah – s kom vse nastopaš? V glavnem nastopam z Ashine, z ostalimi zgoraj navedenimi in z Zojo in Benjaminom (igramo priredbe, samo instrumental).


INTERVJU

Tvoj mentor je znan slovenski bobnar Soki iz skupine Elvis Jackson, kako so se vajine poti prekrižale? To je pa lepa zgodba. Gremo v leto 2010. Martin, moj prvi mentor je prenehal s poučevanjem bobnov in mi priporočal Marka Soršaka – Sokija iz Maribora ali pa Iva Rimca iz Ljubljane. Moj brat Anek je takrat igral pri »Free for cash«, s katerimi je bil predskupina Elvisom na Štuku v Mariboru. Seveda je Sokiju povedal, da mali bratec igra bobne in mu pokazal posnetke. Soki bil zelo navdušen. Potem so Elvisi prišli 23. 6. 2010 v Ljutomer igrat na zaključek leta Gimnazije. Seveda sem bil tudi jaz prisoten, saj sem želel slišati Elvis Jackson v živo, predvsem njihovega bobnarja. Nisem pa vedel, da je Soki že vedel zame. Torej, Elvisi so se pripeljali, Soki je izstopil iz kombija, se pozdravil z Anekom in takoj vprašal, če sem jaz tudi tam. Seveda sem bil! Nikoli ne bom pozabil najinega prvega srečanja. Nameravali smo ostati samo na tonski vaji, ampak moji starši me niso uspeli spraviti domov. Elvisi so začeli s koncertom, po nekaj komadih pa pevec Buda v mikrofon pozove publiko, da pozdravi najmlajšega obiskovalca koncerta. Soki pride dol z odra, me zgrabi, nese na oder in posede za bobne, mi da svoje palice in odide v ozadje. Berto in Slavc začneta »žagati« God save the queen od Sex pistols. Jaz pa, čeprav so bili postavljeni levičarsko, sam pa sem desničar, na polne po bobnih! To je bil moj prvi nastop pred publiko in od takrat ni več treme. Soki me je kar »vrgel v hladno vodo«. Noro je bilo! Septembra 2010 sem potem postal Sokijev učenec, vse do danes. Veliko sodelujeva na raznih prireditvah. Predvsem za Sokijev dobrodelni projekt »20za20« in na njegovi bobnarski šoli, na kateri sem tudi mentor.

Odločil si se za Srednjo poklicno in tehniško šolo MS, smer strojni tehnik. Zakaj si izbral to šolo? Ker me že od malega zanima vse, kar se tiče dela strojnega tehnika. Tudi brat Anek je šel v to smer in me je kar navdušil. Pa blizu je, v Murski Soboti. Kako usklajuješ bobnanje in šolo? V šoli imam urejen status glasbenika. Zelo dobro so me sprejeli na šoli. Tudi šolskemu bendu sem se lahko takoj pridružil. Profesorji niso nič »zategnjeni«, ko imamo na šoli vaje in izostanem od pouka ali imam nastope ali vaje s svojimi bendi. Nikdar ni problem dobit prostega dne. Seveda morem potem vse šolske obveznosti nadoknaditi. Vidi se, da te pri tvojem delu podpira družina. Kaj ti pomeni podpora najbližjih? To mi pomeni zelo veliko. Sam ne bi mogel nikamor. Sem še kar odvisen, da me vozijo okoli. Ne samo starši, tudi dedek priskoči kdaj na pomoč kot šofer ali kot »sponzor« za kak nov kos opreme. Za prenašanje hrupa, katerega ni bilo malo, bi se zahvalil mojima starejšima bratoma Davidu in Aneku, saj sta imela zelo dobre živce, da sta me poslušala. Kakšne načrte imaš za prihodnost? Želim si čim več koncertov na čim večjih odrih, si nabirati izkušnje, srečati velika imena glasbene scene, potovati po celem svetu. Skratka si izoblikovati kariero v glasbi. Timo hvala in še ogromno uspeha na glasbeni poti! Vito Šadl

Fünkešnica ≈ julij 2019 9


TURISTIČNI URTIP

IZOBRAŽEVALNI IN DOŽIVLJAJSKI DOGODEK

v Veržeju, 7. junija 2019 že petič!

24

ur eksperimentalnih in ustvarjalnih delavnic, vodenih raziskovalnih sprehodov, terenskih popisov vrst, predavanj, dokumentarnih filmov, odprtih vrat, razstav in PLAVČKOV FESTIVAL za vse generacije na edinstveni lokaciji ob reki Muri! V gostoljubnem Veržeju! Dogodek 24 ur z reko Muro je ponovno ponudil bogat program izobraževalno doživljajskih aktivnosti za vse vedoželjne ljubitelje narave in reke Mure. V Veržeju se je četrtič zapored zbralo več kot 35 organizacij, ki so izvajale različne delavnice, vodene sprehode, popise rastlinskih in živalskih vrst ter predavanja. Ponovno so nas približali reki Muri, njenemu edinstvenemu živalstvu, rastlinstvu, neživi naravi, kulturni dediščini in etnološkemu izročilu. Program so dopolnjevale zanimive stojnice sodelujočih organizacij in razstave, med katerimi je letos osrednje mesto zavzemala razstava del razpisanega kiparskega likovnega natečaja na temo Živalski svet ob Muri. Z zanimivo in poučno stojnico ter delavnicami sta ponovno privabljala Čebelarsko društvo Veržej in Center DUO, Zavod Marianum Veržej, seveda pa ni manjkalo kulinaričnih dobrot Društva kmetic Križevci - Veržej, Term Banovci in Turističnega društva Veržej. Po poteh mrtvic ob Muri je popeljalo tudi Društvo učna gozdna pot – mrtvice reke Mure Veržej. Otvoritev in osrednji popoldanski dogodek so z izjemnim kulturnim programom popestrili otroci šole in vrtca Veržej, ki so nato še nadobudno raziskovali reko Muro.

Na stadionu se je v dopoldanskem času zbralo skoraj 450 otrok iz devetih šol in vrtcev. Po tem ko je večina učencev zapustila prizorišče, smo pripravili dve urni program za izvajalce, ki je vključeval kratko delavnico o peki kvasenic in krapcev z degustacijo, predstavitve in razpravo na temi Akcijski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Natura 2000 Mura ter Koncept interpretacije narave na območju natura 23000 Mura. Popoldne se je dogajanje nadaljevalo s programom delavnic, vodenj in predavanj za vse starosti. Letos se nam je ponovno pridružil Plavček, maskota Plavčkovega festivala rekreacije in prostega časa, ki je od 17. do 20. ure dodatno polnil prizorišči na glavnem trgu v Veržeju in na vrtu Zavoda Marianum. V večernem programu smo na sprehodu opazovali netopirje, na prizorišču pa se je ponovno odvilo astronomsko opazovanje Jupitra in Saturna. Dogodek smo uspešno izpeljali predvsem zaradi izjemnega partnerstva tako soorganizatorjev – Občine Veržej, projekta coop MDD, Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, kot vseh sodelujočih – tistih, ki so program pomagali sooblikovati kot tistih, ki so sodelovali. Tudi letos nam je gostoljubje ponudila Občina Veržej, ki je k sodelovanju na občinskem nivoju ponovno pritegnila Krajevno organizacijo Rdečega križa Veržej, Zavod Marianum, Čebelarsko društvo Veržej, Osnovno šolo ter vrtec Veržej, Turistično društvo Veržej in Pomursko turistično zvezo, Terme Banovci in ŠD NK Veržej. Več kot 90 prostovoljcev iz 37 društev in organizacij, ki so tako ali drugače povezane z naravo, kulturno dediščino in reko Muro je sooblikovalo 24 urni program. Dogodka pa nam ne bi uspelo tako uspešno izpeljati brez podpore generalnega sponzorja WWF in dodatnih 20 donatorjev in sponzorjev. Po naših ocenah se je ob reki zbralo okrog 800 udeležencev – otrok iz vrtcev, šolarjev, dijakov, družin, domačinov … V družbi reke Mure smo preživeli čudovitih 24 ur, kar pa nam ne bi uspelo brez izjemne podpore Občine Veržej in vseh drugih zgoraj navedenih partnerjev in sponzorjev. Vsem se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo! Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor

10 Fünkešnica ≈ julij 2019


TURISTIČNI UTRIP

PLAVČKOV FESTIVAL V VERŽEJU

hoja prenaporna, so lahko v vrtu Marijanišča spoznavali osnove pilatesa, prav tako pa so lahko odkrivali skrivnosti zelišč. Za najmlajše so skrbeli animatorji SMC Veržej, ki so jih zabavali s pomočjo velikih družabnih iger, ki so del vrta. Tretje prizorišče je bilo na Trgu Slavka Osterca. Močan veter je sicer otroško gledališko igro preselil v šotor ob nogometnem igrišču, a je na srečo turistični Plavčkov vlakec, ki je sicer vozil po Veržeju in do Term Banovec skozi ves dan, vse plesa željne potem prepeljal nazaj na osrednji veržejski trg – tam so namreč številni zaplesali s Folklorno skupino Leščeček in nato prisluhnili koncertu Mojce. Najbolj pristen je bil zaključek večera – ideja, da bi se družili kot nekoč – ob ljudski in slovenski pesmi, je padla na plodna tla. Tako so člani Društva upokojencev in Moške vokalne skupine, ki deluje v sklopu KD Slavko Osterc Veržej skupaj z obiskovalci prepevali še dolgo v noč. Izpod stoletnih kostanjev je odmevala pesem in zazibala vse v prijetno poletno noč.

D

rugo leto zapored se je v Veržeju, v sklopu dogodka 24 ur z reko Muro odvil Plavčkov festival. Lansko leto smo v občini Veržej v sklopu operacije, ki smo jo pridobili na 2. JR LAS Prlekija (ESRR), razvili turistično znamko Plavčka – prijazne modre žabice, ki živi v rokavih reke Mure – in v sklopu tega tudi prvič izvedli Plavčkov festival. Letos je dogodek bil sofinanciran s strani projekta Zeleno želimo (INTERREG SI-HR 2014-20), z namenom, da približa širši javnosti pomen kulturne in naravne dediščine, ki se lahko zrcali v našem vsakdanu, le prepoznati jo je potrebno. Tako so se udeleženci lahko podali po Plavčkovi poti s pomočjo nordijskih palic, najmlajši so uživali v igrah z žogo, tisti bolj ustvarjalni pa so lahko tudi ustvarjali v delavnicah in spoznavali življenje ob Muri. Vse to se je odvijalo na osrednjem prizorišču, na nogometnem igrišču, ki leži tik ob Babičevem mlinu na Muri. Tisti, ki jim je bila nordijska

Vse foto Sara Vinkovič

Ivan Kuhar

Fünkešnica ≈ julij 2019 11


KULTURA IN LITERATURA

NA MOJI KMETIJI!

NA VERŽINSKIH TRAVNIKIH

Ob petih sen se zbüda, sen hitro v štalo ša, pod kravo sen si fseja, te pa vime gna. Prvo sen podoja, pomalen k drügi ša, te pa mi je krava v kunto brsnila.

Dugo zej je že od toga, ka sen jaz še deca bija. Te sen fünkešnce trga, pa krüh bogatcon nosa.

Preklija sen po štali, obrna h kravi se, živčen sen se zdrja: "Daj, ne zezaj me!" Hitro bon te zrihta, samo mleko daj, ka bon lehko končno jaz odiša fkraj.

Te so travniki bili še beli, kdo so v maju fünkešnce cvele. Zej pa tü pa tan še lehko kakšno fünkešnco nejdeš.

Z molžo sen zaklučja, kunto v kot sen da, te pa sen pomalen proti biki ša. V oči sen ga pogledna, me gleja je nazoj, v roke sen vile vzeja, pomalen ša sen kcoj.

Nekda smo se čehi mlodi, v leščečke obločili po navodi. Klobüke store, hlače, sükje, vse navlekli smo na svoje trüple.

Hica me polela po čeli redno je, bik se je obrna, na smrt sen straša se. Na hitro sen premisla, si reka vmiri se, pomalen ša sen k jemi, te pa skoča je.

Te pa na robi šume smo ležali in na travnike opazovali. Kdo so prišle kakšne puce, smo kak vragovje za jimi se zagnali.

Po štali se lovila, v krogi letala, te pa sva obo se hitro zlecala. Vleka sen se rügverc, ka hitro vujša bi, te pa je v momenti bik premisla si.

Paj, te pa bija je podrk, vse so bežale v en trk. Jenke so jin prek glov letele, jižove palce pikale so riti gole. Ludvik Brunec

Dale sva se gnala, letala obo, podočki sen štindera, tak več nede šlo. Noge sen v peto šalta, v podplate pogna gas, kumaj sen se reša, sen biki vujša jas. Mateja Pučko

PESEM RAVNICE Je lepšega še kaj kot pesem ptic v gaju in kot metulja let, s cveta na cvet, brenčanje je čebel še bolj omamno. In sapa vetra valovi že skoraj zrelo klasje ter zadehte omamne trave na ravnici, kjer se počasi vije potoček žuboreč. Je lepšega še kaj, kot to, da se odsev sonca v rosi zaleskeče, ko plah srnjak si v svate vabi mlado srnico. Ko zvon v večernem mraku zadoni, k spokoju vabi vse stvari. Je lepšega še kaj, ko vse se umiri, le pesem žab v mlaki se glasi in čriček nam uspavanko zapoje. Terezija Marinič

12 Fünkešnica ≈ julij 2019

PRLEKIJA Prlekija, pradedov, dedov naših raj; tu še tla so sveta, tu blaženi je kraj. Kjer so širna polja, reke in gozdovi, zraven hiš pa krasni so vrtovi. Vse okrog so griči, na njih gorice, za oddih v dolinah tu in tam toplice. Kruha tod nikol' ne manjka, kdor pridno dela, pa ima dovolj še cvenka. Ohranimo dežele naše vse lepote, da mnogo še rodov, prleških ravnic goric uživalo bo njih dobrote. Ko znamenja zbrisal čas iz naših bo grobov, Bog daj, da še tedaj tod lep ostal bo svet, kot veržejske je narcise cvet. Ciril Belec


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Vrtec

OBISK POLICIJSKE POSTAJE IN KNJIŽNICE OBISKALE SO NA BALERINE V LJUTOMERU

V

predstavitvi nam je učiteljica baleta iz Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera, ga. Ana Germ, skupaj z njenimi učenkami predstavila osnovne plesne elemente. Otrokom so predstavile način ogrevanja, plesne igre, pokazale so nam plesne copatke in oblačila, ter predstavile, kako postati uspešna balerina.

V

ponedeljek, 20. 5. 2019, so otroci srednje in starejše skupine iz Vrtca Veržej z vzgojiteljicami obiskali Policijsko postajo Ljutomer. Sprejela nas je policistka Lidija in nas povabila na ogled prostorov postaje. Pokazala nam je prostor, kjer sprejemajo klice ter prostor za pridržanje kršiteljev. Ogledali smo si tudi odvzem prstnih odtisov ter druge pripomočke policistov za različne namene. Otroke je najbolj zanimal prostor, kjer priprejo ljudi, ki kršijo zakone in predpise. Otroci so ob ogledu postaje doživeli veliko novih spoznanj. Skupaj smo ugotovili, da so policisti prijazni ljudje. V imenu vrtca se zahvaljujemo Policijski postaji Ljutomer, še posebej Lidiji Nemec, da nam je na zanimiv in razumljiv način predstavila prostore ter delo in naloge policistov. Zatem smo se odpravili še v mestno knjižnico, kjer nas je prijazno sprejela knjižničarka Sandra in nam pokazala otroški oddelek knjižnice, ter nam predstavila posebne otroške knjige o živalih. Otroci so jo z zanimanjem poslušali, ji odgovarjali na vprašanja, prisluhnili smo tudi kratki pravljici. Nato smo si ogledali še ostale prostore v knjižnici, in prostore galerije z zanimivimi slikami. Preživeli smo poučen in zelo zanimiv dopoldan.

TURIZEM IN VRTEC

Vse foto arhiv OŠ Veržej

K

o sva s sodelavko opazili temo projekta Spominek našega kraja, sva takoj pomislili na Leščečka, varuha narcis. Da bi otroke navdušile nad temo Leščečka, smo najprej šli na veržejske travnike, kjer sva otrokom razložile, da je bilo nekoč okrog Veržeja veliko travnikov, kjer so rastle narcise, po veržejsko »Fünkešnice«. Na travniku, kjer še rasejo narcise, smo opazili tablo, kjer je bilo napisano »Prepovedano trganje in izkopavanje narcis.« Otrokom sva razložili, da je narcisa zavarovana in zaščitena rastlina in je ne smemo trgati. Ravno zato, ker so jih ljudje nekoč množično trgali in pohodili travo, so jih zavarovali Leščečki. Otrokom sva predstavili tudi hudomušno zgodbo o Leščečku napisano v prleškem jeziku. Z zgodbo sva predstavili delček znamenitosti našega kraja in značilnosti tukajšnjih Ljudi. Otroci so z zanimanjem prisluhnili zgodbi. Da pa bi otroci doživeli pravega Leščečka, sva k sodelovanju povabili Ivana Kuharja, vodja TIC-a v Veržeju. V parku nas je pričakal z vso garderobo in otrokom na primeren način pripovedoval o vlogi Leščečka. Pred otroki se je oblekel v varuha narcis. Ko se je oblekel in si nadel nogavico, so se ga otroci prvi hip prestrašili, nato pa se z navdušenjem igrali igro »Leščeček lovi«. To smo se igrali tako, da katerega izmed otrok se Leščeček dotakne s palico, le-ta otrpne. Ivan je v vrtec pripeljal tudi folklorno skupino, ki se imenuje Leščeček, saj je tudi on plesalec v tej skupini. Skupina s svojim delovanjem pomembno prispeva k prepoznavnosti Fünkešnica ≈ julij 2019 13


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

našega kraja. Folklorniki so nam zaplesali nekaj prleških plesov ter nam predstavili različne kostume, ki so bili pred sto leti značilni za kraj Veržej in bližnjo okolico. Ivan je otrokom prebral pesem o Leščečku, napisano v prleškem narečju pesnika Manka Golarja. V vrtcu in na občini Veržej smo pripravili razstavo otroških risbic na to temo. Leščečka so otroci izdelovali iz kartona tudi kot spominek našega kraja. Na njihovih risbicah je vidno, da so Leščečka doživeli z vsemi čutili. Večkrat se želijo igrati igro Leščeček lovi. Na občini smo si tudi ogledali silhueto Leščečka, ki ga je izdelal likovni pedagog Marjan Šadl. Vzgojiteljica Teja

prepovedano trgati, ter da so zaščitena vrsta rastlin. Prisluhnili smo tudi zvokom iz narave. Večer smo si popestrili z zabavo v pižamah, »Pižama žur«. Otroci so noč preživeli mirno, polni novih spoznanj in novih izkušenj. Poleg utrjevanja prijateljskih vezi, nas je na vsakem koraku spremljala dobra volja, smeh in razigranost otrok. Vzgojiteljici Teja in Monika

VESELO V ŠOLO

V

četrtek, 20. 6. 2019, se je v parku pri OŠ Veržej odvijala zaključna prireditev vrtca. Od vrtca se je poslovilo 14 otrok, ki bodo septembra prvič zakorakali v šolo. Polni novih pričakovanj so se še zadnjič predstavili z deklamacijo, pesmico in igranjem na glasbene cevi. Skupaj s celotno skupino so predstavili plesno pevsko zgodbo Prepir v govorečem gozdu. Predstavili so se tudi ostali otroci iz vrtca, za konec pa smo še lahko videli nastop prvošolcev. Kljub čustvenemu slovesu, smo se imeli lepo. Sledilo še je druženje in tradicionalna pojedina s hot dogi. Vzgojiteljici Teja in Monika

VRTEC V NARAVI

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE V VRTCU

O

V

troci starejše skupine iz vrtca Veržej so se letos prvič z vzgojiteljicama udeležili Vrtca v naravi, ki se je odvijal 24. in 25. maja 2019 v Penzionu Mavrica, v Veržeju. Skupaj smo preživeli veliko zanimivih dogodivščin in se učili samostojnosti, saj smo sami skrbeli za lastno garderobo. Nekateri so prvič prespali brez staršev. Med dejavnostmi, ki smo jih izvedli je bilo predvsem srečanje z »Leščečkom«, obisk konjev pri Hanžekovičevih in sprehod med veržejskimi travniki. Otroci so na sprehodu opazovali različne rastline, predvsem narcise in ugotovili, da jih je

tem šolskem letu je vrtec bil vključen v dva projekta, kjer je bila osrednja nit dogajanja medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje. Ena izmed izpeljanih dejavnosti je bilo druženje z nekdanjimi sodelavkami vrtca, ki so se našemu povabilu prijazno odzvale. Planiran je bil pohod in športno dopoldne z njimi ob gibalnih aktivnostih otrok. Ker je deževalo, smo preživeli prijetno dopoldne v prostorih vrtca. Bilo je zabavno, poučno, veselo in nepozabno za vse zaposlene, otroke in upokojenke.

Vse foto arhiv OŠ Veržej

Vzgojiteljica Gabrijela Kuhar

14 Fünkešnica ≈ julij 2019


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Dom Otroci vrtca Veržej se bodo podali na nadaljnjo pot.

MARATON TREH SRC

TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA

C

O

el maj sem se pripravljala na maratonski tek. Vsak dan nekaj vaj in teka, da sem dobila kondicijo. V soboto, 18. maja 2019, smo se z vzgojiteljem Primožem in vzgojiteljico Nastjo odpravili v Radence. Najprej me je čakalo darilo - majica, torbica in pijača - ki sem ga dobila. V Radencih smo morali parkirati malo vstran in se peš odpraviti do starta. Že od daleč smo slišali glasbo, ki je prihajala iz središča Radencev. Tam je bilo ogromno ljudi in velik ekran, ki je prikazoval štartno črto. Počakali smo na klopci in se pripravili na tek. Pripeli smo si številke in se potem odpravili na štart. Videla sem, da imajo nekateri balone, ki jih spuščajo v zrak in si ga tudi sama zaželela. Prosila sem vzgojiteljico Nastjo, da mi je šla po enega. Kmalu se je zaslišalo odštevanje in pričeli smo teči. Takrat sem spustila balon v zrak in tekla. Tekli smo približno pol ure. Pri treh kilometrih smo se na kratko ustavili, da smo popili vodo. Vesela sem, da mi je uspelo preteči 5 km. Šele ko smo se vračali nazaj do kombija, sem ugotovila, da imam žulj na peti. Kljub temu bom zelo vesela, če bom še dobila priložnost za sodelovanje na maratonu. Larisa Š.

troci in mladostniki našega doma so v okviru Tedna vseživljenjskega učenja obiskali generacijo naših najmlajših otrok v vrtcu pri OŠ Veržej. Izkušnja druženja ob petju in igrah je bila zanimiva, poučna in vesela. Na ta način združujemo generacije najmlajših, to so predšolski in osnovnošolski otroci. Gre za druženje skozi igro, ples in glasbo ter krepitev in spodbujanje socialne mreže, dialoga in povezovanja že v najzgodnejšem obdobju. Z upanjem, da bodo otroci izkušnjo medgeneracijskega povezovanja ohranili in jo nadaljevali tudi v odrasli dobi z namenom razvijanja pristnih medčloveških odnosov in uresničevanja medgeneracijske solidarnosti.

Vse foto arhiv OŠ Veržej

Natalija Majcen, mentorica

Fünkešnica ≈ julij 2019 15


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

STANOVANJSKA SKUPINA VERŽEJ SE PREDSTAVI …

ODPUSTNIKI SPOROČAJO

N

ekateri mladostniki zaključujejo bivanje pri nas v domu. Eni so imeli daljšo, drugi krajšo pot. Vsi pa so na tej poti doživeli veliko različnih trenutkov, nabrali številne spomine, našli nove ali stare prijatelje, premagali težave, se soočili z različnimi izzivi, ki bodo tako ali drugače zaznamovali njihova in naša življenja. V kratki anketi so opisali, kaj bodo od nas odnesli s seboj.

K

onec jeseni 2018 smo odprli stanovanjsko skupino v Veržeju in v naši skupini ni nikoli dolgčas, saj smo, predvsem v prostem času, veliko skupaj. Skupaj ustvarjamo, igramo razne igre, ki nas razveseljujejo in se ob njih sprostimo. Med prostim časom urejamo tudi okolico hiše in vrt, ki smo ga spomladi zasejali. Veliko zelenjave si tako pridelamo sami. S kolesarjenjem, rolanjem, tekom in pohodi skrbimo za svoje zdravje. V večernem prostem času sta na voljo tudi računalnik in televizija. Ko je hladno, posežemo po družabnih igrah, ob sredah imamo bralni večer. Pred hišo imamo veliko dvorišče in prostor za različne dejavnosti. Poleg vsega nam družbo delajo živali, ki jih imamo zelo radi. Ob vselitvi v hišo sta nas razveselili mucki, Mia in Luna, kmalu za tem se nam je pridružila še zajčica Bella. Mia in Luna sta igrivi in nagajivi mucki. Z zajčico Bello se razumeta. Včasih se tudi stepejo, ker zna Bella biti napadalna, še posebej, kadar je lačna. Največ preglavic nam povzročata kozel Max in koza Miša, ki poskušata pobegniti ali nam pojesti hrano na vrtu. Najraje bi ves čas samo jedla, še posebej jagode in maline. Kljub temu, da nam včasih povzročajo težave in skrbi, smo skupaj kot ena velika družina – živali, otroci in vzgojiteljice.

KAJ TI BO OSTALO V SPOMINU, KO ZAKLJUČIŠ BIVANJE V ZAVODU? • »Datum, ko sem prišla v zavod; da se je za vsako stvar treba truditi, če hočeš kaj doseči; vsak smešen dogodek; ko smo se pripravljali na nastop za glasbeni večer; ko smo naredili kakšno bedarijo, za katero učitelji še danes ne vedo... Najbolj pa mi bodo v spominu ostale določene osebe, ki so mi pomagale in mi stale ob strani. Vsak dan posebej - ko smo se zjutraj zbudili, šli v šolo, imeli kosilo in nato učne tega ne bom nikoli pozabila. Pa kako sem se morala truditi za dobre ocene in za odhode domov. Veliko stvari bom pogrešala, čeprav komaj čakam, da se vrnem domov.« •»Prijatelji, to mi bo najbolj ostalo v spominu. Še bolj pa vzgojitelji iz Dokležovja.« •»Da smo se zabavali...« •»V spominu mi bodo ostale predolge učne ure ter hitri odhodi spat.« •»V spominu mi bo ostalo: da sem lahko imel želvo pri sebi; da sem uspešno zaključil šolsko leto; da sem šel veliko vikendov domov; da so bili vzgojitelji zmeraj prijazni, včasih pa strogi; da sta mi vzgojitelja Uroš in Leon že prvi dan pojedla vse twixe; da so bili sovrstniki v skupini prijazni do mene; da smo prvi dan, ko sem prišel, kosili travo; da so mi VSI vzgojitelji stali ob strani.«

Vse foto arhiv OŠ Veržej

Otroci iz Stanovanjske skupine Veržej

16 Fünkešnica ≈ julij 2019

KAJ SI DOSEGEL? KAJ SI SE NAUČIL? NA KAJ SI PONOSEN IZ ŽIVLJENJA V ZAVODU? •»Dosegel sem to, da sem se umiril in da se več ne prepiram toliko, kot sem se prej. Naučil sem se, da morem biti strpen do drugih, ne glede na to, kakšni so. Ponosen sem na to, da sem spremenil obnašanje do sovrstnikov, do staršev in to, da sem se naučil, da so povsod pravila.« •»Zase vem, da sem dosegla zelo veliko že samo pri ocenah. Ko sem prišla sem, sem imela večino enke in dvojke, sedaj pa, ko sem spoznala, da brez učenja ne moreš nič, imam tudi boljši uspeh. Naučila sem se, kako delati, skrbeti zase in še veliko drugega, kar tisti, ki niso tukaj, večina ne znajo.« •»Naučil sem se samostojnosti...« •» Imam boljše delovne navade, naučila sem se biti potrpežljiva ter da ne bom vedno dobila vsega, kar bom hotela. Ponosna sem na svoje izboljšanje.« •»Dosegla sem zelo dober učni uspeh, naučila sem se, da se je včasih dobro potruditi in dokazati, da zmoreš.« •»Dosegla sem to, da sem končala osnovno šolo. Ponosna sem na to, da sem opravila osnovno šolo brez popravcev.« Otroci iz Stanovanjske skupine Veržej


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Šola

OSNOVNA ŠOLA VERŽEJ GOSTILA TABOR ZDRAVIH ŠOL SLOVENIJE snovna šola Veržej je ena izmed dvanajstih osnovnih in srednjih šol, ki je leta 1993 vzpostavila mrežo zdravih šol v Sloveniji. Le-ta se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter izvaja preizkušene programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okolijskem področju zdravja za učence, učitelje in starše. Šole tako izvajajo programe, ki vzpodbujajo pozitivno samopodobo učencev, vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov, izboljšanje šolskega okolja … Šole ustanoviteljice se vsakoletno srečujemo na eni izmed šol, kjer se predstavimo, si izmenjujemo primere dobrih praks in idej. Takšen tabor zdravih šol je v četrtek, 18. 4. 2019, gostila Osnovna šola Veržej. Srečanja so se udeležili predstavniki, koordinatorji in učenci Zdravih šol ustanoviteljic, nekdanje ustanoviteljice, regijska koordinatorica Zdravih šol Pomurja ga. Cecilija Sušec in koordinatorica mreže Zdravih šol Slovenije ga. Mojca Bevc. Goste je že ob prihodu čakalo zdravo okrepčilo. Učenci so se najprej predstavili s kulturnim programom. Vse prisotne sta nagovorila ravnateljica OŠ Veržej ga. Marija Ferenc in koordinator zdrave šole g. Sašo Hladen. Učenci so se zatem udeležili dveh aktivnosti: tehnik sproščanj pod vodstvom ZD Ljutomer in gibanja v naravi pod vodstvom šolskega športnega pedagoga g. Antona Štermana. Sledilo je zdravo kosilo, ki so ga pripravile kuharice šole in nato delavnice v Centru DUO. Tukaj so se gostje spoznali z lončarstvom, vsak izmed njih si je lahko izdelal tudi svoj lonček ali posodico. Preizkusili so se tudi v izdelavi velikonočnih izdelkov iz ličja. Spremljevalce je v času delavnic na Občini Veržej sprejel župan g. Slavko Petovar, kjer so si tudi ogledali spominski sobi dr. Frana Kovačiča in Slavka Osterca. Vodeni ogled skozi Veržej se je nadaljeval do stanovanjske skupine Veržej, ki deluje v okviru vzgojnega doma. Učenci z vzgojiteljicami so se izkazali kot odlični gostitelji, saj so nam razkazali prostore, v katerih bivajo, razložili, kako poteka bivanje pri njih in nas pogostili z odličnim jabolčnim zavitkom. Konec dneva sta popestrila animatorja iz Term Banovci, ki sta pripravil zanimive raziskovalno-poučne igre, skupaj z učenci so pripravili limonado in zdrave palačinke. Tako smo zaključili prijetno druženje in se že veselimo naslednjega tabora zdravih šol, katerega gostiteljica bo Osnovna šola Bistrica ob Sotli. Sašo Hladen, koordinator Zdrave šole na OŠ Veržej

Vse foto Anastazij Rudolf

O

Fünkešnica ≈ julij 2019 17


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

51. DRŽAVNA RAZSTAVA LIKOVNI SVET OTROK 2019

»S

vet, ki nas obdaja, je poln različnih podobnosti ozi- ko in Nuše Senčar reproducirana tudi v katalogu letošnjega roma detajlov, ki na svoj način sestavljajo zaključe- natečaja. ne celote … Majhne oblike ustvarijo veliko celoto in velike Razstavljena dela na letošnjem natečaju so bila izbrastvari so izpeljane iz malih oblik,« je bilo zapisano v bese- na iz vseh področij likovnega ustvarjanja (risanje, slikanje, dilu letošnjega razpisa 51. državnega likovnega natečaja Li- grafika in arhitekturno oblikovanje). kovni svet otrok. Tematika je učence slovenskih šol in vrtcev močno motivirala, saj so na različne, neobičajne, izvirne in ekspresivne načine znali likovno izraziti pomen pojmov celota, detajl, od detajla k celoti in obratno. Na letošnji natečaj je prispelo preko 2500 likovnih del predšolskih in osnovnošolskih otrok iz 81 vrtcev, šol in drugih vzgojno izobraževalnih ustanov. Strokovna komisija, ki je pregledala in izbrala likovne izdelke, ni imela enostavnega dela, saj so likovni izdelki edinstveno izpolnjevali kriterije kot so domiselna in izvirna izpoved v likovnem motivu, izvedba likovne tehnike ter splošna zanimivost in kakovost izdelka. Strokovna komisija je za razstavo izbrala 295 likovnih del, Športniki. Daša Stanjko, 4. r. Likovna pedagoginja: Ksenija Seršen od katerih je 42 reproduciranih v katalogu. Podelila je tri zlata in tri srebrna priznanja izbranim kolekcijam likovnih izdelkov, ostalim izbranim in razstavljenim izdelkom pa so bila podeljena bronasta priznanja. Na letošnji razstavi Likovni svet otrok so bili ponovno uspešni tudi učenci Osnovne šole Veržej. Pod mentorstvom likovnega pedagoga Marijana Šadla so bili izdelki učencev Aljaža Stajnka (8. r), Larise Špajzer (6. r), Mance Rozmarič (8. r), Nika Kuzme (9. r), Nuše Senčar (8. r) in Žive Grantaša (9. r) izbrani za razstavo Likovni svet otrok 2019, učenci pa so prejeli bronasta priznanja. Njihov uspeh sta z razstavljenima izdelkoma in bronastima priznanjema dopolnila še učenca 4. razreda Daša Stajnko in Jan Švab pod mentorstvom Ksenije Seršen. Zelo pa smo veseli, da Možgani. Nuša Senčar, 7. r. Likovni pedagog: Marijan Šadl sta bila likovna izdelka Daše Stajn18 Fünkešnica ≈ julij 2019


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

ERASMUS + BORDERS 2017 - 2019

T

retji projekt mednarodnih programov Erasmus+ (prej Comenius) se počasi zaključuje. Sredi maja 2019 smo se partnerske šole projekta Borders še zadnjič sestali v Španiji, v kraju Ubeda. Zadnji sestanek projekta je bil namenjen pregledu izvedenih aktivnosti, opravljenih zadanih nalog in pripravi zaključnega poročila, ki ga zahteva nacionalna agencija CMEPIUS. In točno to smo v Španiji naredili. Ob tem nam je uspelo izpeljati tudi nekaj ogledov bližnjih znamenitosti. Kraj Ubeda leži na jugu Španije, v provinci Jaen. Provinca Jaen skupaj s provincami Almeria, Cadiz, Cordoba, Granada, Huelva, Malaga in Sevilija tvorijo avtonomno skupnost Andaluzija. Provinca Jaen je znana tudi kot Svetovna prestolnica olivnega olja, v kar smo se prepričali tudi sami. Pogled iz razgledne točke v Ubedi je potrdil prav to, saj kamor seže oko - vidiš le oljčna drevesa. V pokrajini jih raste preko 70 milijonov. Z ravnateljico sva se na pot odpravila z dunajskega letališča. Letela sva do Madrida, kjer smo skupaj z ostalimi delegacijami počakali na skupni prevoz do Ubede. Ker sva v Madrid prispela lep čas pred odhodom v Ubedo, sva prosti čas izkoristila za ogled največjih znamenitosti Madrida. Nad velikostjo in urejenostjo prestolnice Španije sva bila zelo navdušena. Ponedeljek zjutraj smo si ogledali šolo v Ubedi, ki izvaja pouk v dveh stavbah. Šola je večinoma opremljena z moderno IKT opremo in deluje učencem prijazno. Dopoldan nas je v mestni hiši sprejel še župan mesta in nam podal nekaj informacij glede Ubede. Pred kosilom smo opravili še sestanek, na katerem smo pregledali planirane in izvedene aktivnosti projekta. Ugotovili smo, da smo opravili vse zastavljene naloge. Pripravljati smo pričeli tudi osnutek zaključnega poročila. Po kosilu smo s prijazno vodičko spoznali Ubedo še podrobneje. Ogledali smo si vse večje znamenitosti mesta, od Bazilike Svete Marije, do kapele El Salvador in mnogo stavb, ki jih je narisal znani španski arhitekt, ki je živel v Ubedi, Francisco de los Cobos. Ogledali smo si tudi dolga leta skrito sinagogo. Proti koncu ogleda nam je vodička napovedala še sredin obisk bližnjega kraja Baeza, s katerim je Ubeda vpisana v UNESCOVO svetovno dediščino. Sosednja provinca proti jugu je Granada, katere glavno mesto je kraj Granada. Granada je svetovno znana predvsem po Alhambri, mavrski citadeli in palači, ki spada med skupne muslimanske, judovske in krščanske zapuščine. Po uri in pol vožnje iz Ubede smo se najprej sprehodili po vrtovih Alhambre, ki se imenujejo Generalife in za katere urejenost skrbi 50 vrtnarjev. Tam raste vse od pomaranč, artičok, čebule, granatnega jabolka, do vrtnic, zelenjave, rož in zelišč. Po sprehodu po Generalife vrtovih smo vstopili v obzidje Alhambre. Tam smo si ogledali Kraljevi kompleks,

Dvorišče Myrtles, Dvorano veleposlanikov, Dvorišče levov z vodnjakom in Palačo Karla V. Velikost, detajli in materiali uporabljeni pri gradnji so najmanj impozantni. Vtisi pa večni. Vsekakor vredno ogleda, čeprav se je potrebno prijaviti za obisk vsaj kakšen mesec v naprej, saj zaradi varnosti v sam kompleks ne spuščajo nepregledne mase ljudi. V sredo dopoldan smo nadaljevali ponedeljkov sestanek in zaključno poročilo še dodelali. Dopoldan smo si ogledali še enega najbolj renomiranih lončarjev v celotni Španiji, ki je eden od potomcev znanih lončarjev družine Tito. Tukaj se vse izdeluje še po starodavnih postopkih, tudi žganje keramike poteka še v nekaj sto let stari peči na drva. Po kosilu smo se odpravili na že napovedan obisk kraja Baeza, kjer smo si ogledali mestno hišo, nekdanjo katedralo Baeza, Baeza univerzo, fontano levov, fontano Sv. Marije in ostale znamenitosti kraja. Kraj je znan kot univerzitetno mesto in z najbolj ohranjenimi primeri italijanske renesančne arhitekture v Španiji. Vse kar smo videli samo potrjuje omenjeno. Četrtek smo po eni strani komaj pričakovali, saj je na programu bil obisk svetovno znane Cordobe, po drugi strani pa je teden našega obiska Španije zaznamoval vročinski val, ki je pomenil zelo visoke temperature tudi za vročine navajene Špance. In Cordoba s vsem svojim kamenjem ne deluje nič hladno. Ne glede na vreme smo se v četrtek odpravili proti Cordobi, ki je glavno mesto province Cordoba, zahodno od province Jaen. Cordoba je bila sprva ibersko in nato rimsko mesto, ki pa je v srednjem veku postalo prestolnica islamskega kalifata. Po informacijah, ki nam jih je podala vodička, bi Cordoba naj bila v 10. stoletju verjetno mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Danes je srednje veliko mesto s 330.000 prebivalci. Mesto vsekakor zaznamuje ogromen kompleks, v katerem je moč slediti večjim zgodovinskim spremembam v mestu. Imenuje se Velika mošeja, Cordoba ali celo mošejska katedrala Cordoba. Je srednjeveška mošeja, ki so jo po rekonkvisti preuredili v stolnico in je eden najbolj dodelanih spomenikov mavrske arhitekture. Znana je po svoji arkadni stebriščni dvorani z

Fünkešnica ≈ julij 2019 19


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

LIKOVNI NATEČAJ: ŽIVALSKI SVET OB REKI MURI

856 stolpi iz jaspisa, oniksa, marmorja in granita. Ker islam zavrača kipe in slike ljudi in boga, je cela mošeja okrašena s ploščicami in kaligrafsko izpisanimi citati iz Korana in drugimi arhitekturnimi dodatki. Po rekonkvisti, proces, ki je na Iberskem polotoku trajal 780 let in pomenil zmago krščanskih vojaških sil nad Islamom, so na sredini mošejskega kompleksa zgradili renesančno katedralo in minaret spremenili v zvonik ter vanj obesili zvonove. Čeprav rimokatoliška cerkev še vedno ne dovoli muslimanom molitve v stolnici, je sama pretvorba verjetno rešila mošejo pred rušenjem v najtemnejšem obdobju španske inkvizicije. Po ogledu kompleksa, smo se sprehodili še po ulicah Cordobe, ki so polne majhnih uličnih trgovinic in stojnic v maroškem stilu. Petek smo izkoristili za podrobnejši ogled Ubede in nakupe spominkov ter olivnega olja in se v soboto poslovili od učiteljev partnerskih šol, s katerimi smo navezali prijateljske stike. Španija je vsekakor bila nepozabno doživetje. Več fotografij si lahko ogledate na internetni strani: www.borders.si Staš Rudolf, koordinator projekta na šoli

U

čenci podaljšanega bivanja so tudi v tem šolskem letu sodelovali na likovnem natečaju Živalski svet ob reki Muri, ki ga vsako leto v okviru dogodka »24 ur z reko Muro« razpiše Občina Veržej, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor in Urad za UNESCO. Ustvarjali smo v različnih kiparskih tehnikah – trodimenzionalno, in sicer so učenci izdelovali živali iz gline, iz slanega testa in kaširali papir na plastične steklenice. Vse prispele izdelke je ocenjevala tričlanska strokovna komisija. Na glavni prireditvi dogodka »24 ur z reko Muro«, ki je potekala 7. 6. 2019 na športnem igrišču v Veržeju, so nagrajencem podelili praktične nagrade. Prejeli so jih naslednji učenci: 1. mesto: Alina Meznarič (prva triada) 3. mesto: Tia Kukolj (prva triada) 3. mesto: Jan Švab (druga triada)

Foto arhiv OŠ Veržej

Cvetka Puhar

SPOMINSKA OBELEŽJA PRIPOVEDUJEJO

Vse foto arhiv OŠ Veržej

V

20 Fünkešnica ≈ julij 2019

tem šolskem letu so učenci, ki obiskujejo podaljšano bivanje, sodelovali na različnih literarnih natečajih, tudi na literarnem natečaju Spominska obeležja pripovedujejo, ki so ga razpisale veteranske in domoljubne organizacije Pomurja. Na natečaj smo poslali zapise učencev 4. in 5. razreda. Ana Zver je napisala zapis z naslovom Spominsko obeležje Maistrovim borcem v Veržeju, Daša Stajnko Spominska obeležja v Veržeju, Alja Erjavec pa Moja domovina Slovenija. V četrtek, 25. aprila 2019, je bila v Ljutomeru javna prireditev ob zaključku natečaja. Na prireditvi ob državnem prazniku dneva upora proti okupatorju so bili skozi program predstavljeni nagrajeni prispevki. Vsi avtorji prispevkov so prejeli priznanja in publikacijo Spominska obeležja pripovedujejo.


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

5. NOČ BRANJA

Za nagrado smo se z učenkami udeležile strokovne ekskurzije v Ljubljani. Tam so nam predstavili forenzični laboratorij Generalne policijske uprave, palačo predsednika republike g. Boruta Pahorja in vojašnico Edvarda Peterke, kjer smo imeli tudi kosilo. Nazadnje smo obiskali še Muzej novejše zgodovine.

V

petek, 13. 4. 2019, so se ob 15. uri zbrali v šoli učenci 8. razreda. Kot nadgradnjo projekta Rastem s knjigo smo na šoli izvedli projekt NOČ BRANJA. Noč smo organizirali kot debatni krožek. Pred branjem smo se razdelili v dve skupini, ki sta prebrali nekaj osnovnih podatkov o Vodnikovem življenju. Po tridesetih minutah sta skupini na kratko poročali. Nato smo brali odlomke iz različnih del Valentina Vodnika, ki smo mu posvetili letošnji projekt. Ponovno smo se razdelili v dve skupini in debatirali o prebranih vsebinah. Zanimala so nas tudi področja, ki se širše dotikajo najstnikov v tem obdobju: domoljubnost, nacionalna pripadnost, skrb za sočloveka. Debato smo navezali tudi na učence v našem vzgojnem domu, kjer so zbrani učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Le-ti se srečajo z veliko problemi v družini in šoli že preden pridejo k nam. Debata je bila zanimiva in poučna hkrati. Skušali smo se vživeti v Vodnikov čas, a nam je bilo težko. So se pa učenci zamislili nad takratnim načinom življenja preprostega človeka. Za zaključek je vsaka skupina oblikovala plakat, kjer so učenci izrazili svoje poglede na prebrane vsebine. Plakat visi na hodniku pred knjižnico. Zadnjo uro projekta smo šli na obisk knjižnico Centra DUO. Gospod Ivan nam je razložil nekaj zanimivosti o knjigah in nas popeljala po razstavi pirhov. Okrog 20. ure smo se poslovili in tako končali 5. noč branja na Osnovni šoli Veržej.

Cvetka Puhar

EVROPSKA VAS 2019

V

petek, 10. 5. 2019, je bila v Murski Soboti zaključna prireditev projekta Evropska vas. Udeležili so se ga tudi učenci naše šole. Predstavili smo državo Ciper, ki jo je mentorica izžrebala na sestanku mentorjev na osnovni šoli II v Murski Soboti. Precej časa smo porabili zato, da smo se seznanili z geografskimi značilnostmi Cipra. Brskali smo po internetu, iskali v knjigah in revijah. Ko smo dobili občutek, da o državi že nekaj vemo, smo naredili načrt, kaj vse bi lahko zapisali, narisali ali zalepili na predstavitvene plakate. Vsebine z interneta smo natisnili in med njimi iskali tiste, ki bi kar najboljše predstavile izbrano državo. Končno smo prinesli na kup šeleshamer in izbrane članke in se lotili postavljanja vsebin po nekih pravilih, ki smo jih določili sami. Začeli smo lepiti, risati in barvati. Plakati so dobivali obliko in vsebino vsako uro druženja ob skupnem delu. Ko smo bili zadovoljni z opravljenim delom, smo se začeli pogovarjati o predstavitvi na stojnici, ki je sledila kot zaključni dogodek. Zardi strogih pravil glede hrane, le-te nismo vključili v predstavitev. Kupili smo le originalno zaprte kozarce oliv in smokve v plastični embalaži. Naša stojnica je sicer bila minimalistična, a Nušin glasbeni nastop je bil na visoki ravni. Ob spremljavi kitare je zapela pesem, ki je Ciper predstavljala na Evroviziji. Učenci 8. a, ki so sodelovali: Nik Legen, Rene Raj, Manca Rozmarič, Nuša Senčar, Aljaž Stajnko, Maša Škrget in Hana Vajs.

Sonja Hanžekovič, koordinatorka

Vse foto arhiv OŠ Veržej

Marjana Rojnik, mentorica

OBISKALI SMO MINI ZOO LAND V SLOVENSKIH KONJICAH

V

tem šolskem letu smo za zaključni izlet učencev od prvega do petega razreda izbrali Mini ZOO Land v Slovenskih Konjicah. Organiziran voden ogled po živalskem vrtu je učencem omogočil, da so natančno spoznali značilnosti živali in imeli možnost povprašati o vsem, kar jih je še zanimalo. Sledila je prosta igra na igralih v živalskem vrtu. Potem smo se odpeljali do McDonaldsa v Mariboru, kjer so se učenci preizkusili v čim bolj samostojnem

Fünkešnica ≈ julij 2019 21


naročanju in plačevanju hrane. Izlet nam bo ostal v prijetnem spominu in verjetno se še kdaj vrnemo. Jan Flinčec: Navdušen sem bil, da sem lahko videl leva od blizu, tike pred nami je tekal sem ter tja po svojem prostoru. Urška Velnar: Papiga kakadu se je prosto gibala zunaj in bilo jo je zabavno gledati, da hodi med nami in kljuva naše nahrbtnike. Lina Ostrec: Meni je bilo najbolj všeč, da so himalajske koze plezale po lesenih poteh nad našimi glavami. Nik Ostrec: Zabavno je bilo, ko smo videli pritlikavega zebuja, ki ima na hrbtu grbo, v kateri si hrani zalogo hrane in vode. Njegov jezik je bil moder.

Vse foto arhiv OŠ Veržej

UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Blaž Vereš: Meni je bila najbolj všeč kača, žal se je nisem uspel dotakniti. Alina Meznarič: O surikatah sem se naučila, da bi jih lahko imeli za hišne ljubljenčke, vendar morajo živeti v tropu, saj bi drugače od osamljenosti poginili. Tia Kukolj: Beli kakadu ima samo rumen čopek in malo rumenega pod perjem, prvič sem si ga lahko ogledala čisto od blizu. Maja Kuronja

ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE

Z

aključek Bralne značke je bil v sredo, 24. 4. 2019 ob 10. uri, v Domu kulture Veržej. Udeležilo se ga je 72 učencev, ki so prebrali dovolj knjig in osvojili bralno značko. Učenci starejše gledališke skupine OŠ Velika Nedelja so za

nas uprizorili urbano pravljično igro Zarja in Svit, ki govori o čudaški Zarji in njenih prvih izkušnjah s kompleksnejšimi medosebnimi odnosi. Našim učencem je bila igra všeč, saj so jo nagradili z močnim aplavzom. Marjana Rojnik, koordinatorica

22 Fünkešnica ≈ julij 2019


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

ŠPORT NA OŠ VERŽEJ

Atletika V mesecu maju je bilo medobčinsko prvenstvo v atletiki. Udeležili so se ga tudi učenci naše šole. Prvo mesto so osvojili: Nejc Brunec (skok v daljin), Brina Mernik (tek na 300 m), Niko Kuzma (suvanje krogle) in štafeta 4x100 m (Rene Brunec, Timotej Prelog, Rene Raj, Nejc Brunec). Drugo mesto so osvojili: Nik Legen (suvanje krogle), Aljoša Volavc (skok v daljino) in Niko Osterc (tek na 600 m).Tretje mesto so osvojili: Katja Poštrak (tek na 60 m), Zala Belec (skok v daljino), Rene Raj (tek na 300 m) in Lan Legen (met vorteksa). Zmagovalci in drugo uvrščeni z medobčinskega prvenstva so se uvrstili na področno prvenstvo v Mursko Soboto. Na področnem prvenstvu je tretje mesto osvojila Brina Mernik v teku na 300 m in Niko Kuzma v suvanju krogle. Niko Kuzma se je uvrstil tudi na državni finale v Žalec, kjer je kroglo sunil 11.54 m in osvojil 14. mesto v državi.

Ekipa OŠ Veržej peta v državi V začetku meseca aprila je bilo v Medvodah državno ekipno prvenstvo v badmintonu. Pravico tekmovanja na državnem finalu so imele samo ekipe, ki so se na področnem prvenstvu uvrstile med prve tri. Kot zmagovalci Pomurskega področnega prvenstva so se tekmovanja udeležili tudi učenci naše šole, ki so igrali v kategoriji nekategoriziranih tekmovalcev. V ekipi OŠ Veržej so bili: Nuša Senčar, Maša Škrget, Jure Jureš in Nejc Klemenčič. V prvi tekmi so učenci naše šole premagali učence iz OŠ Rudolfa Maistra iz Šentilja, v drugi tekmi so bili boljši od učencev iz OŠ Mengeš. Nato so še premagali učence iz OŠ Krmelj. V četrtfinalu so igrali proti učencem iz OŠ Preserje pri Radomljah proti katerim so učenci naše šole izgubili z rezultatom 3:2. Tako so učenci naše šole osvojili peto mesto na državnem prvenstvu v badmintonu.

Medobčinski prvaki v odbojki na mivki V mesecu juniju je bilo na Cvenu medobčinsko prvenstvo v odbojki na mivki za učence. Za našo šolo so igrali: Nik Legen, Nejc Klemenčič in Rene Raj. V prvi tekmi so učenci naše šole premagali učence iz OŠ Stročja vas z rezultatom 2:0. V drugi tekmi so bili boljši od učencev iz OŠ

Vse foto arhiv OŠ Veržej

David Hederić državni prvak v krosu V četrtek 18. 4. 2019 je bilo v Velenju državno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole. Z naše šole so se državnega prvenstva udeležili: David Hederić, Zala Krajnc, Brina Mernik in Tadej Raj. David Hederić je v kategoriji prvih razredov prepričljivo zmagal in tako postal državni prvak. Tudi ostali učenci naše šole so se potrudili in uspešno pritekli v cilj. Na državnem prvenstvu v krosu je tekmovalo več kot dva tisoč učencev.

Fünkešnica ≈ julij 2019 23


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Drugi na področnem prvenstvu v malem nogometu V torek, 11. 6. 2019 je bilo v Ljutomeru področno prvenstvo v malem nogometu za mlajše učence. Udeležili so se ga lahko samo zmagovalci medobčinskih prvenstev. Za našo šolo so igrali: Patrik Sunko, Niko Osterc, Žiga Švab, Lan Legen, Štefan Šarkezi, Aljoša Volavc, Jan Švab in Mark Kegelj. V prvi tekmi so učenci naše šole premagali učence iz OŠ Radenci z rezultatom 3:1. V drugi tekmi so izgubili proti učencem iz OŠ Beltinci. V tretji tekmi so učenci naše šole po izenačeni igri izgubili z rezultatom 2:1, tokrat so bili boljši učenci iz OŠ Odranci. Kljub temu, da smo samo

VALETA DEVETOŠOLCEV OŠ VERŽEJ

V

četrtek, 13. junija 2019, je v slovo osnovni šoli zaplesala generacija učencev 2010–2019. Po slavnostnem pozdravu in nagovoru radijskega voditelja Andreja Mernika so devetošolci stopili pred nas lepo opravljeni, veselih obrazov in polni pričakovanj ter se nam pod mentorstvom plesne učiteljice Nine Mernik iz plesne šole Urška ob modernih ritmih glasbe predstavili z različnimi stili plesa, med katerimi je bilo tudi nekaj novejših. Poželi so val navdušenja, ki je bil še toliko večji, ko so zaplesali še dunajski valček z od ponosa prekipevajočimi starši. Sledila je predstavitev vseh treh razredov, nato so s programom nadaljevali učenci 9. a. Odlični glasbeniki, devetošolca Neja in Ambrož ter učenca Aljaž in Nuša iz 8. a, so

enkrat zmagali, so bile ekipe tako izenačene, da smo po gol razliki osvojili drugo mesto. Zmagali so učenci iz OŠ Beltinci. Anton Šterman

Vse foto arhiv OŠ Veržej

Mala Nedelja, prav tako z rezultatom 2:0. V zadnji tekmi so še premagali učence iz OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera, prav tako z rezultatom 2:0. Učenci naše šole so se kot zmagovalci medobčinskega prvenstva uvrstili na področno prvenstvo v Beltince.

nam z bandom, v katerem je zapela prav tako odlična pevka, devetošolka Katja, s pesmijo ansambla Franca Miheliča Kjer lastovke gnezdijo segli do srca. Nato so učenci 9. a želeli »ustaviti ta trenutek«, si želeli, da se njihova zgodba ne bi nikoli končala, se ozirali nazaj in spoznali, da je bilo veliko lepih trenutkov, pa tudi nekaj takšnih, ki niso bili popolni, vendar bi bilo življenje brez njih neizpolnjeno. Prišli so do zaključka, da lahko ta trenutek ustavijo le tako, da ohranijo prijateljstvo in lepe spomine na skupne dni. Že iz tako orošenih oči prenekaterih, so po licih spolzele solze ganjenosti, ko se nam je devetošolka Katja predstavila s svojo lastno koreografijo sodobnega plesa. Z zahvalnimi besedami in besedami slovesa so se devetošolci vseh treh razredov s težkim srcem poslovili od svojih razredničark in razrednika, ravnateljice in vodje šole, ostalih zaposlenih in seveda svojih sošolcev. Za konec sva devetošolce nagovorili še ravnateljica Marija Ferenc in razredničarka 9. a Branka Kapun Pučko. Med drugim sva jim zaželeli veliko sreče v življenju in uspeha pri nadaljnjem šolanju ter da v življenju izberejo zmeraj tisto pot, ki jih bo pripeljala do cilja. Objeti in s pesmijo Za prijatelje so devetošolci zaključili svojo osnovnošolsko zgodbo. Branka Kapun Pučko, razredničarka 9. a

24 Fünkešnica ≈ julij 2019


UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠČA

POMLADNO DOGAJANJE V MARIJANIŠČU

V

pomladnih mesecih se je tudi v Marijanišču dogajalo na polno. Mesec marec je bil večinoma zaznamovan z obiskom raznih zakonskih skupin, ki že vrsto let prihajajo na začetku pomladi na DV v Marijanišče. Gostili smo zakonske skupine iz Slovenj Gradca, Maribora, Slivnice pri Mariboru, Rakovnika in na začetku meseca aprila še zakonsko skupino iz Šmihela. Prav tako smo v tem času imeli duhovne vaje za birmance iz Beltincev in Velike Polane. Obiskala nas je tudi Glasbena in baletna šola iz Maribora, ki je pri nas imela intenzivne vaje v pripravi na baletno predstavo. Tako kakor v preteklosti, smo tudi v letošnjem letu ob pričetku meseca maja in v pripravi na prvo sveto obhajilo pripravili Srečanje družin prvoobhajancev. Zbralo se je okrog 80 prvoobhajancev in nekaj čez 100 njihovih staršev. Program je potekal v dveh delih. Za starše ga je pripravil in vodil salezijanec Gašper Otrin, za prvoobhajance ga je vodila, ob pomoči okrog 20 animatorjev, sestra Zalika. Prvoobhajanci so ob priliki o usmiljenem Samarijanu razmišljali o svojih družinah in kdo je njihov najbližji. Srečanje smo zaključili s sveto mašo v župnijski cerkvi. Še posebej gre pohvaliti mlade animatorje, ki so bili v velikem številu iz vrst letošnjih birmancev. V drugi polovici meseca maja velja omeniti praznovanje Marije Pomočnice kristjanov. Vigilijo pred omenjenim praznikom je vodil mursko-soboški kaplan g. Aljaž Baša. Glavno slovesnost na sam praznik pa upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek. V poletje smo, lahko bi rekli, tradicionalno zakorakali s 24ur z Muro oz. s Plavčkovim festivalom, na katerem so sodelovali tudi animatorji Salezijanskega mladinskega centra Veržej. Primož Korošec, sdb, vodja Marijanišča

PREGLED DOGODKOV V NAŠI ŽUPNIJI 28. 4. 2019 SREČANJE STAREJŠIH IN INVALIDNIH ŽUPLJANOV Članice župnijske Karitas so tudi letos pripravile tradicionalno srečanje starejših in invalidnih župljanov iz Veržeja, Bunčan in Banovec. Na nedeljo Božjega usmiljenja so se zbrali pri drugi maši ob 9:30 uri in se Bogu zahvalili za pomoč in podporo ter prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Srečanje so nadaljevali v župnijski dvorani, kjer so jih s krajšim priložnostnim programom razveselili člani družine Ivančič. Sledila je pogostitev in sproščen klepet udeležencev. Srečanja se je udeležilo 50 župljanov. 5. 5. 2019 PREJEM ZAKRAMENTA SVETE BIRME Pri drugi maši je po rokah birmovalca škofa dr. Petra Štumpfa prejelo zakrament svete birme 26 birmancev, 10 deklet in 16 fantov. Na prejem zakramenta so se pod vodstvom sestre Zalike pripravljali dve leti, pa tudi na birmanskem koncu tedna v Dominikovem domu na Pohorju ter z birmansko devetdnevnico, od petka 26. aprila do 4. maja 2019. Birma je zakrament potrditve in utrditve v veri. Letošnjim birmancem želimo, da bi ob podpori darov Svetega Duha usmerjali svoj življenjski tok v pravo smer. 12. 5. 2019 FLORJANOVA NEDELJA IN KULINARIČNA RAZSTAVA Gasilci iz Veržeja, Bunčan in Banovec so se zbrali pri drugi sveti maši in se svojemu zavetniku svetemu Florjanu, njegov kip je na stranskem oltarju, priporočili za varnost in pomoč pri svojem delu ter se spomnili tudi vseh pokojnih gasilcev in gasilk. Po maši je bilo odprtje kulinarične razstave kot sestavni del prireditev ob občinskem prazniku občine Veržej. Članice župnijske Karitas so poskrbele za pripravo in izvedbo razstave. Prostovoljni prispevki v višini 200 €, zbrani od prodaje peciva, so bili namenjeni PGD Veržej za obnovo gasilskega doma, preostanek pa je načrtovan za nabavo invalidskih pripomočkov in plačilo položnic ljudem, ki jih zaradi premajhnih dohodkov sami ne zmorejo.

Foto Primož Korošec, ZMV

26. 5. 2019 PREJEM ZAKRAMENTA PRVEGA SVETEGA OBHAJILA Letos je devet prvoobhajancev, tri deklice in šest dečkov, prejelo prvo sveto obhajilo. Na prejem Jezusa pod podobo kruha jih je pripravljala sestra Zalika. Posebna priprava je potekala tudi ob koncu tedna v Dominkovem domu na Pohorju. Ob sklepu so se sv. maše udeležili tudi njihovi starši in drugi sorodniki. Prvoobhajanci so tudi pridno obiskovali šmarnice v mesecu maju in opravili devetdnevnico pred samim praznikom. V pripravljena srca so prejeli Jezusa. Prejetje prvega svetega obhajila je za deklice in dečke tretjega razreda, njihove družine in vso župnijo velik praznik.

Fünkešnica ≈ julij 2019 25


UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠČA

Pomeni pomemben korak v njihovem življenju: tesnejša in bolj poglobljena vez z Jezusom, ki jim bo pomagal v njihovi rasti v veri.

Foto Toni

16. 6. 2019 ZAKONSKI JUBILANTI Nedeljo Svete Trojice, 16. junija, smo obhajali tudi kot nedeljo zakonskih jubilantov. Povabilu se je odzvalo 6 parov, ki v tem letu praznujejo okroglo obletnico skupnega življenja in so se poročili v naši župniji. Med evharističnim slavjem, ki ga je daroval domači župnik Jože Pozderec, so

26 Fünkešnica ≈ julij 2019

slavljenci prejeli poseben blagoslov z zahvalo za skupaj prehojeno pot in s prošnjo za naprej. G. župnik je poudaril njihov zgled zvestobe mladim, da bi se v še večji meri odločali za sklepanje zakramenta svetega zakona. Skupaj smo se Bogu zahvalili za njihova skupna leta in jim zaželeli, da bi jih tudi v prihodnje krepila ljubezen, medsebojno spoštovanje in Božji blagoslov. Pevci moškega pevskega zbora in nekaj mlajših pevcev so s svojim ubranim petjem obogatili in polepšali bogoslužje. Po maši so se zbrali v Marijanišču pri skupnem kosilu, kjer so nazdravili zvestobi v ljubezni in se poveselili.


UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠČA

VRHOVNI PREDSTOJNIK SALEZIJANSKE DRUŽBE IN 10. DON BOSKOV NASLEDNIK ÁNGEL FERNÁNDEZ ARTIME V VERŽEJU

Z

mur je sledil odprt pogovor med prisotnimi in vrhovnim predstojnikom na temo »Danes in jutri v inšpektorijah naše Družbe.« Pogovor med vrhovnim predstojnikom in različnimi inšpektorji srednje in severne Evrope se je nadaljeval tudi v sredo dopoldne, nato pa so udeleženci srečanja odšli v Maribor, rojstni kraj Božjega služabnika Andreja Majcna, kjer je potekalo praznovanje s kulturnim programom v zahvalo vrhovnemu predstojniku, ki so ga pripravile različne skupine mladih iz salezijanskih ustanov po Sloveniji. Četrtek je bil čas za poglobitev nekaterih posebnih tem: salezijanska prisotnost v evropskih organizmih in strukturah, animacija salezijanske družine v pokrajini, formacija salezijancev in projekt »Bivši gojenci MOR 2020.« Vsak inšpektor je imel priložnost, da je predstavil pot inšpektorije, ki jo je le-ta prehodila in po kateri gre naproti 28. vrhovnemu zboru. Popoldan je bil posvečen spoznavanju salezijanske karizme v slovenski inšpektoriji, ki je gostila srečanje, s poudarkom na delovanju Centra domače in umetnostne obrti, ki deluje v sklopu Zavoda Marianum Veržej. Zadnji delovni dan je sledila preverba prehojene poti v različnih inšpektorijah za šestletje 2014-2020 ter potrditev sklepov in zaključkov, s čimer se je srečanje tudi uradno sklenilo.

Foto Primož Korošec, ZMV

avod Marianum Veržej je od 7. do 10. maja postal nekakšno središče salezijanske družbe v Evropi. V Marijanišču so se namreč zbrali predstojniki salezijanskih inšpektorij Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Češke, Slovaške, Poljske, Ukrajine, Belorusije, Avstrije, Nemčije, Belgije, Irske, Malte, Francije in Bližnjega vzhoda. Na srečanje je prišel tudi vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime, pokrajinski svetovalec Tadeusz Rozmus, nekateri člani vrhovnega sveta salezijanske družbe ter voditelji in predstavniki skupin salezijanske družine. Srečanje ni bilo le preprost shod inšpektorjev, temveč velika priložnost za skupni premislek o prihodnosti salezijanske karizme na stari celini. Srečanja so se zato udeležili tudi predstavniki drugih ustanov zunaj meja te salezijanske pokrajine ter predstavniki različnih vej salezijanske družine in drugih skupin salezijanskih korenin: predstojnik inšpektorije Bližnji vzhod, inšpektorica sester Hčera Marije Pomočnice za Slovenijo in Hrvaško, delegat vrhovnega predstojnika za salezijansko družino, vrhovna odgovorna za Don Boskove prostovoljke, predsednik svetovnega združenja bivših gojencev in tajnik mednarodne organizacije »Don Bosco International.« Delo so začeli v torek popoldne s predstavitvijo tematike in sodelujočih, ki ga je vodil pokrajinski svetovalec, če-

Fünkešnica ≈ julij 2019 27


Potujoča misijonska razstava v Rokodelskem centru DUO Veržej Odprtje razstave nedelja, 30. junij 2019, ob 18. uri Ogled razstave od ponedeljka do petka od 9. - 15. ure sobota od 9. - 12. ure Razstava je na ogled do 31. avgusta 2019

Ne bojmo se iti ven in gledati teh naših bratov s pogledom Device, ki nas povezuje v bratstvo, saj bomo tako počasi tkali z našimi srci in z našimi pogledi kulturo srečanja, ki jo tako zelo potrebujemo, ki jo naša domovina tako zelo potrebuje. papež frančišek

051/654-778 w www.marianum.si fb Rokodelski center DUO Veržej m


DRUŠTVENI UTRIP

»KDOR POJE RAD, OSTANE MLAD«

M

zovejo povabilom različnih društev in organizacij, organizirajo podoknice, prirejajo samostojne koncerte, polepšajo dneve varovancev v domovih upokojencev in so nepogrešljivi pri sv. mašah, na pogrebih ter še kje. Moška vokalna skupina se je na koncertu predstavila s slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi ter dalmatinskimi pesmimi. Skupina je zapela tudi pesmi Honga! Paj! in Toti Verženci, katerih besedilo je napisal g. Marko Kočar, uglasbil pa g. Emil Glavnik. Na koncertu je nastopil tudi mladi pianist Lan Patrick Pal. S strani Javnega sklada za kulturne dejavnosti so člani Moške vokalne skupine ob 20. obletnici delovanja prejeli bronaste, srebrne, zlate in častne Gallusove značke, jubilantom pa sta na koncertu namenila nekaj besed tudi predsednica kulturnega društva Ksenija Seršen ter župan Občine Veržej g. Slavko Petovar.

Foto Danilo Ivančič

oška vokalna skupina Kulturnega društva »Slavko Osterc« Veržej v letošnjem letu praznuje 20. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je skupina v soboto, 11. maja 2019, pripravila samostojni koncert v Kulturni dvorani Janeza Ferenca v Veržeju. Člani Moške vokalne skupine, ki jih že vseh 20 let vodi ga. Tatjana Rozmarič - Poštrak, so si ob jubileju izbrali verz »Kdor poje rad, ostane mlad.« Petju so predani že zelo veliko časa. Mnogi izmed njih že več kot 20, nekateri tudi 30 let in več. Člani zasedbe se zelo dobro zavedajo, da pesem človeka plemeniti, oblikuje, bogati in prevzame. Zadnjih 20 let je Moška vokalna skupina tista, ki v Občini Veržej goji pevsko dejavnost. S svojim prepevanjem obogatijo marsikatero kulturno prireditev tako v domači občini kakor sosednjih, redno sodelujejo na območnih revijah v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, se od-

REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN V MARIBORU

Foto Danilo Ivančič

L

eščečki smo se v petek, 10. 5. 2019 odpravili na regijsko srečanje odraslih folklornih skupin, ki je potekalo v dvorani Union v Mariboru. Poleg Leščečkov so se predstavile še ostale folklorne skupine štajerskega in pomurskega konca in sicer dve skupini AFS KUD Študent Maribor, FS KUD Beltinci, FS KD Kajer Bučečovci in Mladinska FS KD Marko Beltinci. Leščečki smo nastopili z avtorskim spletom Marka Rusa, z naslovom ''Na Koline''. Na odru smo predstavili zimski čas, ki je nad pomursko ravnico prinesel spokojnost in mir. To je bil čas, ko si je oddahnila rodovitna prst, ki je vsako leto znova poskrbela, da ljudje niso bili lačni – in bil je čas, ko so si tudi ljudje malce od-

Fünkešnica ≈ julij 2019 29


DRUŠTVENI UTRIP

dahnili in se poveselili. Zagotovo so bile eden največjih praznikov koline. Prašič, ki je bil rejen skoraj kot družinski član, se je žrtvoval za dobro domačih. Prleški človek pa mu je hvaležnost kazal s skoraj svetim odnosom in tradicionalnim obredjem na ta praznik, katerega smo z našo plesno, pevsko in instrumentalno izvedbo prikazali na Unionskem odru. Po uspešnem nastopu smo se odpravili še na lepo pripravljeno pogostitev. Po pogostitvi ter po prijetnem klepetu z ostalimi skupinami, smo se zadovoljni in z lepimi občutki odpravili proti domu. Tjaša Rantaša

PLESNO OBOGATENI MESECI o regijski reviji Leščečki nismo počivali, ampak smo se udeležili številnih nastopov in prireditev, ki smo jih več kot uspešno opravili. Ob koncu aprila sta se dva naša člana, Tjaša in Tomaž, na povabilo Prleškega kvinteta udeležila snemanja oddaje Slovenskega pozdrava v Begunjah na Gorenjskem. Ponosno sta zastopala našo skupino in se vrnila polna nepozabnih vtisov. V mesecu maju smo v Marijanišču izvedli nastop za Osnovo šolo Šempeter, jim predstavili naše plese, našo kulturo in jih naučili nekaj prleških korakov. Ob koncu maja smo združili prijetno s koristnim in se odzvali vabilu ansambla Opoj, kjer smo s plesom popestrili snemanje novega videospota, njihove nove avtorske skladbe Naša glasba. Za nov odskok v naslednji mesec smo se 1. junija udeležili praznovanja 10. obletnice Folklorne skupine Goska Satahovci. Organizatorji in domačini so nam izkazali veliko gostoljubja, za katerega smo jim iz srca hvaležni. V sklopu Plavčkovega festivala, ki je potekal 7. junija, smo sodelovali s »Polko na ploci«. Člani folklorne skupine smo izvedli odprto vajo, kjer smo zaplesali z obiskovalci festivala. Že naslednji dan smo se z veseljem odzvali povabilu na dobrodelno folklorno prireditev »Sijaj, sijaj sonce!«, ki je potekala v telovadnici Osnovne šole Sveti Tomaž. Na prireditvi so zbirali prostovoljne prispevke za gostovanje domače otroške Folklorne skupine Škrjanček na festivalu v Makedoniji. Veseli smo, da smo z nastopom pomagali pri uresničitvi njihovih ciljev. V ponedeljek, 24. junija smo se udeležili nastopa na prireditvi podjetja Farmtech v Ljutomeru. Tam smo se predstavili z daljšim plesnim, glasbenim in pevskim programom. Za nami so pestri in predvsem z nastopi izpopolnjeni meseci. Ne glede na vse nastope do sedaj, pa se Leščečki že pridno pripravljamo in treniramo za naš naslednji velik dogodek. Avgusta se namreč odpravljamo na gostovanje v Bolgarijo, kjer bomo s ponosom predstavljali našo folklorno skupino, občino Veržej in seveda celotno Slovenijo. Do konca sezone nas čaka še kar nekaj projektov in nastopov, zato nas spremljajte. Pestro bo! Nastja Borko 30 Fünkešnica ≈ julij 2019

Vse foto FS Leščeček

P


DRUŠTVENI UTRIP

AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV

Č

lanice sekcije ročnih del pri DU Veržej so v mesecu maju pripravile čudovito razstavo v Centru DUO Veržej. Sekcija deluje zelo zagnano. Članice iščejo vedno nove tehnike in si medsebojno pomagajo pri novih izzivih. Udeležujejo se medgeneracijskih srečanj (Mensana, Korenika), svoje izdelke razstavljajo tudi drugod (Ljubljana, Murska Sobota), učijo mlajše in starejše. Za svoj trud, prostovoljstvo in tudi za učenje so si ogledale letošnji Festival čipke v Idriji. Mnogo prelepih izdelkov, novih vzorcev, sukancev in ostalega pribora je bilo videti. Nakupile so vsega po malem, poskusile, kot se šika, tudi idrijske žlikrofe in se kljub vročini in utrujenosti zadovoljne vrnile domov.

Foto J. Jerebic

J. Jerebic

KLEKLJARICE KLEKLJALE ZA MALO NEŽO

K

lekljarska skupina Mürske ribice deluje znotraj Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. Klekljarice so se na pobudo vodje Mürskih ribic, Tatjane Prelog odločile, da letošnjo razstavo v Rokodelskem centru domače in umetnostne obrti obogatijo z dobrodelno noto. Pravijo, da rade pomagajo ljudem, ki so pomoči potrebni, kajti nekateri ljudje v življenju pač nimajo take sreče, kot jo imajo same. Odločile so se finančno pomagati Neži iz Središča ob Dravi in njeni družini. Neža se je rodila 29. decembra leta 2017 v 28. tednu nosečnosti in ima diagnosticirano cerebralno paralizo. Zaradi bolezni potrebuje terapije in pripomočke, ki pa so zelo dragi.

Fünkešnica ≈ julij 2019 31


DRUŠTVENI UTRIP

Z malo dobre volje in ropotanjem klekljev ter sodelovanjem z ostalimi društvi in klekljaricami, se je nabralo veliko ročno izdelanega nakit v različnih tehnikah kot so klekljana in occhi čipka ter nakit iz perlic. Izdelale in zbrale so veliko čudovitega unikatnega nakita, ki so ga v petek, 10. 5. 2019 predstavile na otvoritvi razstave, predstavile namen in ga darovale v zameno za prostovoljne prispevke. Vsak, ki je želel pomagati mali Neži je za svoj prostovoljni dar v zameno prejel ročno izdelan nakit. Dobrodelna akcija je potekala do konca razstave, to je do 15. junija 2019. V tem času so zbrale 225 eur. Še vedno pa lahko kupite nakit in s tem tudi vi pripomorete mali Neži. Kontaktirate lahko Tatjano preko facebooka, kjer si lahko nakit ogledate in izberete. Bodo pa sodelovale tudi na Miholovem sejmu.

Zbran denar bodo po zaključku dobrodelne akcije članice Mürskih ribic iz Veržeja podarile Nežinim staršem.

OČISTILI SMO VERŽEJ!

POSTAVITEV MAJPANA V VERŽEJU

P

omlad je prišla in z njo se je začela prebujati narava. A kaj, ko pogled nanjo prevečkrat kvarijo odpadki. Da bi naša narava ostala čista, nas še dolgo navduševala in ker se zavedamo, da je skrb za okolje še kako pomembna, smo člani TD Veržej v soboto, 13. aprila 2019, izpeljali spomladansko čistilno akcijo. Kljub temu, da smo iz narave pobrali še vedno preveč odpadkov, ki tja nikakor ne sodijo, nas veseli, da jih je bilo manj kot leta prej. Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili čistilne akcije, hkrati pa pozivamo vse, da smeti in odpadkov ne odlagajo v naravo. Zavedajmo se, da je planet le en in zato toliko bolj dragocen, ljudje pa ga prevečkrat izčrpavamo in uničujemo. Poskrbimo za urejeno in bolj zdravo okolje!

32 Fünkešnica ≈ julij 2019

P

ostavljanje majskega drevesa oziroma majpana, kot mu pravimo pri nas, sega daleč v zgodovino, a vendar je pri nas to še dandanes priljubljen običaj. Majpan je simbol svobode in delavskih pravic, njegova postavitev se je prvič zgodila že leta 1919, ko so štirje mladi fantje, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne, na predvečer 1. maja skrivaj postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo. Postavili so ga v čast Devici Mariji, v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske. To je bilo prvo praznovanje 1. maja v tedanji novi državi, Kraljevini SHS. Člani TD Veržej smo tudi letos poskrbeli, da se je v Veržeju na predpraznični večer praznika dela visoko v nebo dvignil majpan. Dobre volje kljub kislemu vremenu ni manjkalo, obiskovalce pa smo počastili tudi z odličnim golažom.


DRUŠTVENI UTRIP

TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE LJUTOMER zobraževanje in usposabljanje gasilcev je dandanes še kako pomembno pri nalogah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Del tega usposabljanja in izobraževanja so tudi razna tekmovanja. Teh potreb se zavedamo tudi v Gasilskem društvu Veržej, zato se naši člani nenehno izobražujejo in usposabljajo za razne naloge v gasilstvu. Prav tako se udeležujemo raznih tekmovanj. Eno takih je bilo v nedeljo, 9. junija, v Ljutomeru, kjer se je odvijalo izbirno tekmovanje GZ Ljutomer za poznejše jesensko regijsko tekmovanje. Gasilci PGD Veržej smo se udeležili tega tekmovanja s tremi enotami, in sicer s pionirsko, moško člansko A enoto (starost članov do 30 let) in moško člansko B enoto (starost članov nad 30 let). Vse tri enote so pokazale veliko znanja in usposobljenosti, saj smo dosegli odlične rezultate. Člani B enote smo bili na koncu 4. Pionirji in člani A pa so v svojih kategoriji premagali vse ostale in dosegli 1. mesto. S tem sta si zagotovili pravico nastopa na jesenskem tekmovanju celotnega Pomurja. Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem iskrene čestitke, obenem pa je to dokaz, da se v društvu dela dobro in strokovno, saj le tako potem lahko pridejo tudi rezultati. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej

Vse foto PGD Veržej

I

Fünkešnica ≈ julij 2019 33


DRUŠTVENI UTRIP

OBNOVA GASILSKEGA DOMA

O

bnova gasilskega doma se nadaljuje po začrtanem planu. Kot smo vas seznanili v zadnji številki, smo takrat polagali keramiko. Z veseljem tokrat poročamo, da je keramika položena v zgornjih in spodnjih prostorih doma. Izbrali smo ponudnika za notranja vrata, to je podjetje Duri iz Ljubljane. Prav te dni se tako že montirajo v gasilski dom. Prav tako smo izbrali izvajalca, ki bo na gasilskem domu izvedel izolacijsko fasado, to je samostojni podjetnik Bes iz Kamenščaka. Omenjena dela na fasadi se bodo začela 2. septembra, zato bo v času del okrog gasilskega doma postavljen gradbeni oder in zaščitna ograja, zakar vas že sedaj naprošamo za pazljivost, ko se boste sprehajali ali kolesarili mimo gasilskega doma. Sledila bo nabava notranje opreme in tako bo dom počasi tak, kot je bilo zamišljeno. Seveda gasilsko društvo samo tega ne bi zmoglo brez finančne pomoči občine in seveda vseh vas, krajani in krajanke Veržeja, ki ste se tako lepo odzvali na našo prošnjo za finančno pomoč pri obnovi. Vsem skupaj res iskrena hvala. Z vašim prispevkom samo izkazujete podporo našemu delu in poslanstvu, ki ga izvajamo. Vsem skupaj še enkrat res iskrena hvala. Kot veste pobiramo dvakrat letno tudi staro železo in si z nabranim denarjem pomagamo pri obnovi, saj vsak evro pri taki investiciji pride prav. Tako bomo v jeseni ponovno pripravili akcijo zbiranje starega železa, o točnem datumu pa vas bomo obvestili, ko bomo na vaš dom prinesli 4. položnico od skupno 6. Kot vidite, se dela kar se da hitro in seveda kolikor je na razpolago denarja, vendar pa sedaj že verjamemo, da bo gasilski dom obnovljen do prihodnjega leta, ko bomo 20. junija praznovali 140 let našega društva. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej

ČEBELARJEVIH 70

V

življenju se človek sreča z različnimi lepimi ter posebnimi dogodki, ki se mu zgodijo v življenju. Sem štejemo tudi rojstne dneve. V ponedeljek, 3. 6. 2019 smo bili člani ČD Veržej prav na takem veselem dogodku. Praznovali smo namreč skupaj z našim članom Alojzem Novakom njegovih častitljivih 70 let, na njegovem domu, kjer nam je pripravil prekrasen popoldan z odlično jedačo in pristno kapljico. Kljub sedmici je naš Alojz še vedno vitalen, dobre volje in neizmerno požrtvovalen pri delovanju našega čebelarskega društva. Tudi ko potrkaš na njegova vrata in vprašaš za nasvet ali prosiš za pomoč, nikoli ne ostaneš pred zaprtimi vrati. Prav zato smo mu vsi v društvu iz srca hvaležni in mu kličemo še na mnoga leta v naši sredini. Petra Seršen

VESELJE V BUNČKI GRAMOZNICI

V

Foto PGD Veržej

času, ko se prebuja pomlad, se z večjim veseljem zadržujemo v naravi. Opazujemo drevesa, grmovje, travo in cvetje, ki so bujno pognale iz zemlje. Z veliko urami garanja se je uredila bunčka gramoznica in okrog nje kasaška steza. Da bi bila idila še lepša, se je v srcu nekaterih bunčancov porodila ideja za zasaditev češenj okrog gramoznice. Dogovor je bil sklenjen in že so se nabavile češnje ter se vihtele lopate in motike. Nato pa uživanje v naravi po dobro opravljeni akciji. Okrog gramoznice je narejena lepa steza za konje kasače. Pravi raj za vozače, saj jim narava ponuja energijo in sprostitev v popolni harmoniji, lepoti in ob sadovih trdega dela. Nekaj časa po akciji zasaditve češenj, je v tej idili začela cveteti akacija. Že naši predniki so izkoristili ta čas cvetenja akacije in pekli »nerodove krofe«, prava poslastica za staro in mlado. Da bi se prepričali o dobroti specialitete, se je gonilna sila Milan Murota s svojo ekipo potrudil in organiziral peko »nerodovih krofov« in langaša. Zraven se 34 Fünkešnica ≈ julij 2019


DRUŠTVENI UTRIP

je prilegel »špricar«, dar vinogradnikov. Zbralo se je veliko ljudi, za vzdušje pa je poskrbel vsak udeleženec. Ptice se glasno oglašajo in letajo iz veje na vejo. Sadno drevje in okrasno grmičevje poganja liste in cvetove. Podoben razcvet naj bi se vedno znova dogajal tudi v naših srcih.

Vsaka ženska je dobila unikatno parkirno uro, pozornost otrok ob Dnevu žena. Veselo rajanje je trajalo do jutranjih ur. V naši vasi dokazujemo, da smo veseli in povezani. Zato so nekatera jutra lepa, dnevi sončni, večeri mirni in noči spokojne.

Danica Gregorinčič

Danica Gregorinčič

PRVOMAJSKA BUDNICA V BUNČANIH

P

raznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujemo v večini držav sveta. V Bunčanih imamo jutranjo budnico, ki nas zgodaj zjutraj zbudi iz naših postelj z glasno godbo glasbenikov, katere vozijo s traktorjem in prikolico po celi občini Veržej. Imamo srečo, da se ustavijo na jutranjem zajtrku na domačiji župana Slavka Petovarja. Na njihovem dvorišču jih pričaka bogata pogostitev, kateri se pridružijo še mlekarji, sosedi in prijatelji. Zajtrk poteka v prijetnem vzdušju, dobri volji in ob zvokih glasbenikov. V Bunčanih znamo hoditi z vetrom v dlaneh in čutiti toplino sonca v očeh, se družiti in veseliti. Danica Gregorinčič

DAN ŽENA V BUNČANIH se okoli nas se bohotijo cvetoča drevesa in žlahtne cvetice že gostijo prve igrive metuljčke. V dneh, ko sonček že prijetno boža otroška lička, se v Bunčanih pripravlja na večerni dogodek – DAN ŽENA. Že vrsto let ta dogodek združimo in praznujemo v sklopu dveh praznikov: DNEVA ŽENA in MATERINSKEGA DNEVA. Prireditev je bila v soboto, 9. marca 2019, v dvorani Vaško gasilskega doma v Bunčanih. Da je prireditev potekala v veselem vzdušju gre velika zahvala članom Prostovoljnega gasilskega društva Bunčani s soorganizatorji, še posebej Mojci Stajnko in Lari Jelen, ki sta otroke motivirali in jih pritegnili v zanimiv program. Prireditev so obogatili Leščečki iz Veržeja, ki so s plesom pognali kri po žilah vsakemu obiskovalcu prireditve, seveda ob glasbeni spremljavi. Program sta povezovali Lara Jelen in Laura Gregorinčič.

Vse foto Janja Petovar

V

Fünkešnica ≈ julij 2019 35


DRUŠTVENI UTRIP

ZAKLJUČEK ŠMARNIC V BUNČANIH

36 Fünkešnica ≈ julij 2019

Foto Janja Petovar

P

ovsod trepetajoča igra sončnih žarkov. Pomlad se je že razcvetela. Po vasi vrvež, veseli glasovi, smeh. Mi pa hitimo v našo kapelo v Bunčane. Tja nas kliče Marija, k šmarnicam … Ponosni smo, da imamo v vasi ljudi, ki skrbijo, da nam šmarnice uspejo. Da je temu tako se moramo zahvaliti: - MARICI LEGEN; za molitev rožnega venca. Je tudi zelo dober pevski vodja, saj nas spodbuja pri našem zborovskem petju. - TREZIKI ŠTUMPF in LIDIJI JELEN, ki pod budnim očesom opazujeta in skrbita, da je notranjost in zunanjost kapele lepa in vedno pripravljena na daritev svete maše, v mesecu maju pa na šmarnice. Poskrbita tudi, da oltar krasi lep prt in šopki dišečega pomladnega cvetja. Sta gonilni sili, saj Trezika pri šmarnicah moli tudi rožni venec, Lidija pa je izvrstna bralka šmarničnih zgodb in litanij. Mati Marija naj vse tri čuva in varuje kakor zaklad in naj bo bogat plačnik za dobra dela. K branju litanij pa moramo pritegniti tudi mlade. Da to znata in zmoreta, sta dokazala David Gregorinčič in Nik Osterc. V sredo, 29. maja 2019, smo imeli zaključek šmarnic s sveto mašo za vse žive in pokojne vaščane Bunčan, ki jo je daroval veržejski župnik gospod Jože Pozderec. Prav njemu smo dolžni zahvalo za darovane svete maše ter vzpodbude pri petju. S svojim izvrstnim pevskim talentom in posebnim žarom je navdušil starejše in mlajše. Svete maše pa so bile s petjem bogatejše. Hvaležni smo tudi Frančeku in Janji

Petovar, da nas vsako leto sprejmeta na njihovo domačijo, kjer imamo zaključek šmarnic. Čeprav so bile temperature nizke, nas je grela medsebojna povezanost in toplo vzdušje. Manjkala je le harmonika in petje gospoda Petra Pučnika. Prepričani smo, da jo bomo kmalu slišali. Zahvala gre tudi Treziki Štrakl, Miri Vrabelj ter Heleni in Feriju Zrim za dobrote iz njihovega Master Chefa, katere smo okusili pri Župojnovih. Bile so okusne in nekaj posebnega. Vinogradniki pa so poskrbeli, da nismo bili žejni. Mati Marija ima v svojem srcu polno razumevanja ter zna dvigniti, osrečevati in tolažiti v težavah vsakdanjega življenja. Potrebna je le molitev. Ko molimo z Marijo, govorimo z njo kakor z materjo. Besede niso pomembne. Govori srce. Danica Gregorinčič


ŠPORTNI UTRIP

IZOBRAŽEVALNI UTRIP

FJORI IN SAŠA SERŠEN V NOVI SEZONI ŽE DVAKRAT ZMAGALA

TOPLOTNE ČRPALKE V GOSPODINJSTVU

T

S

oploto podtalne vode, zemlje in zraka lahko za ogrevanje izkoriščamo s toplotnimi črpalkami. Toplotne črpalke so naprave, ki izkoriščajo toploto iz okolice ter jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode. Kateri vir bomo izbrali, je odvisno od njegove dostopnosti in gospodarnosti naložbe, glede na naš objekt in njegovo lokacijo. Glede na vire energije ločimo toplotne črpalke sistema zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda. Prva je oznaka vira, ki ga izkoriščamo in ima nižjo temperaturo kot medij, s katerim grejemo in je naveden v drugi oznaki. Temperaturna razlika med njima naj bi bila čim manjša, da za delovanje kompresorja v toplotni črpalki porabimo manj električne energije. Ogrevanje s toplotno črpalko je primerno za objekte, ki imajo površinsko ogrevanje, talno, stensko ali stropno, saj je temperatura medija na izhodu iz toplotne črpalke med 45 °C in 50 °C. Ta temperatura je najbolj primerna za površinsko – nizko temperaturno ogrevanje. S spremembo tehnologij gradnje in gradbenih materialov ter predpisov sedaj gradimo stavbe, ki rabijo okoli 50 kWh energije na m2 za njeno ogrevanje. Pred 30 leti je ta vrednost znašala še okoli 120 kWh/m2a. To pomeni, da se je delež energije, ki ga rabimo za ogrevanje pomanjšal, povečal pa se je delež energije za pripravo sanitarne vode pri celotni porabljeni energiji.

lovenski kasači so že pošteno zajadrali v novo sezono. Med njimi je znova tudi kopica Veržejcev, ki so se že veselili lepih uspehov, čeprav tiste najpomembnejše dirke prihajajo jeseni. In tam bomo imeli znova veliko želez v ognju. Sijajno sta sezono začela 4-letni Fjori in Saša Seršen, ki sta slavila v obeh letošnjih nastopih. Najprej sta zmagala v začetku junija v Krškem, nato pa še na junijskih dirkah v Ljutomeru, ki jih vsako leto organizira podjetje Meso-coop Hanžekovič iz Veržeja. Saša in Fjori tako odlično stopnjujeta formo pred septembrskim derbijem, ki bo letos potekal na hipodromu Stožice v Ljubljani. Na velikonočnih dirkah v Ljutomeru se je zmage veselil tudi Rene Hanžekovič s svojim varovancem Lotmerkom OZT, na istih dirkah pa je Rene s kobilo Louise Luno osvojil še tretje mesto. Na velikonočni ponedeljek je drugo mesto zabeležila tudi Perlita z voznikom Miroslavom Antoličem iz Bunčanov. Kot voznik je letos že tri tretja mesta s konji drugih trenerjev privozil Banovčan Branko Seršen, eno pa je na junijskih dirkah v Ljutomeru s svojim konjem Dantejem MS pridirkal tudi mladi Rok Brunec. Izkušeni Jože Osterc iz Bunčan je s kobilo Penny Win, s katero je lani posegal po najvišjih mestih, letošnjo sezono v Ljutomeru odprl s četrtim mestom. Vito Šadl

Foto: splet

Kako deluje toplotna črpalka? Toplotna črpalka je sestavljena iz uparjalnika, ki odvzema toploto okolice (vode, zraka, zemlje), v njem se pri nizki temperaturi uplini delovni medij (hladivo), ki potem potuje v kompresor. Ta pare stisne in jih dvigne na višji energetski nivo. Vroče pare v kondenzatorju kondenzirajo pri višji temperaturi in pri tem oddajo kondenzacijsko toploto ogrevanemu mediju. Delovna snov nato potuje skozi ekspanzijski ventil, v katerem se ji zniža tlak, nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Za delovanje toplotne črpalke je potrebna električna. Razmerje med pridobljeno toploto in vloženim delom imenujemo grelno število ali COP in je med 1,5 do 5 odvisno od medija. Kar pomeni da za 1 del vložene energije dobimo do 5 delov brezplačne toplote.

Kolikšni so stroški ogrevanja s toplotno črpalko? Če vgradimo kakovostno toplotno črpalko, ki obratuje z dobrim letnim grelnim številom in virom toplote z visoko povprečno temperaturo v zimskem času (v primeru podtalnice, ki ima tudi v zimskem času temperaturo od 12 do 15 stopinj Celzija), ter se odločimo za ploskovno ogrevanje, kot sta talno in stensko gretje, dosežemo največje prihranke. Ti znašajo lahko do 75 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi ogrevalnimi sistemi po današnjih cenovnih razmerjih. Fünkešnica ≈ julij 2019 37


Kateri vir toplote izbrati pri ogrevanju s toplotno črpalko? Toplotna črpalka je naprava, ki prenaša toploto s toplotnega vira z nižjo temperaturo na toplotnega porabnika z višjo temperaturo (ogrevna voda za ogrevanje), zato mora biti temperaturna razlika med njima čim manjša. Tako bo kompresor toplotne črpalke porabil manj električne energije. Zato je treba izbrati toplotni vir, ki ima pozimi najvišjo povprečno temperaturo, in ogrevalni sistem z najnižjo ogrevno temperaturo vode (talno, stensko ogrevanje). Pri viru toplote je na prvem mestu podtalnica, sledi ji zemeljski kolektor ali zemeljska sonda in nato okoliški zrak. Pri ogrevalnem sistemu je na primer energijska učinkovitost radiatorskega ali konvektorskega ogrevanja tudi do 30 odstotkov nižja kot pri talnem ogrevanju. Toplotne črpalke zrak/voda se lahko uporabljajo kot osnovni ali dodatni izvor toplote za sistem ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode. Nizkoenergijske hiše imajo zelo majhne toplotne izgube, kar znaša preračunano na kvadratni meter ogrevane površine približno 40 W/m², pasivne pa celo 10 W/m². Enodružinska stanovanjska hiša s površino 120 kvadratnih metrov tako potrebuje vir toplote z močjo približno 5 kW. Kakšen ogrevalni sistem je najprimernejši? Najprimernejša so ploskovna ogrevanja, in sicer talno, stensko ali stropno gretje. Mogoče je uporabiti tudi radiatorje, vendar morajo biti njihove površine znatno večje kot pri klasičnem centralnem ogrevanju s kotli. Lahko uporabimo tudi srednje- in visokotemperaturne toplotne črpalke, pri katerih je temperatura vode od 65 do 75 stopinj Celzija, vendar so dražje. Primerne so za obstoječe radiatorske ogrevalne sisteme. Pri vgradnji teh črpalk se moramo zavedati, da bo njihovo delovanje dražje in lahko nastane nevarnost, da toplotna črpalka proizvede premalo toplotne energije pri ekstremno nizkih temperaturah.

Ilustracija: splet

IZOBRAŽEVALNI UTRIP

Ali s toplotno črpalko lahko tudi hladimo prostore? Poleti, pri povišanih zunanjih temperaturah, se toplotna črpalka lahko uporablja za pasivno hlajenje oziroma t.i. prosto ali naravno hlajenje, pri katerem uporabimo hlad zemlje ali podtalnice brez delovanja kompresorja, torej brez porabe energije. Takšno hlajenje je najcenejše, skoraj brezplačno, saj potrebujemo pogonsko energijo samo za delovanje obtočne črpalke. Za hladilne elemente lahko poleg ventilatorskih konvektorjev uporabimo tudi sistem stenskega in stropnega ogrevanja, manj primerno je talno gretje. Je toplotna črpalka primerna tudi za ogrevanje sanitarne vode? Toplotno črpalko lahko vgradimo tudi samo za ogrevanje sanitarne vode. Njeno moč izberemo glede na predvideno porabo tople sanitarne vode. Za družinske potrebe potrebujemo takšno z močjo 2 kW in prostornino hranilnika 200 litrov za štiri ljudi, 300-litrski hranilnik pa bo zadostoval za šest do osem ljudi. Stroški priprave sanitarne vode znašajo od 80 do 100 evrov na leto. Vračilna doba naložbe pa je tri do šest let. Valentin Odar, univ.dipl.inž.str., Energetski svetovalec mreže ENSVET

DOGODKI V OBČINI VERŽEJ :: JULIJ ≈ OKTOBER 2019 DATUM 22. 7 – 27. 7. 2019

28. 9. 2019

29. 9. 2019

URA

DOGODEK

Oratorij

VSEBINA

LOKACIJA

Poletni oratorij župnije Veržej

25. letnica Otroškega Glasbeni večer ob 25. letnici zbora župnije Veržej Otroškega zbora župnije Veržej Sejem rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih proizvodov Slovesna sveta maša 9.00 Blagoslov folklornih kostumov Miholov sejem -17.00 Ocenjevanje Prleške tünke in mesa iz zaseke Mihec fest, festival otroških folklornih skupin 19.30

Za podrobnejše informacije nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon–pet: 9.00–15.00, sob: 9.00–12.00). 38 Fünkešnica ≈ julij 2019

ORGANIZATOR

Marijanišče

SMC Veržej

Cerkev sv. Mihaela Veržej

SMC Veržej

Center DUO

Občina Veržej in Zavod Marianum Veržej

TIC Veržej Puščenjakova 1 SI - 9241 Veržej

T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej


FOTOKRONIKA

OBČINSKI PRAZNIK OBČINE VERŽEJ

25. maja 2019 je v Kulturni dvorani Janeza Ferenca v Veržeju potekal 20. občinski praznik Občine Veržej.

Slavnostni govornik dr. Matjaž Barbo nas je popeljal skozi življenje rojaka Slavka Osterca.

Nagrajenci 20. občinskega praznika Občine Veržej za leto 2019.

Oktet Arion je z glasbenim prispevkom popestril svečano slovesnost.

Vse foto Tivadar

Župan Slavko Petovar je v nagovoru predstavil pomembnejše pridobitve na področju investicij ter predstavil načrte za naprej.

Po osrednji slovesnosti je sledil Osterčev večer z Godalnim kvartetom Accademia.

Gostje in obiskovalci so se po dogodku družili ob prijetnem klepetu.

Fünkešnica ≈ julij 2019 39


slovens

slovenski

rokodelski festival 2019

rokode festiva

Zavod Marianum Veržej, Center DUO Veržej

2019 VABIJO NA

in Občina Veržej OBČINA VERŽEJ

MIHOLOV SEJEM slovenski2019 slovens rokode rokodelski v nedeljo festiva festival 29. septembra prleška tünka

župnijsko žegnanje

2019 od 9. do 17. ure

blagoslov folklornih kostunmov

2018

Mihec fest razstava

Profile for Zavod Marianum Veržej

Fünkešnica 2019/2  

Dobrodošli na desnem bregu Mure. Glasilo Občine Veržej

Fünkešnica 2019/2  

Dobrodošli na desnem bregu Mure. Glasilo Občine Veržej

Advertisement