Page 1

Fünkešnica Glasilo Občine Veržej ≈ leto XII ≈ št. 1 ≈ april 2019

KULTURNI PRAZNIK

OBNOVA OLTARJEV

IZOBRAŽEVALNI UTRIP


UTRIP OBČINE

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!

P

ošteno smo že zakorakali v leto 2019. Za nami je pomembno obdobje, z veliko opravljenega dela, tako za vsakega posameznika, kot tudi za celotno skupnost. Na občini smo bili v prvi četrtini leta zelo aktivni. Občinski svet se je sestal na dveh sejah, ki ju je zaznamovalo sprejemanje proračuna za leto 2019. Proračun kot temeljni akt in podlaga za delovanje, je bil sprejet soglasno, tudi skupaj z načrtom razvojnih programov, kar kaže na usklajeno razvojno razmišljanje vseh članov občinskega sveta. Če proračun kaže enoletni načrt razvoja občine, načrt razvojnih programov kaže širši razvojni koncept, ki ga bo zasledovala občina. Ta ima dva temeljna cilja, prvi je vlaganje v izobraževalno infrastrukturo, drugi je zagotavljanje poplavne varnosti z vlaganjem v infrastrukturo za odvodnjavanje in sočasno izgradnjo druge, predvsem cestne infrastrukture. Najpomembnejši projekt v letu 2019 je energetska sanacija osnovne šole. Projekt lepo napreduje, trenutno smo v fazi konkurenčnega dialoga z dvema zasebnima partnerjema. Pričakujemo, da bo dialog z izbiro zasebnega partnerja zaključen do sredine meseca maja. Nato nam za pričetek same gradnje manjka le še pozitivna odločba o sofinanciranju s strani kohezijskega sklada. Ministrstvo za infrastrukturo je z razpisom zamujalo, kljub temu pa srčno upam, da bomo v poletnih počitnicah lahko končno pričeli s prepotrebnimi gradbenimi deli. V proračunu zagotavljamo tudi sredstva za nadaljevanje rekonstrukcije gasilskega doma v Veržeju in še za več manjših investicij, ki bodo izboljšale kakovost življenja vseh občank in občanov. Velik del sredstev namenjamo izdelavi projektne dokumentacije, med katero ima zagotovo najpomembnejše mesto projektna dokumentacija za gradnjo novega vrtca. Odločitev za bistveno povečanje sredstev na tej postavki je bila sprejeta na podlagi dejstva, da je Slovenija v tem programskem obdobju počrpala relativno malo sredstev. Glede na to, da se bo programsko obdobje 2014-2020 zaključilo v letu 2022 je zelo malo časa za porabo evropskih sredstev, zato pričakujem, da bo država spremenila operativni program in s tem omogočila črpanje sredstev tudi preostalim občinam, ne samo mestnim. Da pa bi se takrat lahko pote-

Fünkešnica

govali za ta sredstva, je potrebno imeti projekte pripravljene za takojšnjo izvedbo, vključno s projektno dokumentacijo in potrebnimi gradbenimi dovoljenji. V kolikor bo do pričakovanih sprememb prišlo, moramo biti pripravljeni. V letošnjem proračunu so tudi sredstva za pričetek postopka spremembe Občinskega prostorskega načrta. Na začetku postopka bomo zainteresirane občanke in občane pozvali k vlaganju pobud za spremembe, ki bodo podlaga za kasnejše usklajevanje z različnimi ministrstvi in deležniki urejanja prostora. Glavni cilj sprememb je ustvariti pogoje za gradnjo in priseljevanje čim večjega števila mladih družin, vse skupaj s ciljem zagotovitve zadostnega števila otrok v vrtcu in osnovni šoli. Upam, da nam bo prvi korak k temu, z gradnjo stanovanj zasebnega vlagatelja na parceli med trgovino in bloki ,uspelo narediti že letos, saj postopki v tej smeri pospešeno tečejo. Sicer pa se že približuje mesec maj, torej mesec, ko naša občina praznuje. Skupaj z društvi smo pripravili veliko prireditev, ki se bodo zvrstile skozi cel maj in se zavlekle v mesec junij. Obisk teh prireditev pomeni tudi to, da čutimo, da smo aktivni občani Občine Veržej. Ni nujno, da se glede vprašanj razvoja občine vedno in z vsem strinjamo. Pomembno pa je, da zmoremo in vemo biti ponosni na svojo občino, da vemo ceniti dejstvo, da jo imamo in da se zavedamo, kakšen razvoj nam je samostojna občina omogočila. Bodimo ponosni in pokažimo to z obiskom prireditev! Slavko Petovar, župan

Dobrodošli na desnem bregu Mure

issn c506-905x. uredniški odbor Ivan Kuhar (glavni in odgovorni urednik), Alenka Belec, Damjana Ferenc, Vito Šadl, Dominik Štrakl, Mateja Žalik Rus. foto naslovnice Sara Vinkovič. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom Marko Suhoveršnik. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. fünkešnica ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo prejme brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TIC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.marianum.si, www.verzej.si in v Digitalni knjižnici Slovenije.

Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si

2 Fünkešnica ≈ april 2019

TIC Veržej – Zavod Marianum Veržej Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej


UTRIP OBČINE

ZAPIS Z 2., 3. IN 4. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ

O

bčinski svet se je 20. decembra 2018 sestal na svoji 2. seji, na kateri so imenovali člane delovnih teles (Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe, prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Občine Veržej, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Veržej, Statutarno-pravno komisijo Občine Veržej) občinskega sveta in Nadzornega odbora. Člani občinskega sveta so imenovali še predstavnika v Svet javnega zavoda Osnovna šola Veržej. Občinski svet se je seznanil s Programom zbiranja komunalnih odpadkov v občini Veržej za leto 2019 in z Elaboratom o oblikovanju cen storitev javne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2019 v občini Veržej. Program in elaborat sta bila predstavljena s strani koncesionarja Komunalno stanovanjskega podjetja Ljutomer d.o.o. Po vsebinski razpravi sta oba dokumenta bila s strani občinskega sveta potrjena. Pod zadnjo vsebinsko točko se je občinski svet seznanil še s prošnjo o povečanju števila otrok v vrtcu Veržej in dal soglasje k povečanju normativa za največje število otrok v starejši skupini (heterogena skupina 4-6 let) še za 1 otroka, tako da je v skupino lahko vključenih največ 21 otrok. Župan je člane občinskega sveta seznani, da bo s 1. www.verzej.si 1. 2019 Draga Legena imenoval za podžupana Občine Veržej. Na 3. redni seji občinskega sveta, ki je bila sklicana 27. februarja 2019 se je občinski svet posvetil eni vsebinski točki in sicer sprejetju proračuna za leto 2019. Uvodno predstavitev prvega branja proračuna je opravila računovodkinja Mateja Gaberc, ki je povedala, da so skupni prihodki planirani v višini 1,827.670,53 EUR, skupni odhodki pa v višini 1,790.696,77 EUR. Župan je predstavil še investicijski del, ki zajema investicije in investicijsko vzdrževanje. Poudaril je, da Občini Veržej ostane majhen odstotek finančnih sredstev namenjenih investicijskemu delu, zato se občina prijavlja na javne razpise, ki pa jih trenutno ni prav veliko. Pod točko razno je občinski svet potrdil še postavitev prometnih znakov zaradi označitve poteka prednostne ceste v križišču Ulice Franja Kozarja, Mlinske ceste in Grljanske ulice. 4. redna seja občinskega sveta je potekala 29. marca 2019 in člani občinskega sveta so se seznanili z 9. vsebinskimi točkami. Ravnateljica Osnovne šole Veržej je pojasnila prošnjo za povečanje normativa števila otrok v vrtcu Veržej in sicer za oddelek prvega in drugega starostnega obdobja. Predlog o povečanju števila otrok je bil potrjen. V obeh oddelkih se poveča normativ za enega otroka. Pod drugo vsebinsko točko je ravnateljica predstavila še predlog za spremembo cen vzgoj-

no-varstvenih programov v vrtcu Veržej in občinski svet je potrdil ekonomsko ceno z naslednjimi cenami: 1. starostna skupina: od 1 – 3 let - 538,59 EUR, 2. starostna skupina: od 3 – 6 let - 395,74 EUR. Krajši program (od 7. ure do 11.30 z malico, brez kosila): 1. starostna skupina: od 1 – 3 let - 269,30 EUR in 2. starostna skupina: od 3 – 6 let - 197,87 EUR. Predstavnika Pošte Slovenija d. o. o. Janez Pernik in Dušan Gomboc sta člane občinskega sveta seznanila s preoblikovanjem pošte v Veržeju, iz zdajšnje pošte v pogodbeno pošto. Poglavitna značilnost pogodbene pošte je v tem, da se majhen obseg poštnih storitev združi z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacijsko, lekarniško,…) drugega gospodarskega subjekta oz. pogodbenika. Pravita, da je takšen model delovanja zelo primeren z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše. Člani občinskega sveta preoblikovanju nasprotujejo. Menijo, da bo predlagano preoblikovanje za uporabnike storitev pomenilo predvsem slabšo strokovnost poštnih storitev v primerjavi z obstoječimi. Prav tako je potrebo v občini Veržej, predvsem kot turistični občini s Termami Banovci in drugimi turističnimi ponudniki, gostom zagotavljati ustrezne poštne storitve. Naslednja vsebinska točka je vsebovala obravnavo predloga Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Veržej. Vesna Legen in Aleš Ploj, predstavnik ŠZ Ljutomer sta podrobneje predstavila vsebino predmetnega predloga. Občinski svet je predlog odloka potrdil, zato bo na naslednji seji potrdil še Letni program športa za leto 2019, kateremu sledi javni razpis za leto 2019. Koncesionar pokopališča Dušan Bratuša s.p. je predstavil vsebino Poročila o vzdrževanju pokopališča Veržej ter o prihodkih in odhodkih pogrebne in pokopališče dejavnosti v letu 2018. Izpostavil je težavo z odlaganje odpadkov, saj ljudje na pokopališču odlagajo odpadke, ki ne spadajo v pokopališke zabojnike. Občinski svet je sprejel sklep o začasnem financiranju za mesec april 2019, s katerim se določa in ureja financiranje občine do pričetka veljave Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2019. Naslednja točka dnevnega reda je bila obravnava Odloka o proračunu občine Veržej za leto 2019. Računovodkinja Mateja Gaberc je povedala, da so skupni prihodki v drugem branju proračuna predvideni v višini 1,870.937,68 EUR in se v primerjavi s prvo obravnavo proračuna povečujejo za 43.267,15 EUR, skupni odhodki pa so planirani v višini 1,862.713,26 EUR ali 72.016,49 EUR več v primerjavi s prvo obravnavo proračuna. Bilanca prihodkov in odhodkov izkazuje proračunski presežek v višini 8.224,42 EUR in predstavlja razliko med planiranimi prihodki in odhodki za leto 2019. Župan je predstavil še posamezne proračunske postavke, poudarek pa namenil investicijskemu delu, saj je v letu 2019 namenjenih 12 % sredstev proračuna investicijskim Fünkešnica ≈ april 2019 3


UTRIP OBČINE

odhodkom, 36 % pa investicijskim transferom. Izpostavil je še najpomembnejše investicije v letu 2019, med drugim Energetska sanacija Osnovne šole Veržej, s krajšo obrazložitvijo pa se je dotaknil še vseh ostalih investicij v Načrtu razvojnih programov. Vesna Legen je predstavila razloge in vsebino za potrditev Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja. Na podlagi zakonodaje s področja razvoja kmetijstva in podeželja je potrebno za programsko obdobje 20152020 pripraviti nov pravilnik, h kateremu občina pristopa po spremembi programa razvoja, leta 2017, ki dopušča združevanje pomoči s programom razvoja podeželja kot državnih pomoči in občinskih sredstev, vendar pa le do zgornje meje

po programu razvoja podeželja. V pravilnik sta vključeni dve shemi pomoči, in sicer pomoč za plačilo zavarovalnih premij in podpora ohranjanju oz. povečanju rodovitnosti tal (apnjenje), za slednji ukrep bodo sredstva v proračunu zagotovljena leta 2020. Pod zadnjo vsebinsko točko dnevnega reda je občinski svet obravnaval postavitev prometnih znakov, za spremembo voznega režima v Narcisni ulici, in sicer se po ureditvi Kolodvorske ulice prometni režim vzpostavi v prvotno stanje. V naselju Banovci se postavijo prometni znaki za prepoved pometa s traktorji z dopolnilno tablo, da je vožnja dovoljena za lastnike in najemnike kmetijskih zemljišč.

OBISKALI SO NAS KURENTI

PODPIS POGODBE O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI VERŽEJ

13. leto zapovrstjo smo se v petek, 1. marca 2019, Verženci razveselili tradicionalnega prihoda ptujskih kurentov etnološkega društva Kurenti Center Ptuj. Z glasnimi poki so jih spremljali Pobreški pokači iz Vidma pri Ptuju. S svojim plesom so napovedali prihod pomladi, dobro letino ter odgnali zimo in zle sile. Vesna Legen

Vesna Legen, Občinska uprava Občine Veržej

O

bčina Veržej je v javnem postopku podelitve koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov kot najugodnejšega ponudnika izbrala Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o. in z njim dne, 31. 12. 2018 podpisala pogodbo o koncesiji. Koncesija je podeljena za dobo 15 let. S sklenitvijo nove koncesijske pogodbe so se znižale cene izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

Vse foto arhiv Občine Veržej

Melita Moravec, Občina Veržej

4 Fünkešnica ≈ april 2019


UTRIP OBČINE

PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

O

bčina Veržej je v sodelovanju s KD Slavko Osterc Veržej, v soboto, 9. februarja 2019, pripravila proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Program kulturnega praznika je bil posvečen preminulemu sodelavcu in prijatelju Bojanu Ferencu, ki je bil vse svoje življenje povezan s kulturo, predvsem pa s petjem. Slavnostni govornik je bil mag. Dušan Prelog, v kulturnem programu pa so sodelovali Moška vokalna skupina KD Slavko Osterc Veržej, Cum manum, Ljutomerski oktet in Komorni zbor Orfej. Vesna Legen

OBRED ZLATE POROKE ŠTERMAN 24. novembra 2018 sta zakonsko zvezo ob praznovanju zlate poroke pred hčerkami in hkrati pričami Sonjo, Tatjano in Karmen, obnovila ženin Stanko Šterman in nevesta Štefka Šterman. Obred obnove zakonske zveze je vodil župan Slavko Petovar, ki ju je v imenu države Republike Slovenije razglasil za zlatoporočenca. Stanko je vse življenje posvetil delu. Kot zidarski mojster je zgradil, obnovil ali polepšal marsikateri dom blizu in daleč. Tudi na jesen življenja se noče ločiti od zidarske žlice, v hladnih jesenskih in zimskih večerih pa je odkril še neodkrit talent kvačkanja in drugih ročnih del. Štefka je svoje delovno obdobje pustila v tovarni Mura, kjer je delala kot šivilija, po upokojitvi pa se je predala ustvarjanju ročnih del. Kvačkanje, kleklanje in druge oblike povezovanja niti so ji v največje veselje. Vse življenje sta se razdajala za svoje tri najdražje osebe, za svoje hčerke in njihove najdražje. Vnuki in pravnukinja imajo v njunem srcu posebno mesto. Ob tem pa sta ostala aktivna občana, saj sta vključena v delovanje številnih društev, prav tako sta velika podpornika naše občine. Stanko in Štefka nam danes dajeta vzgled, da je življenje v dvoje, če ga živiš iskreno in z medsebojnim zaupanjem obdarovano z mnogimi sadovi in veliko srečo.

Vse foto Marija Tivadar

Slavko Petovar, župan

Fünkešnica ≈ april 2019 5


RAZPISI IN PROJEKTI

Na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Veržej (Ur. list RS, št. 11/2001) objavljam

RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Veržej za leto 2019 I.

VI.

Občina Veržej podeljuje priznanja in nagrade zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam.

Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj in nagrad Občine Veržej so lahko občani, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti.

Priznanja in nagrade Občine Veržej so: - naziv častnega občana Občine Veržej, - priznanje z denarno nagrado, - plaketa Občine Veržej in - pisno priznanje Občine Veržej. II. Naziv častnega občana Občine Veržej lahko pridobijo občani občine Veržej, drugi državljani Republike Slovenije, kakor tudi državljani tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj, ugled in uveljavljanje občine Veržej v državi ali na mednarodnem področju.

VII. Pobudniki svoje pobude naslovijo na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, do vključno ponedeljka, 6. maja 2019. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.

III.

VIII.

Predloge za podelitev priznanj in nagrad Občine Veržej Priznanje z denarno nagrado se podeli občanom obči- bo obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, voline Veržej, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na tve in imenovanja Občine Veržej, ki bo izdelala končni gospodarskem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobra- predlog za vsa priznanja in nagrade in ga posredovala ževalnem in humanitarnem področju. za odločanje občinskemu svetu. IV.

IX. Plaketa Občine Veržej se podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in dru- Priznanja in nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob štvom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, na ka- praznovanju občinskega praznika. terih delujejo, in s tem bistveno pripomorejo k ugledu občine. Številka: 030-1/2019-1 V. Datum: 1. 3. 2019 Pisno priznanje ima pomen osebnega priznanja in pohvale in se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom, in drugim pravnim ose- bam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja. 6 Fünkešnica ≈ april 2019

Župan Občine Veržej Slavko Petovar, dipl. inž. agr., l. r.


RAZPISI IN PROJEKTI

LIKOVNI NATEČAJ: Živalski svet ob Muri!

O

bčina Veržej, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor in Urad za UNESCO, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO vas vabimo k sodelovanju na likovnem natečaju z naslovom »Živalski svet ob Muri!«, ki poteka v okviru dogodka »24 ur z reko Muro«.

odraža le v ohranjeni naravi, ampak tudi v bogati kulturni dediščini. Z natečajem želimo spodbuditi ustvarjalnost, kritično razmišljanje, doživljanje narave in dvig ozaveščenosti o pomenu ohranjanja narave za družbo.

Kratek opis teme:

Razpisni pogoji:

Reka Mura je naša zadnja velika reka, vzdolž katere lahko opazujemo naravno delovanje vode, z meandri in mrtvicami, obsežnimi poplavnimi gozdovi ter značilno kmetijsko kulturno krajino mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Ti deli narave izstopajo v evropskem merilu in so dom številnih edinstvenih rastlinskih in živalskih vrst. Tudi ljudje ob Muri živijo z reko, njihovo sobivanje je bilo dolga stoletja samoumevno, kar se ne

Pošljete lahko en izdelek. Poslanih del ne vračamo. Lastnosti izdelka:

Tokrat želimo, da ustvarjate v različnih kiparskih tehnikah – tridimenzionalno. Dovoljeni sta obe obliki kiparskih izdelkov – reliefna plastika, obla plastika (okrogla – samostojno stoječa). Oblikujete lahko v različnih kiparskih tehnikah in materialih. Če boste ustvarjali z glino bi želeli, da so izdelki žgani, ne samo suhi. Velikost izdelkov naj ne presega v nobenih razsežnostih 50 cm. Oddaja izdelkov:

Likovni izdelek opremite z naslednjimi podatki: ☑ ime in priimek avtorja, ☑ organizacija, ☑ naslov (ulica, kraj, poštna številka), ☑ e-naslov in telefonska številka. Prijava na likovni natečaj:

Likovna dela pošljite skupaj s podatki na naslov: Občina Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej »Za natečaj – Živalski svet ob Muri!«, najkasneje do petka 17. maja 2019. Priložena naj bo tudi izjava, da avtorice in avtorji soglašajo, da lahko organizator natečaja uporabi delo in omenjene podatke v namene natečaja (predstavitev, publikacija, objave ...). Ocenjevanje izdelkov:

Likovni izdelek bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. Najboljše izdelke bomo nagradili s praktičnimi nagradami! Podelitev nagrad bo potekala 7. junija 2019 v Veržeju, na glavni prireditvi dogodka »24ur z reko Muro«. Za več informacij se obrnite na: Vesna Legen, tel. št. 02/ 58 44 480 ali e-pota: vesna.legen@verzej.si

Fünkešnica ≈ april 2019 7


INTERVJU

»PRLEŠKI POET« Tokrat vam predstavljamo 28-letnega Banovčana Mateja Trstenjaka, diplomiranega elektrotehnika, ki kot programer dela v podjetju Transpak, v prostem času pa ustvarja besedila predvsem za narodno-zabavne pesmi. Matej je po zaslugi službenih obveznosti doslej videl že veliko sveta, a kot pravi, nikjer ni lepše kot doma.

Foto osebni arhiv

Po študiju si se dokaj hitro zaposlil v podjetju Transpak, del tvoje službe pa so postala tudi redna potovanja širom po svetu. Kakšne naloge opravljaš in zakaj toliko službeno potuješ? Rad potuješ? Študij sem končal pri 23 letih in se naslednje leto zaposlil, tako da ne bi rekel, da ravno zelo hitro. Sem pa s svojo življenjsko potjo zadovoljen in hvaležen staršema, da sta mi omogočila toliko napredovanja na različnih življenjskih področjih. Delo opravljam v Sloveniji, podjetje ima sedež v Murski Soboti, in v tujini, pri strankah. V večini so to pivovarne, vmes pa tudi druga podjetja iz področja pijač in hrane. O svojem delu bom rekel tako, kot je dejal moj profesor na študiju: "Programer avtomatike je človek, ki nekemu stroju doda možgane." Mogoče zveni malce čudno, ampak najlepše opiše naš posel. Zadnjih pet let precej potujem. Večino službeno, vmes pa tudi zasebno. Zaenkrat sem obiskal že 26 različnih tujih držav.

Zakaj si se odločil za študij elekrotehnike (smer avtomatika in robotika)? Si zadovoljen s svojo odločitvijo, oz. bi se danes odločil drugače? Kaj točno me je pritegnilo ne znam povedati, oz. se ne spomnim več. Vem, da je bila to v tistem trenutku, na odhodu iz najstniških let, zame zanimiva izbira. Verjetno je delno k temu pripomogla izobrazba očeta, ki je elektrotehnik in moje študentsko delo, ki sem ga opravljal v podjetju Radenska. Tam sem spoznal ogromno industrijskih strojev in procesov. Določene odločitve bi želel spremeniti, ampak se v preteklost ne spuščam. Prihajajo novi dnevi, ki lahko prinesejo še marsikaj. Vsi vemo, da za nazaj ničesar ne moremo spremeniti in temu se je potrebno prilagoditi. 8 Fünkešnica ≈ april 2019

Kje si vse že bil, kam potuješ najpogosteje? Naj omenim le nekaj izmed njih: Brazilija, Namibija, Rusija, Irska, Romunija, Poljska, Nizozemska, Francija, Belgija, Anglija, Kosovo, Črna gora, ... Vse kar sem doživel, ne morem opisati v nekaj besedah. Verjetno bi moral posneti kakšen film ali napisati knjigo. Vsak košček Zemlje je zgodba zase. Je pa zame najlepše potovanje, ko se iz tujine vračam v Slovenijo. Nič ni lepšega. Veseli me, da imamo mlajši danes več možnosti za potovanja izven naših meja, a verjetno se bo večina strinjala z mano, da ni lepše dežele kot je Slovenija. Ko odpotuješ vsaj 1000 kilometrov od doma, za vsaj dva tedna, začneš vse primerjati z domačim okoljem. Kdor me pozna ve, da sem večino časa nasmejan, dobre volje in nočem poslušati o politiki, kroniki in nasploh jamranja. Naj pa vendarle omenim nekaj malce manj lepih trenutkov iz tujine. Ko si sam, sredi Brazilije, ne veš portugalsko, oni pa ne drugega jezika. Ko pred hotelom "poka" ob zmagoslavju parlamentarnih volitev. Ko te napadajo ljudje sredi Irske. Ko ostaneš brez denarja in telefona sredi Rusije. Verjemite, da se takrat vedno spomniš, kako lepo je živeti v Sloveniji. Kateri kraj/država pa se ti je najbolj vtisnil v spomin? Najrajši potujem po Sloveniji. Slovenci se sploh ne zavedamo, kaj vse imamo. Vsak naš košček je svetovni biser in to so mi pritrjevali povsod po svetu. Na Poljskem mi je taksist dejal, da je bil trikrat v Sloveniji in da naslednjič želi obiskati Postojnsko jamo. V Braziliji so mi dejali, da niso vi-


INTERVJU

deli lepšega kraja kot je Bled. Čeprav smo sami oddaljeni le nekaj kilometrov, pa še marsikdo od nas ni videl vsega, kar Slovenija ponuja. Večkrat sem bil v tujini, vedno bolj ljubim Slovenijo. Na enem izmed potovanj v tujini sem spesnil to: "Le zakaj doma že nisem videl naših vseh lepot, ki jih nudi domovina in ne najdeš jih drugod? Marsikdo želi v tujino, da bi našel boljši svet, a povem lahko iskreno, da je dom najlepši cvet." Že od nekdaj te je zanimala glasba. Sprva sicer popolnoma drugačna zvrst, kot jo ustvarjaš danes - rap. Kdaj in kako se je zgodil preskok? Moja najljubša tematika, moja ljubezen, je glasba. Iskreno povedano je to tisto, kar mojemu življenju daje smisel. V glasbi sem že več kot dvajset let in res je, da sem se nekaj let ukvarjal z rapom, kasneje pa igral tudi električno kitaro v skupini in prav tako hodil na tekmovanja v igranju diatonične harmonike. V tem trenutku največ sodelujem pri narodno-zabavni glasbi, saj jo najbolj čutim. To sem najverjetneje prejel od sorodnikov, saj na veselicah ta glasba živi že desetletja. Je pa to naša glasba, slovenska in tako je v krvi vsakega izmed nas. Ob tem seveda ne izključujem ostalih zvrsti, saj ima vsaka v sebi svoj čar. Vključujem se tudi v druge projekte. Ustvaril sem pesem za nogometni klub Veržej, napisal nekaj pesmi za solo izvajalce in zabavne skupine, pred kratkim pa sem bil povabljen v projekt tehno glasbe. Glasba je v vsakem pogledu lahko čudovita. Pišeš besedila - kdaj si ugotovil, da je to tisti "tvoj" del ustvarjanja glasbe? To je trenutno tisto v kar vlagam največ časa. Do tega je prišlo nekako po naključju. Prvo besedilo sem napisal leta 2007, ko smo se prijatelji zvečer odločili, da naslednji dan posnamemo pesem. In naslednji dan sem že napisal prvo besedilo. Nekaj let sem pisal besedila samo za svoje pesmi, za druge izvajalce pa sem počasi začel pisati leta 2015. Ne vem kaj točno me je "prijelo", da sem se spustil v to smer, a to je čar glasbe - nikoli ne veš kam te bo zanesla pot. Sodeloval si že z mnogimi ansambli in na mnogih festivalih, jih šteješ? Sedaj še lahko naštevam izvajalce, saj jih je bilo v dobrih treh letih nekaj čez trideset. Zadnje čase se število precej povečuje. Skoraj ni tedna, da ne bi dobil prošnje za novo besedilo. Ravno danes so me prosili za tri nova besedila. Ampak pri pisanju nočem iti "z glavo skozi zid", ampak želim najti pravi moment, ki iz mene "povleče" pravo zgodbo.

V Pomurju bodo ljudje mogoče prepoznali pesem Prlek in Prekmurka v izvedbi Mladih Pomurcev, sodeloval sem še z Ansamblom Opoj in ansamblom Aktual (pesmi še nista bili predstavljeni javnosti). Če pogledamo širom Slovenije, sem sodeloval z ansamblom Boršt, Vražjimi muzikanti, Vrlimi muzikanti, ansamblom Norost, Gala kvintetom, Tinetom Lesjakom, ... V zadnjih štirih letih sem se udeležil več kot 20 festivalov, kot avtor pa sem sodeloval na Ptujskem festivalu, Graški gori, festivalu Guštanj, festivalu Viž v narečju in festivalu Dolenjske Toplice. Ansambli so prejeli lepo število nagrad, ampak zame je največja nagrada že sama pesem. Vsaka na novo ustvarjena se zapiše v večnost. Svoja besedila objavljam tudi na spletni strani www.besedilko.com. Kateri je tvoj največji uspeh? To, da sem zdrav in da živim. Sicer pa je zame že malenkost lahko uspeh, če me nekaj razveseli. V glasbi bi izpostavil nagrado za najboljše besedilo na festivalu Ptuj, ki sem jo prejel lani. To je najstarejši slovenski narodno-zabavni festival in meni res, zelo ljub. Moji glasbeni prijatelji so bili morda celo bolj veseli zame v tistem trenutku, kot sem bil sam, saj so vedeli, koliko mi glasba pomeni. Ampak to je le ocenjevanje in nekdo mora prejeti nagrado, zame je druženje in ustvarjanje glasbe tisto pravo bistvo. Na katero besedilo si najbolj ponosen? O čem najraje pišeš? Zame so najljubša besedila tista, ki govorijo o naši lepi Sloveniji. Nekaj sem jih napisal tudi sam, predvsem v tujini ali na letalu, ko sem letel iz tujine. Najbolj pa se mi je zasidralo v srce besedilo "Prleški poet", ki pa ga izvajalci še niso predstavili javnosti. Govori o tekstopiscu, ki piše besedila od mladosti pa vse do pozne starosti. V tem se lahko najdem tudi sam, ampak trenutno še v mladostniški fazi. (smeh) Kakšni so tvoji cilji, načrti? Osebni, poklicni in glasbeni ... Trenutno največjo pozornost dajem glasbenemu projektu, ki ga pripravljamo že več kot eno leto dni, a je trenutno še skrivnost. Sicer pa se večina mojega časa tako ali drugače vrti okoli glasbe in tako tudi moji cilji. Poleg vseh potovanj in glasbe, ti ostane čas še za kaj drugega? Med drugim si tudi prostovoljni gasilec... To me sprašuje veliko ljudi, če sploh najdem kaj časa za dekleta, prijatelje, sorodnike. Seveda! Za te ljudi si vzamem največ časa, čeprav je res težko biti z vsemi naenkrat v stiku. Korak človeka je odvisen od človeka samega, potrebno je le slediti sebi in ne okolici, čeprav nas v tem svetu to prevečkrat odnese v druge smeri. Sem prostovoljni gasilec, sem v športnem društvu, letos bom sprejet še v eno, zame posebno, glasbeno društvo. Družim se s tistimi, ki mi popestrijo življenje na pozitiven način, ne glede na to kje in kaj ustvarjam. Fünkešnica ≈ april 2019 9


INTERVJU

LITERARNI KOTIČEK

Foto osebni arhiv

V

Katera misel te vodi v življenju? Bom podal besede iz konca refrena zmagovalnega besedila Ptujskega festivala: "...čeprav težek prišel bo dan, konec bo z zlatim soncem obsijan." In še ena moja prleška:

občinskem glasilu Fünkešnica odpiramo novo rubriko »Literarni kotiček«, kjer bomo objavljali pesmi, zgodbe, krajša literarna dela naših občanov. V tokratni številki objavljamo nekatere pesmi domačinov, za katere vemo, da literarno ustvarjajo. Prepričani pa smo, da je med nami še veliko skritih talentov. Zato prav lepo vabljeni vsi, ki bi želeli sodelovati pri tem umetniškem ustvarjanju, da nam pošljete svoje stvaritve na naslov: ticverzej@gmail.com. Lahko z imenom in priimkom, lahko pa tudi anonimno. Izbor objavljenih besedil bo opravil uredniški odbor. Veselimo se vašega sodelovanja. Uredniški odbor Fünkešnice

PRLEŠKI DEN

VERŽEJ

Ob štireh me vüra zbidila, ša kravici jesti sen da, ka Šeka de dobro dojila, pa zdrava, ko sosed de kla.

Veržej, edini trg si Prlekije, ob reki Muri je lepota, tu za tebe vedno moje srce bije.

Za ten se na moped sen fseja, ša ribet na Müro pod most, préd krapa sen f cekari meja, kak čüja sen božjo modrost.

Veržej krajanov tvojih si obraz, krajanom tvojim si v ponos, Prlekije ti najlepši si okras. Veržej, kraj, kjer v maju narcisa se razcveta, štorklja svoje gnezdo si prepleta, od nekdaj tu lepe odraščajo dekleta; kjer so rodovitna polja, tu Prlekom življenje dobro se obeta.

Za zejtrk sen zobl namaza, z žganico si spuca teló, za zimo sen drva navoza, za ten pa spočija glavó. Mi jesti priprovila žena, kloboso pa krüh, čist ejnfoh, po južine sen si odehna, ob dveh pa ša f šumo na joh.

To je kraj, kjer delo je veselje, kraj, kjer delo je konjiček, tu se izpolnijo ti želje, življenja mojega tu srečni je kotiček.

Je traktor zakoda kak fejfa, ko njivico sen z jin orá, še Fičeka malo prešrejfa ka bujše po bregi de ša.

Ko dež in sonce barve čudovite pričarata nam v mavrici, Veržej je kakor v pravljici. Narcise bele diši tu cvet, na svet tu sveži je pogled.

V gorice sen malo polükna, tan rad se španceran v jesen, večer pa se k ženi sen stisna, zakluča s ten prleški den. Večkrot za drüge bija le kmet, a se ponosno trüda kak zet, da nekej skoz, to lehko poven, vidle ste zej moj prleški den.

Narave zdrave tu je kraj, za marljivega je pravi raj. Tu živeti je užitek, v kraju tem imeti hočem večni svoj počitek.

Matej hvala in še veliko uspehov na vseh področjih.

Ciril Belec

Vito Šadl

10 Fünkešnica ≈ april 2019


KULTURA IN LITERATURA

VERŽENSKA

NEDELJSKA MAŠA Gnes ob devetih v gvant sen se da, te pa pomalen v cerkev sen ša. Po poti štindera gda gotovo bo, vüpan ka hitro de župniki šlo. V klop sen si fseja, sen zija okrog, sen hitro se spota, ka gleja me bog. Roké sen prekriža, so meli jih fsi, pri meni si fsele babe so tri. Orgle začele špilati so, mislin, ka trebalo staniti bo. Popevale, drle, kre mene se so, te pa sen hitro obrna glavo. "Pššš," sen jin reka,"ne derte se tak, pomalen se zbüda, de še sam vrag." Končno postava se župnik je gor, z rokami se zgraba je za oltor. Je knigo odprja, očoli gor da, nen te poslüša, v spovidnico sen ša. Listek potegna z žepa sen vün, te pa odprja svoj dugi klün. Sen grehe prešteja svoje mu fse. "Toga je preveč," reka mi je.

Prelepa ravnica, rodno polje, travnik cvetoči Veržej nam krase. Narcise tam bele v maju cvetijo, prijat'lom in gostom prsi krasijo.

UPANJE V MAJU V jutranji rosi dan se prebuja, sonce mežika že iznad dreves, petja se ptičev oglaša nebroj.

Oj, lepi je tudi gozdič zelen, koder se sliši tih ptičji napev. Ob gozdu pa reka Mura šumi, kjer ribič tam strastni ribe lovi.

Cvetovi omamni v rosi dehtijo, vabijo v svate metulje igrive, čebele privabljajo pisanih barv.

V maju Veržej svoj praznik ima, zdomci, prijatelji zdaj vsi so doma. Dol vsi prihitijo cvetko častit, na travnik cvetoči se veselit.

Ljubezen rojeva se v srcih premnogih, smejočih se ustnic iskrivim oči, vsak se sprašuje, ali bom ljubljen?

Ludvik Brunec

ODHOD Zopet en dan je za mano, zopet vse proč je zbežalo. Odšlo je sonce, odšel si tudi ti. Sonce in ti, ali odhajata za vedno? Ali le za nekaj dni. Se kdaj mislita vrniti in skupaj z mano v samoti biti? Dobro vem kako bo! Sonce bo prišlo, a tebe nikoli več nazaj ne bo. N. N.

Ali bom moral še dolgo čakati, nemočen iskati, da se ta ogenj v meni oglasi. Maj je najlepši bil in bo ostal – morda bo tudi za mene postal. TERA

Po glovi hodilo mi marsikaj je, ka fse naloža v spovidnici mi je. Deset očenašof spadnolo je, to bon tü zrihta reša bon se. Ob dvanajstih je meše fertik bilo, te pa se s cerkve vsi fsipali smo. Žena z obedon me čokala je, opet pri mizi molilo de se. Mateja Pučko

SAMOTA Včasih si je želiš, da v nji duši ugodiš. Sam si, soncu izpovej svojo bolečino. Ne misli na ljudi, sanjaj samo o sebi. Počuti se kakor ptica, ki bo svojo zadnjo pesem zapela. Delaj kar hočeš, pa čeprav ti ni všeč. Pokaži svoj pravi jaz, pa četudi ni tak kot želiš. N. N.

Fünkešnica ≈ april 2019 11


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Dom

LITERARNI NATEČAJ O PRIJATELJSTVU

SPOMLADANSKI POHOD PO OKOLICI MURE

Pred kulturnim praznikom so otroci razmišljali o pri- Pomlad je v Enoti Dom tudi čas pohodov. V sredo, 3. 4. jateljstvu in svoja razmišljanja dali tudi na papir. Za 2019 smo organizirali spomladanski pohod skupin po vas smo pripravili nekaj odlomkov. okolici Mure. Lepo sončno vreme je bilo ravno pravo za to, da smo otroci in vzgojitelji opravili približno 10 km edno, ko se s prijateljico spreva, ne ostaneva dolgo pot po naši okolici. Pri tem smo imeli še eno posebno skregani, saj imava toliko skupnega in med nama je nalogo – napisati pesem o Muri. Za vas smo izbrali dve.

V

takšna vez, da ne moreva biti dolgo sprti. Ko sem izvedela, da pridem v Veržej, sem pomislila, da se bova sprli ali izgubili povezavo. Sicer je bila zelo razočarana, a mi je v naslednjem trenutku rekla, da mi bo stala ob strani ne glede na vse in da se nanjo lahko zanesem kadarkoli.

S

prijateljem sva se in se še vedno rada druživa, saj imava rada iste športe. Če je prijatelj pravi, ti ne laže, ne prikriva stvari, te usmerja na pravo pot in te nasmeji tudi, ko si žalosten. Pomaga ti v dobrem in slabem. Prijatelja - potrebovala sva drug drugega, oba sva bila podobna, izgnana iz družbe.

M

oja prijateljica je največji sonček, res jo imam najrajši in vedno spravi ljudi v dobro voljo, jih podpira. Če je ne bi bilo nje, ne bi bila to kar sem…

V

edno, kadar sem na teh ali pa mislim, da mi ne bo uspelo, mi vedno pomaga, da verjamem vase, da jaz to zmorem…

M

oj najboljši prijatelj je moj pes Atos. Zna se zabavati, rad mi pomaga, kadar sem žalosten, osamljen, razdvojen. Rad me ima takega kot sem.

O

dkar sem prišla v zavod se je najino prijateljstvo končalo. Ne vem točno zakaj, samo nehali smo se družiti. Po enem letu sva se ponovno srečala. Ugotovila sva, da sva skupaj doživela veliko vzponov in padcev in da sva še vedno najboljša prijatelja.

MURA V Veržeju po pomladi diši, v bližini Mura valovi, ko 3. skupina na pohod ob Muri hiti. Po poti naša Ana kriči, ker čebela za njo leti. Ema na ves glas se smeji, ker Lari hudo se godi. Ajša veliko govori, Teja pa se zraven veseli. Alina se boji, ko srnjak nas po polju lovi. Aneja se jezi, ker veter jo mrazi. Larisa vode si želi in pravi: Oh, Mura, kje si ti? Na koncu še Diana pridrvi in sladoled si zaželi. Potem vzgojiteljica zakriči, ker Ana pozornost spet želi. Zaradi Mure poznamo zdaj se vsi, ker tukaj smo se srečali.

Dekleta iz 3. skupine

O, MURA, MOJA MURA O, Mura, moja Mura, ti velika si reka, pri tebi ne obstaja plima in oseka. Tvoje lepote so naravne, potke so pa ravne. Pokrajina čudovita, v zgodovino je ovita.

Foto arhiv OŠ Veržej

O, Mura, moja Mura, ti ribam si dom. Dolga si kot šolska ura, če čista si, velik je dvom.

12 Fünkešnica ≈ april 2019

Tam, kjer je tvoja pot, tam veliko je dobrot. ljudje prijazni so povsod, njih dobrote poln je sod.

Gal B.


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Vrtec

PUSTOVANJE V VRTCU

OBISK PRI ALJAŽEVI BABICI

Ž

O

e cel teden pred pustnim torkom smo se v vrtcu pripravljali na praznovanje običaja; se oblačili v pustne kostime, plesali in rajali ob glasbi, izdelovali pustne maske, očala, si okrasili igralnice. Prišel je pustni torek – iz kuhinje je že zjutraj dišalo po pustnih krofih in tega dne so se nam, kot vsako leto, pridružili še kurenti. Po plesu, rajanju in fotografiranju maškar so maškare naredile še sprevod skozi prostore osnovne šole in doma. Strokovne delavke se v vrtcu trudimo ohranjati tradicijo in jo prenašamo na naslednje rodove, obenem pa dovolimo otrokom zaživeti v domišljijskem svetu, saj se ob tem neizmerno zabavajo.

troci srednje skupine so se s svojimi vzgojiteljicami odpravili na obisk k Aljaževi babici, ki živi v bližini vrtca. Na kmetiji smo si ogledali pravo krušno peč, v kateri pečejo kruh, domače pogače, včasih pa tudi meso. Za nas je babica pripravila slastni pogači – kvasenico in postržjačo, ki smo ju seveda pozneje s slastjo pojedli. Vzgojiteljice srednje skupine

Gabrijela Kuhar, vodja vrtca

ČAJANKA V SREDNJI SKUPINI

V

Vse foto arhiv OŠ Veržej

mesecu januarju smo se v srednji skupini veliko pogovarjali o zdravem načinu življenja, zdravi prehrani, gibanju na svežem zraku, osebni higieni. Le če smo zdravi, smo tudi srečni in zadovoljni, s tem je tudi med nami vsemi prijetno vzdušje. V ta namen smo se v naši skupini odločili, da si pripravimo pravo čajanko. Vzgojiteljice smo pripravile mizo z vsemi potrebnimi sestavinami za dober, zdrav čaj. Otroci so opazovali in poimenovali vse, kar smo dodajale v pripravo čaja, vonjali dišave, okušali sladek med, kislo limono in seveda najboljši čaj, ki smo ga pili v posebnih lončkih, zraven pa se posladkali s sladkimi piškoti, kot se pri čajanki spodobi. Vzgojiteljice srednje skupine

Fünkešnica ≈ april 2019 13


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

SREČANJE BABIC IN DEDKOV STAREJŠE SKUPINE

DEDEK JOŽKO NA OBISKU V STAREJŠI SKUPINI

Vse foto arhiv OŠ Veržej

13. marec je bil kot naročen, da si babice in dedki vzamejo čas za svoje vnuke in vnukinje in se udeležijo srečanja. Z veseljem so se odzvali v velikem številu, tokrat v telovadnici OŠ Veržej, ker je vrtčeva igralnica premajhna. Otroci so starim staršem zaigrali predstavo Zverjasec, za katero so se posebej potrudili. Sami so si izdelali lutke in sceno. Po predstavi smo se z babicami in dedki igrali gibalne igre ter zapeli in zaplesali. Vsi so bili nad gibanjem zelo navdušeni in so se z vnuki veselo igrali. Ura druženja je hitro minila. Stare starše smo povabili v vrtec, kjer smo jih pogostili s pecivom, kavo in čajem. Vsak otrok je za svoje stare starše izdelal spominek, ptičko iz gline. Babice in dedki še naprej bodite veseli in razigrani in se s svojimi vnuki veliko gibajte na svežem zraku. Teja Fras, vzgojiteljica

OPRAVILI SMO PLAVALNI TEČAJ

N

a bazenu v Biotermah Mala Nedelja smo v mesecu marcu uspešno opravili plavalni tečaj. Udeležilo se ga je 15 najstarejših otrok našega vrtca. Tečaj so izvajali učitelji plavalne šole Delfin. Učitelji so strokovno pristopili k otrokom in jih preko igre privajali na vodo in nadgrajevali njihovo plavalno znanje. S plavalnim tečajem so otroci pridobili poleg veščin plavanja še veliko mero samostojnosti. Vsi otroci so uspešno opravili vse naloge za prilagajanje na vodo. Direktor plavalne šole je skrbel za varnost in prijetno počutje otrok v bazenu. Otroke je opozoril tudi na samoreševanje ter reševanje svojega prijatelja iz vode. Ob učiteljih plavanja smo se hitro počutili varne in jim zaupali. Za vso organizacijo in strokovno izvedbo se zahvaljujemo plavalni šoli Delfin. Vzgojiteljici Mateja Fras in Monika Stajnko

14 Fünkešnica ≈ april 2019

V

okviru medgeneracijskega sodelovanja smo v skupino povabili Dominikovega dedka . Vsakokrat se je rad odzval povabilu vzgojiteljice in otrok. Spletel nam je nekaj košar iz vrbe in tako otrokom prikazal, kako so nekoč na vsaki kmetiji očetje in dedki izdelovali košare. Letos nam je za spremembo spletel več »korobačev«, s katerimi so nekoč otroci tepežkali odrasle na tepežni dan. Danes je zelo malo takih dedkov, ki znajo splesti korobače. Med pletenjem so se otroci v starejši skupini igrali otroške igre, kot so Rihtara biti, skrivanje kamenčka. Najbolj ponosen na dedka je bil Dominik, ki mu je tudi največ pomagal. Dedku Jožku se v imenu vrtca in otrok iz srca zahvaljujem, da je vedno našel čas za svoje vnuke in otroke ter nas naučil izdelave košar in korobača. Teja Fras, vzgojiteljica


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

PROMETNI DAN V VRTCU

Šola

V

OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

vrtcu smo imeli v petek, 1. marca, poseben prometni dan. Obiskala sta nas policist Uroš in policistka Lidija. Najprej sta obiskala otroke po igralnicah in povedala, da delo policista ni lahko. Njihova naloga je predvsem, da ljudi varujejo in opozarjajo, ne pa kaznujejo. Predstavila sta nam tudi uniformo, ki jo oblečejo vsak dan v službo. Veliko časa je tekel pogovor o vožnji otrok v avtu, ter da morajo otroci sedeti v avtosedežih, ki so nameščeni na zadnjih sedežih in morajo biti pripeti z varnostnim pasom. Otroci so ponosno pripovedovali policistu, da se tega držijo, včasih pa tudi ne. Z otroki sta vzpostavila prijetno medsebojno komunikacijo. Otroci so ju radovedno spraševali in z zanimanjem poslušali. Z njima je bila tudi maskota – Leon. Na parkirišču vrtca sta nam člana iz Avto moto društva Štefan Kovač iz Murske Sobote pripravila poligon, na katerem so se otroci preizkusili v varni in spretnostni vožnji s poganjalčki in avtomobilčki. Upoštevati so morali pravila varne vožnje, pri čemer jih je kontroliral maskota medo Leon. Hvala policistu Urošu Felbarju in policistki Lidiji Nemec ter članom Avto moto društva M. Sobota za prijeten in poučen dopoldan. Gabrijela Kuhar, vodja vrtca

Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez d'narja. (F. Prešeren) 8. februarja praznujemo praznik slovenske kulture in spomin na slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na ta dan leta 1849. Prešernov dan je praznik od leta 1945, pa tudi država Slovenija ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan, ki je namenjen predvsem kulturi. Med mnogimi slovenskimi ustanovami, ki so s prireditvami počastili spomin na našega velikega pesnika, smo praznik obeležili tudi na Osnovni šoli Veržej. Ob tej priložnosti smo pripravili proslavo v četrtek, 7. februarja. V kulturnem programu so se učenci predmetne stopnje z doživetimi recitacijami in deklamacijami ter dramskim prizorom spomnili velikega pesnika, njegovega življenja in dela, ter kdo in kakšen je bil France Prešeren. Skozi program nas je z razmišljanjem in s svojimi pogledi na življenje vodil kar pesnik sam. Prireditev so z glasbenimi točkami popestrili odlični pevci in glasbeniki, ki jih na naši šoli ne manjka.

Vse foto arhiv OŠ Veržej

Zalika Horvat, mentorica recitatorjev

Fünkešnica ≈ april 2019 15


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

ŠPORT NA OŠ VERŽEJ

Vse foto arhiv OŠ Veržej

Področni prvaki v mali odbojki V začetku meseca januarja je bilo v Ljutomeru področno prvenstvo v odbojki za starejše učence. Za našo šolo so igrali: Jure Jureš, Nik Legen, Timotej Prelog, Rene Brunec, Nejc Klemenčič, Rene Raj, Amadej Vršič, Nejc Brunec, Matic Kegelj in Aljaž Stajnko. Učenci naše šole so v prvi tekmi premagali učence iz OŠ II iz Murske Sobote z rezultatom 2:0, v drugi tekmi so premagali učence iz OŠ Kapela z rezultatom 2:1. V tretji tekmi pa so učenci naše šole premagali učence iz OŠ Kobilje z rezultatom 2:0. Tako so učenci naše šole osvojili prvo mesto ter se uvrstili na državni četrtfinale.

Nuša Senčar področna prvakinja v badmintonu V mesecu januarju je bilo v Lendavi področno prvenstvo v badmintonu. Z naše šole so se tekmovanja udeležili: Nuša Senčar, Jure Jureš in Nejc Klemenčič. V kategoriji nekategoriziranih starejših deklic je zmagala Nuša Senčar. Jure Jureš je med starejšimi dečki osvojil tretje mesto, Nejc Klemenčič pa peto mesto. Nuša Senčar in Jure Jureš sta se uvrstila na državni finale, ki bo meseca marca v Medvodah.

16 Fünkešnica ≈ april 2019

Nogomet V mesecu februarju je bilo v Murski Soboti področno prvenstvo v malem nogometu za starejše učence. Po predhodnih kvalifikacijah so se področnega prvenstva udeležili tudi učenci iz OŠ Veržej. Za našo šolo so igrali: Nino Volkner, Amadej Vršič, Rene Brunec, Nejc Brunec, Niko Osterc, Rene Raj in Timotej Prelog. Prvi dan je tekmovanje potekalo v skupinskem delu, kjer so učenci naše šole osvojili drugo mesto v skupini in se tako uvrstili v finale področnega prvenstva. V finalu področnega prvenstva je zmagala OŠ Križevci, pred OŠ I iz Murske Sobote, ter OŠ Kobilje. Učenci osnovne šole Veržej so osvojili četrto mesto in se žal niso uvrstili na državni četrtfinale. Tretji na državnem četrtfinalu v odbojki V mesecu februarju so se učenci naše šole, kot področni prvaki v odbojki za starejše učence, udeležili državnega četrtfinala. Tekmovanje je potekalo na osnovni šoli Fram. Za našo šolo so igrali: Jure Jureš, Nik Legen, Timotej Prelog, Rene Brunec, Nejc Klemenčič, Rene Raj, Amadej Vršič, Nejc Brunec, Matic Kegelj in Aljaž Stajnko. Prvo mesto na državnem četrtfinalu so osvojili učenci iz OŠ Fram, drugi so bili učenci iz OŠ Prežihovega Voranca iz Raven na Koroškem. Tretje mesto so osvojili učenci iz OŠ Veržej, ki so na tem nivoju tudi končali s tekmovanjem. V državni polfinale se je uvrstila samo zmagovalna ekipa, to so učenci iz OŠ Fram. Badminton V mesecu marcu je bilo na OŠ Mirna državno prvenstvo v badmintonu. Po predhodnih kvalifikacijah sta se z naše šole na državni finale uvrstila Nuša Senčar in Jure Jureš v kategoriji starejših učencev. Po štirih izenačenih dvobojih na državnem finalu se jima žal ni uspelo uvrstiti v izločilne dvoboje, ter sta oba tekmovanje zaključila v skupinskem delu. Oba sta tekmovala v kategoriji nelicenciranih tekmovalcev. Medobčinski prvaki v malem nogometu V četrtek, 14. 3. 2019 je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše učence. Udeležili so se ga tudi učenci naše šole. Za našo šolo so igrali: Patrik Sunko, Niko Osterc, Žiga Švab, Lan Legen, Aljoša Volavc, Štefan Šarkezi, Mark Kegelj in Jan Švab. Prvi naš nasprotnik so bili učenci iz OŠ Križevci, tekma se je končala z rezultatom 0:0. V drugi tekmi so učenci naše šole premagali učence iz OŠ Razkrižje z rezultatom 1:0 (strelec: Niko Osterc). V polfinalu so naš nasprotnik bili učenci iz Stročje vasi. Redni del tekme se je končal z rezultatom 0:0, po izvajanju kazenskih strelov pa so zmagali učenci iz OŠ Veržej z rezultatom 3:2 (strelci: Štefan Šarkezi, Žiga Švab in Niko Osterc). V finalu so naš nasprotnik bili do takrat še nepremagani učenci OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera. Po borbeni in disciplinirani igri so učenci naše šole zmagali z rezultatom


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Vse foto arhiv OŠ Veržej

2:0 (strelci: Štefan Šarkezi 2 zadetka). Tako so učenci iz OŠ Veržej osvojili prvo mesto na medobčinskem prvenstvu in se uvrstili na področno prvenstvo v Mursko Soboto. Tekmovalo je šest ekip iz šestih različnih šol.

Področni prvaki v badmintonu - ekipno Konec meseca marca je bilo v Lendavi področno prvenstvo v badmintonu - ekipno. Za našo šolo so igrali: Nuša Senčar, Maša Škrget, Nejc Klemenčič in Jure Jureš. Učenci naše šole so v skupinskem delu osvojili prvo mesto brez izgubljenega seta. V polfinalu so premagali učence iz OŠ Križevci. V finalu so bili boljši od učencev iz OŠ Murska Sobota III, ter se tako uvrstili na državni finale v Medvode.

Erasmus + Borders 2017 - 2019

T

retji projekt mednarodnih programov Erasmus+ (prej Comenius) se počasi zaključuje. Februarja 2019 se je ekipa OŠ Veržej v zasedbi treh učencev in dveh učiteljev odpravila v majhen kraj Recanati na vzhodni obali naše sosednje države Italije. V mestu živi nekaj več kot 20.000 prebivalcev. Večje bližnje mesto je Ancona. Naša pot se je pričela v nedeljo zgodaj zjutraj in nas mimo prestolnice vodila do mejnega prehoda z Italijo. Naprej nas je pot vodila pretežno po italijanskih avtocestah. Ker smo imeli čas, željo in energijo smo vmes obiskali še žepno državico San Marino. Kombi smo parkirali ob vznožju gore Titano in se peš odpravili na vrh, kjer leži glavno mesto ene najmanjših držav na svetu, San Marino. Gora je zelo strma in dokaj visoka (750 m), tako da je z vrha zelo lep razgled na vse strani. V Recanati smo prispeli nekaj pred tretjo uro popoldan, kjer smo počakali na gostitelje naših učencev. Nedeljski popoldan so učenci preživeli ob spoznavanju gostiteljskih družin. V ponedeljek zjutraj smo učenci in učitelji spoznali šolo

NIKO KUZMA - DRŽAVNI PRAVK V JUDU V sredo, 27. 3. 2019 je bilo v Velenju državno šolsko prvenstvo v judu. Z naše šole se ga je udeležil Niko Kuzma. Tekmoval je v kategoriji nad 81 kilogramov. Niko je po štirih prepričljivih zmagah osvojil prvo mesto in tako postal državni šolski prvak v judu. Anton Šterman in prisluhnili programu, ki so ga za nas pripravili gostitelji. Pred kosilom so učenci vseh partnerskih šol predstavili informacije, ki so jih izbrskali o Italiji. Popoldan smo imeli prost in smo ga večinoma izkoristili za raziskovanje kraja ali potreben počitek. Med tem smo učitelji opravili tudi sestanek, na katerem smo dogovorili aktivnosti za zadnji projektni sestanek, ki bo maja v Španiji. V torek smo se takoj po zajtrku odpravili na celodnevni izlet v bližnja kraja Ascli Piceno in Fermo. V Ascoli Picenu nas je najbolj fasciniral trg in dve veliki cerkvi. Ena od teh je bila cerkev Sv. Francesca z impozantnim vhodom. Prav tako je bila zanimiva srednjeveška restavracija, v kateri smo opravili kosilo. Kraj je znan predvsem kot prestolnica italijanske pokrajine Marke. Kraj Ferme se prav tako nahaja v isti pokrajini in je znan po veliki in čudoviti katedrali na vrhu hriba in podzemnih cisternah za vodo (ene največjih dobro ohranjenih cistern iz časa Rimljanov), ki zdaj več niso v uporabi, tako da smo

Fünkešnica ≈ april 2019 17


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

NEMŠKA BRALNA ZNAČKA

V

petek, 15. marca 2019, se je 34 učencev od 4. a do 9. a razreda udeležilo nemške bralne značke Epi Lesepreis in s tem znova dokazalo, da radi prebirajo tudi nemške knjige. Za tekmovanje je posamezni razred moral prebrati po dve krajši literarni predlogi. Sledile so priprave na tekmovanje, kjer smo se z učenci po razredih pogovarjali o vsebini posamezne knjige in si izmenjali različne informacije, ki so jih ob prebiranju le-teh pripravili učenci. Na tekmovanju so se vsi tekmovalci zelo dobro odrezali in prejeli zlata in srebrna priznanja ter priznanja za sodelovanje. Zlata priznanja so dobili naslednji učenci: Sebastjan Golob, David Gregorinčič, Eva Klement, Hana Vajs, Maša Škrget in Živa Grantaša. Srebrna: Alja Erjavec, Katarina Prašiček, Daša Stajnko, Dominika Pušenjak, Vanesa Cimerman, Lan Svenšek, Elena Šonaja, Zala Krajnc, Rene Raj, Monika Špur, Manca Rozmarič, Nuša Senčar, Rok Novak, Rene Brunec in Lara Svenšek. Priznanja za sodelovanje: Ana Zver, Lara Kavaš, Samo Rudolf, Pia Špur, Jakob Klemenčič, Brina Mernik, Mihael Švab, Neja Mladenovič, Jure Jureš, Nejc Brunec, Stela Erjavec, Lukas Vidnar in Amadej Vršič. Vsem tekmovalcem bi čestitala za njihov dosežek, hkrati pa omenila, da se na Osnovni šoli Veržej učenci že vrsto let zelo radi udeležujejo bralnega tekmovanja in pri tem dosegajo lepe uspehe. Kot mentorica jih pri tem spodbujam, saj je bralna pismenost tudi v tujem jeziku zelo dobrodošla, znanje jezika pa dragocena naložba za učenčevo nadaljnje šolanje in nenazadnje tudi poklic. Branka Kapun Pučko, prof. nemščine

14 Fünkešnica ≈ april 2019

ŽIVA IN RENE ZLATA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ZNANJU NEMŠČINE

V

torek, 12. marca 2019, sta se učenca 9. razreda Živa Grantaša in Rene Brunec udeležila državnega tekmovanja v znanju nemščine za devetošolce, ki je potekalo na Osnovni šoli I Murska Sobota. Zeleno luč za udeležbo na tekmovanju na državni ravni sta dobila že na šolskem tekmovanje v mesecu novembru, ko sta z lahkoto pometla s konkurenco in se že takrat po številu točk uvrstila zelo visoko in s tem med 250 najboljših tekmovalcev v državi. Literarna predloga za državno raven tekmovanja je bil drzen in osupljivo komičen otroški roman nemške pisateljice Jume Kliebenstein Speed-Dating mit Papa, ki je tekmovalce in njihove mentorje popolnoma navdušil. Tako sta torej oba tekmovalca tudi na državnem tekmovanju pokazala visoko raven znanja tujega jezika in se več kot odlično odrezala. Živa je osvojila tretje mesto v državi, kar je naravnost fantastičen dosežek in res predstavlja sam slovenski vrh, René pa devetnajsto mesto, kar je prav tako več kot izjemen dosežek. Oba učenca sta prejela zlato priznanje in se že veselita novih projektov povezanih z nemščino, saj oba učenca nameravata obdržati stik s tem živim jezikom in nadaljevati šolanje v sosednji Avstriji. Kot mentorica lahko dodam le, da je dandanes znanje tujega jezika, predvsem pa nemščine, za okolje, kjer živimo, izrednega pomena. Pa ne samo z geografskega vidika, ampak tudi zaradi gospodarskih in kulturnih stikov, ki jih ohranjamo z nemško govorečim prostorom. Branka Kapun Pučko, prof. nemščine

Vse foto arhiv OŠ Veržej

si jih lahko ogledali tudi od znotraj. V Recanati smo se vrnili v večernih urah. V sredo dopoldan smo na šoli odigrali igro Kahoot na temo poznavanja Italije. Učenci so se pred kosilom izkazali še v orientaciji. Po ulicah so iskali v naprej določena mesta in nabirali točke. S tem so si prislužili prost popoldan. Učiteljem so gostitelji popoldan razkazali še muzej dveh znanih oseb iz njihovega mesta. To sta Giacomo Leopardi in Beniamino Gigli. Bili smo resnično navdušeni. V četrtek smo ponovno obiskali nekaj sosednjih mest: Urbino, Gradara in Loreto. Urbino je majhno rimsko mestece, ki nas je navdušilo s svojo zgodovino. Gradaro nam je vodička razkazala z zelo zanimivimi zgodbami. Loreto pa nas je navdušil zaradi sončnega zahoda, ob katerem smo prispeli v kraj. Petek smo preživeli ob dodatnem vodenju po mestu Recanati, kjer so nam pokazali še nekaj zanimivih zgodovinskih stavb in muzejev. Domov smo se odpravili v soboto zjutraj in varno prispeli pred večerom. Hvala vsem gostiteljem, sodelujočim učencem in njihovim družinam za zaupanje, spremljevalnemu učitelju in vsem sodelavcem. Staš Rudolf, koordinator projekta na šoli


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

POTUJOČA VITEZA V VERŽEJU

M

ora pa biti Veržej že prav poseben kraj, da se zanj zanimajo tudi vitezi - in to pravi, čeprav novodobni. Seveda niso ravno vsakodnevni obiskovalci, končno jih dandanes ni prav veliko na Slovenskem. Biti vitez je vedno pomenilo veliko čast, ki je ni mogel doseči vsakdo. Vzgoja mladeničev, ki so bili tega vredni, se je tudi v davnih časih začela že zgodaj, v rosnih fantovskih letih. Vitezi so bili namreč že takrat, in so tudi danes, ljudje plemenitega vedenja z vzvišenimi ideali in visokimi načeli kot so poštenost, zanesljivost, premišljenost v ravnanju, pripravljenost za pomoč šibkejšim … skratka tisti, ki vedno ravnajo častno. O vsem tem in še marsičem sta 15. januarja pripovedovala viteza Boštjan in Luka, ki sta pripadnika Templjarskega reda OSMTH Slovenija in tudi člana KD viteza Gašperja Lambergarja, ki deluje na Bledu. V sklopu kulturnega dne v Osnovni šoli Veržej sta pripravila zanimivo predstavitev življenja vitezov v srednjem veku ter njihove opreme in orožja. Tako mlajši kot starejši so jima z zanimanjem prisluhnili, popolnoma pa so se sprostili, ko so lahko tudi preverili, kako oprema pristaja njim samim. Učenci so jima v zahvalo podarili dve od svojih kvalitetnih likovnih del, nad katerimi sta bila gosta navdušena ravno tako kot nad prijaznim in gostoljubnim sprejemom med otroki in zaposlenimi. Vanda Novak

NARAVNE IN DRUGE NESREČE – NEURJE

T

udi v tem šolskem letu so učenci obeh oddelkov podaljšanega bivanja sodelovali na likovno-literarnem natečaju, ki ga razpisuje Uprava RS za zaščito in reševanje. Namen letošnjega natečaja je otroke ozavestiti, da s preventivnim znanjem in ravnanjem lahko nekatere nesreče preprečijo ter pripomorejo k zmanjšanju škode oziroma sebi ali komu drugemu rešijo življenje. Učenci se seznanijo z neurjem, z njegovimi morebitnimi posledicami in spoznajo, da neurij ni mogoče preprečiti, lahko pa se nanje ustrezno pripravimo in s tem preprečimo ali omilimo posledice in škodo. Spoznali smo, da je neurje vremenski pojav z obilnim dežjem in udari strel, lahko se pojavita tudi

silovit veter in toča. Posledice neurij so lahko zelo hude: poplave, zemeljski plazovi, poškodbe cest in nanosi kamenja in skal, prekinitev oskrbe z električno energijo, onesnaženje pitne vode, požari, poškodbe zgradb, vozil, kmetijskih površin zaradi udara strele ali toče … Učenci 1. in 2. razreda so sodelovali z likovnimi izdelki, starejši učenci so svoja razmišljanja o neurju zapisali. Nagrajeni učenci so se udeležili proslave ob zaključku natečaja, ki je bila dne, 22. 3. 2019, na OŠ Fokovci. Nagrade in priznanja so prejeli: Kai Legen in Matjaž Maučec, oba učenca 3. r. in Ana Zver, učenka 5. razreda. Mateja Šumenjak in Cvetka Puhar, mentorici

NARAVOSLOVNA ŠOLA V NARAVI

P

etošolci Osnovne šole Veržej so se v letošnjem šolskem letu udeležili naravoslovne šole v naravi, ki je potekala od 18. do 22. marca 2019, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, dom Ajda v Libeličah. V domu so istočasno bivali skupaj s petošolci OŠ Sv. Trojica in šestošolci II. OŠ Žalec, s katerimi so pri različnih dejavnostih sodelovali, se povezovali in navezovali prijateljske stike. Šola v naravi nudi veliko možnosti za zabavno in izkušenjsko učenje in učenje z veliko gibanja. Učne vsebine so organizirane tako, da nadgradijo vsebine iz učnega načrta. Učenci so bili vključeni v različne izbrane vsebine z različnimi cilji, ob katerih so lahko teoretično znanje, pridobljeno pri učnem procesu, nadgrajevali z raziskovanjem, opazovanjem, izkustvenim učenjem v naravi (gozdu, ob reki Dravi, v vasi Libeliče in okolici doma Ajda). Pri dejavnostih so jih vodili in usmerjali učitelji doma Ajda, ki so izkušeni, inovativni in znajo izkoristiti, kar nudi okolica. Vsebine so se nanašale na področje naravoslovja in tehnike, družboslovja, športa in likovne umetnosti. Pri dejavnostih so učenci začutili naravo z različnimi čutili, z opazovanjem v gozdu, ki so ga zamenjali z učilnico, spoznavali živali, rastline. Vsak dan so opazovali vreme in vremenske pojave, si izdelali vetrokaz. Spoznavali so bližnjo okolico, življenje ljudi v preteklosti in kmečko življenje na Koroškem, v muzeju so si ogledali staro učilnico in stare učne pripomočke, ter se s svojo domišljijo in predstavami vrnili v preteklost šolskega življenja. Enkratna doživetja, ki bodo vsekakor ostala za vedno v spominu na šolo v naravi, so gradnja bivakov v gozdu, izdelovanje ognjišča in pečenje hrenovk ob ognju v večernih Fünkešnica ≈ april 2019 15


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

V VERŽEJU SO BLAGOSLAVLJALI KONJE OB GODU SVETEGA ŠTEFANA

urah ter vožnja s kanuji po reki Dravi ob lepem sončnem vremenu. Ustvarjalni prosti čas so učenci namenjali družabnim in športnim igram ter se preizkušali tudi kot plezalci po umetni steni in pridobivali prve izkušnje ob lokostrelstvu. Šola v naravi daje učencem veliko novega znanja, pridobljenega na drugačen način, in spomine, ki ostanejo za vedno. Klavdija Krajnc, koordinatorka in spremljevalka

Vse foto arhiv OŠ Veržej

V

POZDRAV POMLADI

T

radicionalna prireditev otrok Vrtca in Osnovne šole Veržej je letos nosila naslov Pozdrav pomladi. Vzdušje otroške nagajivosti in ljudskih plesov so prikazali otroci Folklorne skupine OŠ Veržej. Gledalce v dvorani je pozdravila ravnateljica Marija Ferenc. Nato so oder napolnili naši najmlajši nastopajoči, otroci srednje in starejše skupine vrtca, ki so zaplesali in zapeli. Otroški pevski zbor šole je zapel dve pesmi. Sledile so različne točke učencev šole dramatizacija, petje, ples in deklamacije. Pozdravili so prihajajočo pomlad in se zahvalili mamam za trud, podporo in skrb. Za konec nam je več kot 70 nastopajočih zaželelo sončnih dni brez konca s pesmijo Bine Štampe Žmavc: Klobučki sreče.

občini Veržej ima vzreja konjev že dolgoletno tradicijo. Rejci vasi Veržej, Bunčani in Banovci so svoje konje največkrat uporabljali za kmečka opravila, nekateri pa so z njimi tudi tekmovali na kasaških dirkah v Prlekiji, po Sloveniji in v tujini. Ob godu svetega Štefana, ki je zavetnik konjev, je občina Veržej skupaj z župnijo Veržej in konjeniki iz občine Veržej v sredo, 26. decembra na zelenici pred župnijsko cerkvijo sv. Mihaela v Veržeju, pripravila blagoslov konj. Konjeniki so na blagoslov prijezdili s desetimi konji, dirkalnimi kasači. Pred blagoslovom je domačega župnika Jožeta Pozderca, ki je opravil blagoslov konj, od cerkve po ulicah Veržeja na blagoslov pripeljal z doma izdelanim lesenim »bagrlijem«, starim čez 60 let, Franc Cimerman iz Veržeja, s kobilo Rebeko. Župnik je ob tej priložnosti pohvalil konjenike, da se vsako leto udeležijo blagoslova konjev in spregovoril nekaj besed o pomenu blagoslovitve konj z željo, za božje varstvo in za njihovo zdravje. Zbrane rejce konj je nagovoril župan občine Veržej Slavko Petovar, ki je vesel in srečen, da se tradicija blagoslova konj ohranja v občini že vrsto let, pri čemer se število konj vsako leto povečuje. Poudaril je, da ima konj v dolgoletni zgodovini prleškega človeka pomembno mesto. Ni slučaj, da je praznik sv. Štefana tudi praznik dneva samostojnosti in enotnosti, ki so ga v Veržeju skupaj proslavili. Za kulturni program je poskrbel pihalni orkester Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer. Ob druženju in ogledu konjev so se vsi skupaj zadržali na druženju ob domačih dobrotah, ki so jih pripravili konjeniki z družinami. Jože Žerdin

Foto Jože Žerdin

Maja Kuronja

BLAGOSLOV OBNOVITVENIH DEL V CERKVI SV. MIHAELA

C

erkev sv. Mihaela spada v obdobje baročne arhitekture. Na vrhu glavnega oltarja je Sveta Trojica z množico angelov v oblakih, v polkrožni niši pa kip svetega nadangela Mihaela, ki je zavetnik naše župnije. Na levi strani oltarja sta sveti Matej apostol in kip svetega Jožefa, na desni strani pa mučenec sv. Lovrenc in papež sv. Gregor Veliki. Tabernakelj z dvema angeloma, ki častita Najsvetejše, pa je v sredini. 16 Fünkešnica ≈ april 2019


Vse foto Primož Korošec, ZMV

UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠČA

Desni oltar je posvečen svetemu Sebastijanu, ob njem pa sta sveti Rok na levi in sveti Florijan na desni strani. Na levi strani je Marijin oltar, kjer ob kipu Marije z Jezusom in žezlom stojita še starša Device Marije, sveti Joahim in sveta Ana. V drugi polovici meseca oktobra 2018 se je začela obnova glavnega oltarja, in sicer s postopkom uplinjevanja, s katerim se je preprečilo nadaljnje propadanje lesenega ogrodja oltarja, sledila je obnova in osvežitev poslikav na stropu v prezbiteriju, ki je bila končana do božičnih praznikov. V januarju 2019 so se nadaljevala obnovitvena dela obeh stranskih oltarjev. Restavratorska dela sta opravila g. Rudi in ga. Silva Polner iz Maribora s sodelavci. V nedeljo, 24. februarja 2019, je pri drugi maši ob 9.30 uri g. škof msgr. dr. Peter Štumpf slovesno blagoslovil obnovljene dele. Pri slovesni sveti maši sta ob g. škofu in g. župniku Jožetu Pozdercu somaševala še sobrata salezijanca g. prof. Stanislav Duh in direktor Zavoda Marianum g. Peter Pučnik. Z ubranim petjem so sveto mašo popestrili in obogatili pevci otroškega in mladinskega zbora pod vodstvom gospe Marjete Ivančič ter moškega zbora pod vodstvom prof. Tatjane Poštrak. Poseben pečat k tej slovesnosti so dali tudi domači pritrkovalci (klenkarji) s svojimi melodijami na domačih zvonovih. Članice župnijske Karitas so ob pomoči dobrih gospodinj ob koncu slovesnosti poskrbele za bogato pogostitev in veselo druženje na župnijskem dvorišču. G. župnik Jože Pozderec je končal obnovo oltarjev, ki so jo začeli že prejšnji župniki (g. Mirko Rakovnik, g. Jožef Krnc in g. Jože Brečko). Župnijska cerkev sv. Mihaela je tako zasijala v novi podobi, na katero smo vsi ponosni. Iskrena zahvala Občini Veržej za finančno pomoč ter vsem darovalcem, ki ste darovali v ta namen pri mesečnih nabirkah in drugih priložnostih in z osebnim darom. Ker je ostalo še kar nekaj neporavnanih obveznosti, računamo na vašo velikodušnost še v prihodnje. Darja Makoter

ZIMSKO DOGAJANJE V MARIJANIŠČU

Ž

e tradicionalno smo v Marijanišču v novo leto vstopili s silvestrovanjem, na katerem se je zbralo okrog 25 družin iz celotne Slovenije. Potrudili smo se, da bi pripravili zanimiv program, ki bi bil po volji tako otrokom, kakor njihovim staršem in glede na vzdušje, ki je prevladovalo, se mi zdi, da nam je kar dobro uspelo. Drugi veliki dogodek, ki je zopet privabil mnogo ljudi in do zadnjega kotička napolnil Marijanišče, je bil »Pevski vikend«, za katerega uspeh se že vrsto let trudi Peter Pučnik. Zbralo se je okrog 120 pevcev in animatorjev. Posebnost letošnjega Pevskega vikenda je bila, da je »pevski« prerasel v »pevsko-plesni«, saj se je več kot 100 otrok pod vodstvom gospe Martine Grmek, poleg pevskih vaj in petja, učilo tudi plesati. Kot tretjo stvar pa so Marijanišče zaznamovale duhovne vaje za ministrante in duhovne vaje za birmance. Vsako leto v času zimskih počitnic in v postnem času pripravimo nekaj terminov duhovnih vaj. Za izhodišče nam je služil film Vsemogočni Bruce. Skupaj z mladimi in njihovimi animatorji smo za tem razmišljali in se pogovarjali o naših talentih, egoizmu in pomoči bližnjemu. To so le trije dogodki, ki so nekoliko bolj izstopali. Seveda pa bi lahko omenili še razne zakonske skupine, ki se leto za letom vračajo v Veržej, da si nekoliko napolnijo »duhovne baterije«. Kar se pa tiče dogodkov na področju kulture, velja omeniti Kovačičev večer, na katerem se je predstavila Mohorjeva družba, ki je v Veržej pripeljala slavnostnega gosta, g. Aleš Maver, ki je spregovoril o novo izdani knjigi Od Klinopisa do Teodore. Primož Korošec, sdb, vodja Marijanišča

Fünkešnica ≈ april 2019 21


NAŠA DEDIŠČINA

ZIMA

DOGAJANJE V ROKODELSKEM CENTRU DUO VERŽEJ »Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali«

Foto arhiv ZMV

Letošnji čas med razstavo jaslic in razstavo pirhov je v Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej več kot uspešno zapolnila razstava izdelkov šoštanjskega vrbopletarja Ivana Verdnika, »Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali«. Gre za priložnostno razstavo, ki so jo pripravili v Vili Mayer, s podporo Občine Šoštanj. Sicer je razstava gostovala širom Slovenije, kjer so si jo z velikim zanimanjem ogledali številni obiskovalci – tudi v Veržeju. Posebno je bila zanimiva za vse, ki se z vrbopletarstvo še ukvarjajo, na tak ali drugačen način. Razstava je prava zakladnica izdelkov iz vrbove šibe, ki jih je vrbopletar izdelal za časa svojega življenja in so v zasebni lasti sorodnikov, prijateljev, kupcev. Avtorica razstave in kataloga, ki je ob tem nastal, je Špela Poles.

Usposabljanje za NPK Lončar

Foto arhiv ZMV

Zavod Marianum Veržej je v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje RS že tretje leto zapored izvajal 180-urni tečaj za pripravo na Nacionalno poklicno kvalifikacijo Lončar. Letos se je tečaja udeleževalo 11 kandidatov. V dobrih treh mesecih, kolikor je tečaj trajal, so prejeli osnovna znanja ter spretnosti, ki pritičejo za pridobitev poklica lončarja in so predpisana v katalogu znanj in spretnosti. Predvsem spretnosti bodo morali po starem pregovoru: »Vaja dela mojstra,« še uriti, smo pa prepričani, da se bomo s kakšnim od teh kandidatov slej ko prej srečali na potrjevanju NPK Lončar.

11. Razstava pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih prtov

Letošnja, že 11. razstava pirhov, bo potekala od 12. aprila do 4. maja 2019. Poleg pirhov pripravljamo razstavo velikonočnih prtov – takšnih, za pokrivanje »žegna«, praznične mize ali krašenja bivalnih prostorov. Tako nadaljujemo s tradicijo razstav, ki poleg pirhov vsako leto izpostavijo še kakšno zanimivost v povezavi z velikonočnim praznovanjem. Sicer smo z jubilejno 10. razstavo zaključili z izdajanjem zbornika, ki je ob tej razstavi že tradicionalno izšel, nismo pa zaključili s sodelovanjem Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki nam pri tem še vedno rade volje priskoči na pomoč. Tudi letos pričakujemo, da boste na razstavi našli polno idej, kako okrasiti vaše »remenice« in si polepšati praznike doma. Vljudno vabljeni! Ivan Kuhar, vodja Centra DUO

22 Fünkešnica ≈ april 2019

Z

ime, kakor se jih spominjam iz svojih mladih let, so bile v Veržeju ostre, zasnežene, mraz je šel do kosti. Po grapah in globelih je zmrzovalo. Tudi ceste so bile zamrznjene in tam, kjer so se po dežju nabirale luže, je pozimi nastalo drsališče, vegasto in hrapavo, kar pa otrok in mladine ni motilo, da se ne bi veselo zapodili po ledu. Nekateri smo imeli celo drsalke, ročno izdelane iz odsluženih rezil starih drsalk ali kosov železa, na katere je atek privaril ploščice, povlekel skozi jermenje in drsalke so bile pripravljene za vezanje na čevlje. Moji bratje so uživali v drsanju, jaz nekoliko manj, ker sem bil najstarejši in sem doma vedno moral kaj pomagati. Tudi dekleta so se drsala, v krilih, jaknah in debelih nogavicah ter se pri tem imenitno zabavala. Imeli smo tudi smučke, iz jagnedovega lesa, ki smo jih na čevlje prav tako privezovali z jermeni. In hrib, protipoplavni nasip v Osredku, smo imeli v neposredni bližini, pri hiši sosede Senčarjeve, kar nam je za smučanje zadostovalo, saj česa drugega niti poznali nismo. Kljub mrazu nam je zima prinašala veselje, moja žena Marta je kot dekle, navihana kot je bila, nekoč iz žeje ali pa iz šale, polizala železno ograjo na mostu čez Muro. Jezik ji je v trenutku primrznil na ledeno železo. Kako ga je uspela odlepit, ne vem, a hujšega že ni moglo biti. Ta dogodek je kasneje vedno poskrbel za smeh v naši družini. Pozimi smo se greli z drvmi, zakurili smo krušno peč, kjer so se sušili »kljujeci«. Atek je namesto plačila za delo včasih dobil bukova drva, česar je bila mama zelo vesela. Dobra so bila tudi drva iz jagnedovega lesa, jagnedi so v verženskem gozdu poganjali kar sami od sebe. V jeseni in v začetku zime sem po gozdu pobiral posušene odpadle veje in jih vezal v majhne butare, tako da so bile pripravljene za podkurit. Tudi tega se je mama zelo razveselila, jaz pa sem bil zadovoljen, da sem naredil nekaj dobrega. Božični čas je bil za staro in mlado posebno doživetje. Pred božičem je šel


NAŠA DEDIŠČINA

Očetova brata

Marta v mladih letih

atek po smrečico na Krapje, kjer je izbral kakšno oskubljeno, ki je tako morala biti posekana. Okrasili smo jo s storži, pobarvanimi s srebrno ali zlato bronco. Jaslice sem naredil iz lepenke, na katero sem nalepil figure svete družine, izrezane iz časopisa. Napravil sem tudi podstavke, da je vse lepo stalo. Za drevesca sem uporabil smrekove vejice, ki sem jih zapičil v podstavek. Mama je spekla kekse v obliki angelčkov in jih prelila s sladkorno ali čokoladno glazuro. V času okrog božiča in novega leta je Veržence razveseljevala trška garda, ki je z godbo nastopala na slovesnostih. »Šicarji«, trški varuhi, so bili sicer oboroženi s puškami, a v mojem času le s slepimi naboji. Zadolženi so bili za varovanje, za razglase sporočil krajanom in za glasbene nastope ob državnih in cerkvenih praznikih. Ko so v elegantnih uniformah iz temno modrega kamgarna korakali po ulicah in igrali na inštrumente, smo se otroci podili za njimi v veselem pričakovanju bližajočih se praznikov. K polnočnici so šli le odrasli, otroci nismo smeli biti tako pozno zunaj. Zato pa smo šli za božič v klošter, kjer je bila v kapeli pripravljena prava paša za oči, jaslice iz pravih figuric. Darila smo dobili vsi otroci, tudi tisti, ki se nismo šolali v kloštru. Bomboni, čokoladica ali keksi so bili lepo zapakirani v vrečke iz papirja. Papir se je imenoval »superior«, bil je na eni strani gladek, na drugi pa hrapav. Tega papirja se prav dobro spomnim, ker smo se malo večji otroci norčevali iz njega in se dregali, češ »glej, kakšen papir so nam dali«, kljub temu, da smo darila s hvaležnostjo sprejeli. Za božič so starejši kloštrski učenci redno pripravili kakšno igrico in po predstavi smo vsi, otroci in starši, navdušeno ploskali. Klošter je bil v tistem času tudi kulturna ustanova, tam

so se odvijali koncerti in pevska vzgoja, saj brez znanja petja nisi mogel peti na koru. Ob nedeljah so kloštrski otroci prihajali na čístino v gozd ob Muri, za rekreacijo, telovadbo in nogometne tekme. Tudi pater Nemec si je včasih spodvihal svojo kuto in se zapodil za žogo. Zanimivo je bilo, da so vso pot od kloštra do gozda prepevali, pa ne nujno le verskih pesmi. To je prinašalo veselje tudi nam, ki smo bili vzgojeni v sokolskem duhu, v smislu reka »zdrav duh v zdravem telesu«, ne pa tudi v striktnem protiverskem duhu. Med nami in njimi pravzaprav ni prihajalo do nesoglasij, razen kadar je vsaka stran zagrizeno branila svoj gol. Po spominih Rudija Milfelnerja zapisala hčerka Metka Brkan

MEŠČANSKA ŠOLA

P

o osnovni šoli se mi je življenje precej spremenilo. Osnovna šola v Veržeju je imela le štiri razrede, od četrtega razreda naprej so se otroci premožnejših verženskih kmetov vpisovali v nižjo gimnazijo v kloštru, revnejši pa, ker ni bilo denarja, v meščansko šolo v Ljutomeru. V Ljutomer sem hodil skupaj s Fürštovim Južekom, Smiljanom iz Vučje vasi ter drugimi mladimi iz Veržeja in okoliških krajev. Radi smo hodili v šolo, bila nas je skupina Veržencev, ki smo bili obsedeni z znanjem in s spoznavanjem novega. V Ljutomer sem sprva hodil peš, poznal sem vse bližnjice, plotove in meje, ki sem jih preskakoval, da sem hitreje prišel do cilja. Malo sem tekel, malo hodil in potreboval kakšne tri četrt ure za šest do sedem kilometrov. Kasneje sem se vozil z biciklom, ki mi ga je naredil atek iz delov starih koles. Fünkešnica ≈ april 2019 23


NAŠA DEDIŠČINA

Milfelnerjev atek

Rudi v mladosti

V meščanski šoli še ni bilo učbenikov, snov smo pisali po nareku, potem pa smo se to naučili. Moj spomin na učitelje iz meščanske šole je zelo pozitiven. Z eno besedo jih lahko opišem kot »fer«. Nadučitelj Baukhart je zelo cenil znanje. Ena njegovih lastnosti je bila, da mu je bilo všeč debatiranje z učenci. Spraševal nas je za mnenje, nam dajal vzglede v naših starših, v njihovem znanju in sposobnostih. Želel je, da si mladi pridobijo tudi praktično znanje, ki jim bo koristilo v življenju. Zanimala sta me zgodovina in zemljepis, poslušal sem z »obema ušesoma«, prerisoval zemljevide držav iz sposojenih knjig in si poskušal zamišljati življenje v velikih mestih. Eden od predmetov v meščanski šoli je bila tudi nemščina, poučevala nas je visoka, vitka gospa, katere imena se žal ne spomnim več. Nemščino sem kar dobro obvladal, to znanje mi je prišlo prav v času okupacije. Ker pa smo imeli v Franciji teto in sem upal, da jo bom imel kdaj možnost obiskati, sem se sam učil tudi francoščino – po nekem tečaju, ki je v nadaljevanjih izhajal v takratnem časopisu. Tako sem se naučil osnov tega romanskega jezika, kar mi je spet koristilo v vojnem času, v Besançonu, v Franciji, kjer se je zadrževal naš vod, pa tudi kasneje, v mirnem času, za enostavno sporazumevanje s Francozi. Iz meščanske šole se spomnim tudi učitelja risanja, gospoda Žagarja, ki je bil za predmet, ki ga je poučeval, nenavadno strog, a meni je bil všeč, bil sem nadarjen za risanje in sem se veliko naučil. Nikoli nismo risali po spominu, ampak z opazovanjem in opazovano prenesli na papir. Učili smo se tudi risanja v perspektivi in senčenja temnejših predelov, tako da je risba odsevala realnost, kar bi lahko imenoval že kar realizem. Bil sem dober učenec, pravzaprav smo bili vsi učenci v meščanski šoli uspešni. Nekateri, spomnim se sošolke Domanjkove in sošolca Južeka Osterca, so imeli dar za pisanje in so v časopisu Naš rod objavljali prispevke o vsem, kar se je takrat zanimivega dogajalo. Dober učni uspeh mi je prinesel koristi. Zame se je zav-

zel ravnatelj Baukhart in mi po zaključku meščanske šole uredil vajeništvo v veletrgovini v Slovenj Gradcu. Tako sem komaj štirinajstleten nekega jesenskega dne sedel na vlak, da bi se v Mariboru srečal z lastnikom trgovine, gospodom Rojnikom. Ko sem v dvorani, v skupini obrtnikov, kjer se je vršil nek obrtniški sejem, iskal gospoda Rojnika, si nisem predstavljal, da bo tako visok. Sam sem bil droben, podhranjen, tudi malo prestrašen, a Rojnik me je, ko me je zagledal, prijazno pozdravil: »A ti si tisti Verženec, ki mi ga pošilja Baukhart!« V Slovenj Gradcu sem sprva opravljal vsa enostavna vajeniška dela: razkladal petdeset kilogramske vreče moke in sladkorja, vzdrževal red, z ročnim vozičkom razvažal starejšim Slovenjgradčanom »komision«, to je mesečni nakup živil. Skratka, bil sem vedno na razpolago. »Komision« mi je bil posebej všeč, ker sem za nagrado dobil kakšno majhno darilo, čokolado, bombone ali kak dinar. Kasneje, ko sem postal pomočnik, sem samostojno stregel živila, pa tudi metražno blago, moško konfekcijo in spodnje perilo, ki ga je Rojnikova trgovina prav tako ponujala. Tu sem razvil poseben občutek za tkanine, za njihovo lepoto in barvo. Še danes rad potipam blago, da vidim, kakšno je tkanje in kakšen lesk ima. Ker je lahko vsak pomočnik moške obleke kupoval po znižani ceni, sem jih nakupil kar nekaj zase in za svoje brate. Bil pa sem eden redkih, ki je bil zadolžen tudi za prodajo cigaret. Rojnik je točno vedel, komu lahko takšno prodajo zaupa. Sam nisem bil kadilec, torej ni bilo nevarnosti, da bi zmanjkala kakšna »šteka«. Še več, ostajale so mi, ker sem jih dobil kot »provizijo« od trgovca na debelo. Te sem potem delil med svoje sodelavce in prijatelje. Prijateljstvo med zaposlenimi je v tistih časih veliko pomenilo, družili smo se tudi izven delovnega časa ter ob nedeljah, ko smo cele dneve preživeli na pohodih na Kope, Smrekovec in Uršljo goro.

24 Fünkešnica ≈ april 2019

Po spominih očeta Rudija Milfelnerja zapisala Metka Brkan


DRUŠTVENI UTRIP

ADVENTNI ČAS V VERŽEJ

NA OSTERČEVEM TRGU SO ČLANI TURISTIČNEGA DRUŠTVA VERŽEJ POSTAVILI MAKETNE JASLICE

A

dventni čas je najlepši čas v letu vsakega kristjana, saj se pričnejo priprave na božič, ki je povezan z rojstvom Jezusa Kristusa. Tudi letos so se člani TD Veržej zbrali v parku 1. 12. 2018, dan pred prvo adventno nedeljo, da izdelajo adventni venec. Izpod spretnih rok Jožeta, Damjana in Lucijana je kar hitro nastal venec. In kmalu za tem so sledile že priprave za postavitev jaslic. Najprej so se možje odpravili na močvirnata tla blizu Bunčan, da so si narezali trstiko. Ko so imeli zbran ves material, so pričeli z delom. Ni jim manjkalo inovativnosti in dobre volje. Pri izdelavi jaslic so imeli največ zaslug Jože Osterc, Vinko Kapun, Jože Zavratnik, Branko Bukovec, ter vsi ostali, ki so na kakršen koli način pomagali. Tako so zraven adventnega venca nastale lepe jaslice, ob katerih smo se lahko ustavili in poglobili vase. TD VERŽEJ

N

Foto arhiv TD Veržej

a trgu Slavka Osterca, pod stoletnimi kostanji in ob kipu Marije Pomočnice, so člani Turističnega društva Veržej postavili maketne jaslice. Gre za silhetne jaslice, ki jih krasijo palme. Skratka gre za orientalske jaslice, ki jih je izdelal slikarski umetnik Jože Osterc iz Veržeja. Pri postaviti jaslic so mu pomagali ostali člani Turističnega društva Veržej in ljubitelji jaslic. Na trgu Slavka Osterca se unikatno izdelane jaslice postavljajo že štiri leta. Slikarski umetnik Jože Osterc je namreč v svojem ateljeju izdelal sveto družino, pastirje, angelčke in ostale like, kjer je pričaral življenje in rojstvo Jezusa pred več kot 2000 leti v mestu Betlehem. Veržejske jaslice si z velikim zanimanjem ogledujejo občani občine Veržej, za nekaj časa pa se ob njih ustavijo tudi turisti iz bližnjih Term Banovci. Jože Žerdin

GREGORJEVO V BANOVCIH

Majda Kolbl

Foto arhiv TD Banovci

TD Banovci v svojem programu med drugim skrbi tudi za ohranjanje kulturne dediščine, med katere sodi šega gregorjevo, dan ptičje ženitve. Čeprav na ta dan v mnogih krajih spuščajo po rekah in potokih ladjice z lučkami, smo v Banovcih organizirali pečenje ptičkov iz kvašenega testa. K sodelovanju smo povabili vaščane in goste term, za strokovno pomoč pa smo poprosili peka, gospoda Rožmana, ki nas je podučil o pripravi testa, ki mora biti ravno pravšnje, da se dajo ptički in gnezdeca lepo oblikovati. Lepo število navzočih se je preizkusilo v ročnih spretnostih. Predvsem otroci so uživali in nas presenečali s svojo bujno domišljijo. Poleg ptičkov so nastajali polžki, ježki, dinozavri in še kaj. Ptički in gnezdeca nam niso delali preglavic, pletenice pa so nam povzročale kar nekaj težav. Za pletenico potrebujemo veliko potrpežljivosti in predvsem zelo gibljive prste. Potrebno bo še kar nekaj vaje in morda bo nam le uspelo speči pletenico za veliko noč.

Vsekakor so tovrstne delavnice še kako dobrodošle, saj se prav na njih delijo izkušnje in ideje, ki se po nekajletnem mrku »domačega« spet vračajo v kuhinje naših gospodinj.

Fünkešnica ≈ april 2019 25


DRUŠTVENI UTRIP

ČEBELARJI ČD VERŽEJ NA APISLOVENIJA 2019

Nedeljski dopoldan in z njim tudi naše zadnje vaje smo odplesali utrujeni, z bolečimi nogami, a zadovoljstvo in nasmejani obrazi so odtehtali vse napore, saj smo se ob trdem delu tudi veliko zabavali. Skoraj že v pričakovanju naslednjega januarja … Nastja Borko

Foto arhiv KD Slavsko Osterc Veržej

Č

ebelarji Čebelarskega društva Veržej smo se kot do sedaj že vrsto let udeležili 42. srečanja čebelarjev v Celju. Čebelarsko srečanje vsako leto organizira ČZS. Srečanje zajema dva dela, in sicer predavanja o najaktualnejših temah s področja čebelarstva in mednarodno prodajno razstavo čebelarske opreme in pripomočkov. Ob tej priložnosti ČZS izda čebelarski zbornik, v katerem so navedena vsa predavanja, ki so bila podana na dvodnevnem srečanju. Osrednji strokovni temi sta bili : »Le odgovoren čebelar je lahko uspešen čebelar« in »Dobra čebelarska praksa in njene pasti«. Na prostoru sejmišča so istočasno potekali še sejmi FLORA, POROKA, KULINART IN FESTIVAL KAVE. Na poti domov smo čebelarji svojo strokovno ekskurzijo popestrili s postankom v gostilni, kjer smo se okrepčali. Ob zaključku poti smo bili enotnega mnenja, da se bomo tudi v bodoče udeležili srečanj v Celju. Alojz Novak

LEŠČEČKOV PLES

Foto arhiv ČD Veržej

S

INTENZIVNI VIKEND NA POHORJU eščečki smo se med 11. in 13. januarjem odpravili na že vsakoletni intenzivni vikend na Pohorju. Kot že tradicionalno, smo tudi letos domovali v Dominikovem domu, ki je postal naš dom vsako leto v začetku januarja. Intenzivni vikend vedno namenimo v prvi vrsti vaji in pa druženju po vajah, da se kot skupina še bolj povežemo. V petek smo imeli kondicijske vaje pod vodstvom našega Marka, ki je poskrbel, da so naše mišice bile pripravljene na soboto, ko se nam je pridružil mojster folklorne umetnosti, gospod Mirko Ramovš. Sicer že v letih, ampak gospod Ramovš je vedno pripravljen preživeti cel dan v naši družbi. Mi pa po najboljših močeh vsrkavamo znanje in izkušnje, ki nam jih predaja. Seveda smo ob vajah in trdem delu našli čas tudi za zabavo. Petkov večer smo preživeli v »hipi« vzdušju ob glasbi Beatlesov, v soboto pa nas je čakal tradicionalni krst novincev, ki ga vsako leto nestrpno pričakujemo. Tudi letos so ga vsi preživeli… Za naše polne želodčke so pridno in vestno skrbeli člani Starejše folklorne skupine Veržej, ki so prav tako vsako leto pripravljeni priskočiti na pomoč in smo jim za to resnično hvaležni. 26 Fünkešnica ≈ april 2019

Foto arhiv KD Slavsko Osterc Veržej

L

obota, 23. 2. 2019, je bil za Leščečke poseben dan, verjamemo pa, da so se ga tudi drugi veselili. Že 4. leto zapored smo v Termah Banovci pripravili Leščečkov ples. Letos nas je bilo še več in prav ponosni smo bili, ko so karte pošle že zelo hitro. Kot vsa prejšnja leta, smo tudi letos po uvodnem nagovoru in aperitivu otvorili plesišče Leščečki in sicer s Trboveljsko polko. V originalu so jo v preteklosti izvajali člani ansambla Hoyer Trio, ki so bili ameriški Slovenci in so delovali v Ohiu. Poseben ritem in zvok je glasbi dodal bendžo, ki pa je s svojim igrivim ritmom kar klical k plesu. In tudi nas je ta zvok premamil, da smo se odločili ravno za to glasbeno podlago. Na plesu so za nas to polko zaigrali člani ansambla Opoj in naša harmonikaša, Blaž in Ambrož. Po uvodnem plesu je sledila okusna večerja ob kozarcu dobre kapljice. Ali kapljic.  Za to so pridno poskrbeli kuharji in natakarji Term Banovci. Ob dobri glasbi naših prijateljev, članov ansambla Opoj, se je zabava nadaljevala pozno v noč in celo zgodaj v jutro. Tudi letos ni večer minil brez srečelova, katerega znesek v celoti letos namenjamo gostovanju v tujini. In z veseljem lahko sedaj tudi potrdimo, da se avgusta odpravljamo na gostovanje v Bolgarijo. Hvala vsem, ki ste z nakupom srečke pomagali k uresničitvi našega cilja. Pa do naslednjega Leščečkovega plesa … Darja Rus


DRUŠTVENI UTRIP

MAROLTOVO OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN

OBNOVA GASILSKEGA DOMA

V

soboto, 30. 3. 2019, smo se folklorniki iz Veržeja udeležili Maroltovega območnega srečanja odraslih folklornih skupin, ki je potekalo v kulturnem domu v Ljutomeru. Verženci smo se predstavili kar z dvema skupinama. Starejša folklorna skupina se je pod vodstvom Mateje Žalik Rus in Ivana Kuharja predstavila s plesno postavitvijo Jager, jagra. Z dinamično postavitvijo so dokazali, da njihova plesna pot še zdaleč ni končana, predvsem pa so nam mladim s svojo energijo lahko velik vzor. Leščečki smo se letos predstavili s plesno-pevsko postavitvijo Na koline, ki jo je zasnoval naš umetniški vodja Marko Rus. S postavitvijo smo na hudomušen in dinamičen način prikazali, kako so v starih časih praznovali največji kmečki praznik – koline. Naše nastope je z budnim očesom spremljal in ocenjeval strokovni spremljevalec g. Saša Krajnc, s katerim so vodje skupin po reviji opravile tudi strokovni razgovor. Ob koncu prireditve so vse skupine prejele zahvalo vodje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ljutomer, Mire Rebernik Žižek. Po sami prireditvi smo se lahko s prleškimi kvasenicami in špricarji dodobra okrepčali. Čestitke vsem skupinam za uspešno izvedene nastope ter zahvala organizatorjem za prijetno srečanje odraslih folklornih skupin. Tjaša Štuhec

S

poštovani, odkar smo vas v zadnji številki občinskega glasila seznanili s potekom obnove gasilskega doma, so se dela pri obnovi nadaljevala po začrtanem planu. Najprej so se enoslojno prepleskale vse stene v zgornjih prostorih doma. Končno pleskanje bomo opravili po vseh končanih delih v notranjosti. V začetku meseca januarja so zunanji izvajalci najprej v vseh zgornjih prostorih zgradili montažni strop in zmontirali nove luči. Izbrali smo tudi izvajalca za polaganje talne in stenske keramike. Samo keramiko smo izbrali in kupili sami. V sredini februarja se je tako že začela polagati keramika v zgornjih prostorih in te dni so se omenjena dela tudi zaključila. V prihodnjih dneh se bodo nadaljevala dela v spodnjih prostorih doma. Istočasno smo izbirali najugodnejšega ponudnika za notranja vrata, smo tik pred izbiro najugodnejšega ponudnika. Velja omeniti, da po predpisih zraven 12 notranjih vrat potrebujemo tudi 3 protipožarna vrata za garaže in kurilnico. Prav tako smo že začeli s postopkom zbiranja ponudbe za izvedbo izolacijske fasade na gasilskem domu. Kot lahko razberete iz napisanega, dela napredujejo po zastavljenem planu, seveda pa pri vsaki adaptaciji objekta pride do kakšnih nenačrtovanih del. Tudi pri naši obnovi je tako, vendar to skupaj s posameznimi mojstri rešujemo karseda hitro, tako da nastane čim manj stroškov. Še naprej pa veliko del poskušamo opraviti sami, da bi tako zmanjšali stroške same obnove. Zagotovo pa vsega tega nebi dosegli, če nebi bilo finančne pomoči občine in vas spoštovani krajani Veržeja. Zelo smo vam hvaležni, da ste se tako lepo odzvali naši prošnji za finančno pomoč pri obnovi. Z vašim prispevkom bomo veliko lažje in hitreje prišli do zaključka obnove doma. Zagotavljamo vam, da se sredstva, ki jih namenjate za obnovo porabijo izključno za dela pri obnovi. Na koncu še se vam enkrat lepo zahvaljujemo za zaupanje in vaš prispevek ter v upanju, da nam bo uspelo dokončati vsa dela do drugega leta, ko praznujemo 140 let delovanja našega društva, kličemo: »Na pomoč!«

Foto arhiv PGD Veržej

Foto arhiv KD Slavsko Osterc Veržej

Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej

Fünkešnica ≈ april 2019 27


DRUŠTVENI UTRIP

PROŠNJA ZA SODELOVANJE

OBČNI ZBOR PGD BANOVCI

P

V

rostovoljno gasilsko društvo Veržej prihodnje leto praznuje visok jubilej, 140 let svojega delovanja. V teh letih se je nabralo veliko dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali ta čas. Zato se v društvu pripravljamo, da bi ob tem visokem jubileju izdali zbornik, v katerem bi prikazali razvoj in delovanje društva od začetka do danes. V društvu je kar nekaj gradiva, ki prikazuje delovanje društva, prav gotovo pa še ima kdo doma kak dokaz v slikovnem ali tekstovnem zapisu, ki se nanaša na delo društva. Prosimo vas, v kolikor ste pripravljeni pomagati pri pripravi zbornika in imate kakšno gradivo doma v svoji zbirki, da nam le-to posodite, da bi z njim lažje pripravili zbornik. Seveda vam bomo vaš material, ki bi nam ga posodili, vrnili. V kolikor ste pripravljeni pomagati vas prosimo, da to sporočite predsedniku društva Mihaelu Kolblu, na telefonsko številko 041 967 572. V upanju na vaše sodelovanje vas prav lepo pozdravljamo. Upravni odbor PGD Veržej

prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Banovci je v soboto, 2. marca, potekal že 119. letni občni zbor društva. Tudi letos so nas obiskali prijatelji gasilci iz Oplotnice in Marna. Predsednik društva Janez Skuhala je v uvodu predstavil delo v preteklem letu, kjer so vse stvari bile usmerjene k nabavi novega gasilskega prapora in k organizaciji proslave ob prevzemu le-tega. Poveljnik društva Denis Trstenjak je za tem predstavil delo operative in podrobneje predstavil dve intervenciji, ki sta se zgodili v preteklem letu. Prostovoljno gasilsko društvo Banovci vse moči usmerja k nabavi novejšega gasilskega vozila s cisterno in v tej smeri so bili predstavljeni tudi plani za leto 2019. Aktivno bomo pristopili k zamenjavi vhodnih in garažnih vrat, organizirali raznorazne prireditve za zbiranje sredstev za vozilo in spremljali ponudbe rabljenih gasilskih vozil. Gasilska zveza Ljutomer je na zboru podelila funkcijski brezrokavnik za Vodjo enote, naše društvo pa je podelilo mladinske značke za pionirje in mladince, priznanja za napredovanja po činih in odlikovanja za dolgoletno delo v gasilskem društvu. Vsem dobitnikom v imenu PGD Banovci iskreno čestitam in želim, da še naprej zavzeto pomagate našemu društvu. Denis Trstenjak

DOBRODELNI KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU

V

Foto arhiv PGD Banovci

počastitev vsem materam smo prostovoljni gasilci iz Banovec organizirali dobrodelni koncert. Osrednja skupina večera je bila Klapa Mali Grad iz Kamnika, ki goji tradicionalno dalmatinsko glasbo. Skozi svoje delovanje si je pridobila precejšnjo prepoznavnost, tako v Sloveniji kot pri pevskih kolegih iz Hrvaške. Kot posebna popestritev večera je bila skupina Bos.si, ki deluje v okviru glasbenega društva »Malo mimo, malo poleg« v Svetem Juriju ob Ščavnici. Tako se imenuje tudi njihova avtorska pesem, s katero širijo prleško besedo na svoj unikaten način. Ob spremljavi dalmatinskih pesmi in tamburic, smo zbirali prispevke, ki bodo v celoti šli za nakup novega gasilskega vozila, ki si ga vaščani Banovec že dolgo želimo. Denis Trstenjak

28 Fünkešnica ≈ april 2019


DRUŠTVENI UTRIP

ČLANI PGD IN ŠD BUNČANI PREGLEDALI PRETEKLO DELO

Č

lani športnega in gasilskega društva Bunčani so na svojem rednem občnem zboru pregledali delovanje in aktivnosti društva v preteklem letu. Oba občna zbora sta potekala v soboto, 16. 2. 2019, v dvorani gasilskega doma v Bunčanih. Športniki z novim zagonom Najprej je potekal občni zbor športnega društva, na katerem so prisotne članice in člani društva ugotovili, da je bilo delovanje društva v preteklem letu zelo aktivno, predvsem na področju investicij in urejanja okolice okrog igrišča. Društvu je po nekaj letih prizadevanj uspelo zgraditi namakalni sistem, ki bo služil za avtomatsko zalivanje travnate površine. Namakalni sistem bo poenostavil prizadevanje za lepo urejeno igralno površino in omogočil, da bo ta, v času vročih poletnih dni, ostala zelena. Na občnem zboru so pregledali finančno poslovanje društva in ugotovili, da so bila finančna sredstva v letu 2018 porabljena transparentno in v skladu z načrtom preteklega leta. Športnice in športniki so izrazili zadovoljstvo nad rezultati po jesenskem delu tekmovanja, ki že vrsto let poteka pod okriljem Športne zveze Križevci. Člani ŠD Bunčani trenutno zasedajo 4. mesto na lestvici in ostajajo v borbi za najvišja mesta. Predsednik društva Aljaž Tušak in trener nogometne ekipe Boštjan Puhar sta odprla razpravo o načrtih nogometašev v drugi polovici sezone, ki se bo začela v začetku meseca aprila. Strinjali so se, da bo za boljšo končno uvrstitev po koncu sezone potrebno vložiti več truda. Občni zbor so zaključili z optimizmom in z novimi začrtanimi smernicami za letošnje leto.

Foto arhiv PGD Bunčani

Biti prostovoljni gasilec je poslanstvo Po končanem zboru članic in članov športnega društva je sledil občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Bunčani. Zbralo se je lepo število gasilk in gasilcev, ki so pregledali delovanje gasilskega društva v preteklem letu. Ugotovljeno je bilo, da je društvo dobro opravljalo svoje poslanstvo, to pa je zagotavljanje preventivnega varstva pred požari

in naravnimi nesrečami. Poveljnik društva Jožef Tušak je predstavil delovanje operativne enote v preteklem letu. Bilo je kar nekaj aktivnosti, ki so jih, po njegovem mnenju, zelo dobro opravili. Udeležili so se nenapoveden gasilske vaje v Banovcih ob mesecu požarne varnosti. Na sami vaji so bila gasilska društva iz občine Veržej, zaradi dobrega odzivnega časa, s strani poveljnika Gasilske zveze Ljutomer pohvaljena. Gasilsko društvo se je predstavilo tudi našim najmlajšim v Vrtcu Veržej, kjer so jim razkazali gasilsko opremo in pokazali gašenje iz avta. V letu 2018 je bilo še nekaj manjših aktivnosti v smeri preventivnega delovanja društva. Na občnem zboru so člani društva pregledali tudi finančno poslovanje društva in sprejeli finančni načrt za leto 2019. Ugotovljeno je bilo, da je društvo s svojimi sredstvi razpolagalo transparentno in v skladu z aktivnostmi za preteklo leto. Predsednik gasilskega društva Anton Petovar je operativnemu članu Klemnu Antoliču podelil priznanje za vestno in požrtvovalno delo pri delovanju gasilskega društva Bunčani. Na koncu zbora gasilk in gasilcev so svojo besedo dobili povabljeni gosti iz pobratenega društva PGD Vrh nad Laškim, PGD Veržej, PGD Banovci in PGD Bučečovci. Prisotne so tudi pozdravili župan Občine Veržej Slavko Petovar, predsednik ŠD Bunčani Aljaž Tušak, predsednica RK RO Veržej Marica Legen in predstavnik Društva general Maister Alex Bobnjar. Vsi so društvu zaželeli uspešno delo še naprej, obenem pa je bilo moč opaziti naslednje. Biti prostovoljni gasilec je poslanstvo. Marsikomu se zdi samoumevno, da ob požarih, poplavah in naravnih nesrečah na pomoč prihitijo gasilci, ki nesebično rešujejo življenja in stvari. Pa temu ni tako. V Sloveniji organizacija gasilstva temelji na prostovoljcih, ki za svoje nesebično delo ne dobijo plačila. Znanje prostovoljnih gasilcev ni v nobenem pogledu šibkejše od poklicnih gasilcev, saj veliko svojega prostega časa namenijo za usposabljanja. Čeprav je včasih država mačehovska do poklica gasilca, naj si gre za poklicnega ali prostovoljnega, se za prihodnost gasilstva v Sloveniji ni treba bati. Vsi se namreč strinjajo, da bo gasilec vedno tisti, ki bo nesebično priskočil na pomoč. Na koncu lahko zaključimo, da je v Sloveniji gasilstvo nacionalno bogastvo. Dominik Štrakl

Fünkešnica ≈ april 2019 29


DRUŠTVENI UTRIP

DU VERŽEJ IMENOVALO ČASTNA ČLANA

Foto arhiv DU Veržej

T

ekoče leto se prične z ugotavljanjem števila članstva v društvu. To ni mali zalogaj, vendar z dobro organizacijo in pridnimi pomočniki smo ugotovili, da štejemo 218 članov. Od tega je novih članov 12. Društvo je na 3. redni seji imenovalo dva častna člana, ki sta bila soglasno potrjena na Zboru članov društva. To sta zakonca Marija in Ernest Arih iz Banovcev. V obrazložitvi je zapisano: zakonca Marija in Ernest Arih sta se po priselitvi v našo skupnost zelo hitro aktivno vključila v delo našega društva. Na predlog Zbora DU Veržej sta sprejela vodenje našega društva. Gospod Ernest je prevzel mesto predsednika društva, gospa Marija pa mesto tajnice. Kmalu po sprejetju novih obveznosti, se je status našega društva korenito spremenil. Z zagnanostjo, z delom, svežimi in izvirnimi idejami, požrtvovalnostjo in pripadnostjo sta dala društvu novi zagon. Organiziranje izletov, druženj in drugih aktivnosti društva jima je bilo v veselje in ponos. Vedno sta znala poskrbeti za dobro voljo in prešerno razpoloženje vseh, ki smo bili ob njiju. Posebno pozornost sta namenjala tudi članom društva, ki se niso mogli aktivno vključevati v delo društva. Njun obisk na domu, njuna topla beseda in prepotrebna tolažba sta marsikateremu članu polepšala vsaj delček življenja. DU Veržej

»RAZVAJENI IN TRMASTI OTROCI«

V

današnjem času postopati ob različnih vzgojnih izzivih. G. Juhant je s prepričljivim in doživetim pristopom opomnil na mnogokrat pozabljene vrednote, kot so biti deloven in biti pošten. Otrok bo tako preko rednega vključevanja v vsakdanje obveznosti (gospodinjska opravila, urejanje okolice,…) pridobil spretnosti in sposobnosti, s katerimi se bo lahko spopadal na svoji življenjski poti. Polna sejna soba je pokazala, da so takšne tematike še kako zanimive. Mateja Žalik Rus

Foto arhiv Zavoda Mali vüčejok Veržej

soboto, 30. 3., je v prostorih sejne sobe Občine Veržej pod organizacijo Zavoda Mali vüčejok Veržej potekalo predavanje g. Marka Juhanta, specialnega pedagoga s področja motenj vedenja in osebnosti. Predavanje na temo "Razvajeni in trmasti otroci" je bilo namenjeno za starše, stare starše, strokovne delavce in vse, ki jih tako ali drugače zanima področje dela z otroki. Tako smo se lahko seznanili z različnimi uporabnimi tehnikami in metodami, kako v

30 Fünkešnica ≈ april 2019


ŠPORTNI UTRIP

VERŽEJSKI NOGOMETAŠI V UMAGU

O

igrale tudi pripravljalna srečanja. Selekcija U14 je premagala vrstnike ljubljanskega Slovana (3:0), selekcija U-15 je izgubila z NK Triglavom (1:2) ter premagala NK Bilje (7:0), kadeti pa so izgubili z NK Brinje Grosupljem (1:4) ter premagali NK Šenčur (3:1). Dušan Magdič, NK Veržej

Vse foto arhiv NK Veržej

d nedelje 24. 3. do četrtka 28. 3. so se selekcije U14, U15 in kadetov že petič udeležile priprav v hrvaškem letovišču Umag. Na igriščih v Umagu in okolici je treniralo petinpetdeset igralcev in spremljevalcev. Vse ekipe so od

Fünkešnica ≈ december 2017 31


IZOBRAŽEVALNI UTRIP

IZBIRA MATERIALOV ZA TOPLOTNO IZOLACIJO STAVB

P

rojektiranje gradnje ali obnove stavb se spreminja, iz faznega projektiranja gre v smeri integralnega planiranja. V tej luči je potrebno obravnavati tudi vse gradnike stavb in upoštevati ne le lastnosti materialov, temveč celovito primernost stavb po kriterijih trajnostne gradnje. Toplotnoizolacijske materiale razvršča Ekosklad v tri skupine in na osnovi te razvrstitve nudi različne finančne spodbude za novogradnje že vrsto let. Prva skupina so toplotno izolacijski materiali naravnega izvora iz obnovljivih virov (npr. lesna vlakna, celulozni kosmiči, pluta, ovčja volna, bombaž ipd.); druga skupina so toplotno izolacijski materiali mineralnega izvora (npr. mineralna volna, penjeno steklo ipd.) in tretja skupina, toplotno izolacijski materiali sintetičnega in ostalega izvora (npr. penjeni in ekstrudirani polistiren ipd.). Pri kombinaciji toplotne izolacije (recimo prve in tretje skupine) se primerja volumske deleže projektirane toplotne izolacije in ne lastnosti izolacijskega materiala. Take poenostavitve in dajanje prednosti materialom naravnega izvora iz obnovljivih virov zaradi navideznih prednosti, ki je finančno podprto in zato zelo odmevno, ni strokovno utemeljeno in daje neustrezen signal investitorjem. Čeprav je romantično razmišljati, da so toplotno izolacijski materiali naravnega izvora iz obnovljivih virov okolju prijaznejši kot tisti, ki so mineralnega ali celo sintetičnega izvora, je to daleč od resnice. Neutemeljeno favoriziranje posamezne skupine proizvodov in okoljsko zavajanje sicer ni v svetu nič novega. Že pred desetletji so okoljevarstveniki to poimenovali »greenwashing«, zeleno zavajanje o okoljski prijaznosti kakega podjetja, izdelka ali skupine izdelkov z uporabo lažnih ali nenatančnih ekoloških dejstev. Razvrstitev izolacijskih materialov glede na izvor je bil zanimiv poizkus spoznavanja primernosti materialov, vendar neustrezen. Poleg uveljavljenih toplotnoizolacijskih materialov, kot so mineralna vlakna (kamena in steklena volna), penjeni materiali iz nafte (ekspandirani in ekstrudirani polistiren, penjeni poliuretan…) in ekspandirani materiali (perlit, vermikulit…) so v gradbeništvu primerni tudi toplotnoizolacijski materiali iz »okolju prijaznih materialov« (ovčja volna, celulozni kosmiči, pluta, bombaž, slama, konoplja, kokosova vlakna, trstika, lesna volna, penjeno steklo…) in novejše kombinirane večslojne toplotne izolacije … Ob primerjavi je potrebno je ovrednotiti vse lastnosti materialov, ne le posamezne prednosti. Pri nekaterih materialih so nezanesljivi podatki izolativnosti, o ceni vgrajene izolacije ali o trajnosti, zavajajoči so podatki o nestrupenosti (dodatki za preprečevanje gorljivosti, za odpornost proti škodljivcem…) in nepopolni podatki o obremenitvi okolja. Pred izbiro toplotnoizolacijskega materiala je potrebno pridobiti podatke o primernosti za vgradnjo v načrtovano stavbo oz. 32 Fünkešnica ≈ april 2019

konstrukcijo. Svetujem uporabo preverjenih toplotnoizolacijskih materialov, prednost naj imajo domači materiali pred uvoženimi (prevoz izolacijskega materiala bremeni okolje). Spodbujanje zelene gradnje Raztros rezultatov CO2 odtisa za TI ovoja stavb kaže, da pavšalno spodbujanje vgradnje toplotno izolacijskih materialov naravnega izvora iz obnovljivih virov ni primerno. Kaj bi bilo lahko bolje? Trajnostne stavbe sledijo načelu skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov v času načrtovanja, gradnje, obratovanja in odstranitve, njihova gradnja in uporaba je ekonomična, bivanje v njih kakovostno in njihov vpliv na okolje najmanjši. Trajnostne stavbe so prijazne uporabnikom in njihovemu zdravju, so funkcionalne in ohranjajo družbene ter kulturne vrednote. Z vrednotenjem vseh slojev gradbene konstrukcije je možno določiti CO2 emisije, ki nastanejo v vseh fazah (gradnja, raba, razgradnja stavbe), vključno z vgrajeno energijo v proizvode. Uredbo o javnem zelenem naročanju, ki je prvi korak k trajnostni gradnji javnih stavb, bi lahko smiselno uporabil tudi za spodbujanje stanovanjske novogradnje in celovite obnove stanovanjskih stavb. Vsekakor pa je tudi pri obnovi toplotnega ovoja stare stavbe potrebno vključiti stroko (narediti projekt za izvedbo z vsemi detajli in popisi), saj je praksa pokazala, da vgradnja toplotne izolacije brez podpore stroke ni dovolj učinkovita. Izvajalci, ki delajo brez vključitve arhitektov, brez PZI, vsiljujejo svojo prakso, ki pogosto ne vključuje ustrezne finalizacije detajlov.


IZOBRAŽEVALNI UTRIP

CO2 odtis Precej več kot razvrščanje toplotno izolacijskih materialov po izvoru je vrednotenje izolacijskih materialov po vplivih na okolje z metodo CO2 odtisa. Zgodbam o izolacijskih materialih naravnega izvora, ki so okolju prijazni, verjamejo le nepopravljivi romantiki. V Smernici za trajnostno gradnjo, ki jo je izdala Inženirska zbornica Slovenije, že v uvodu komentirajo tako zeleno zavajanje: Redko kateri izraz je v javnih in strokovnih razpravah v zadnjem času tako pogosto prisoten kot izraz »trajnosten«. Uporablja se ga tako pogosto, da obstaja nevarnost, da bi postal floskula. Da bi le-to preprečili, izraz »trajnosten« ne sme postati le okrasni pojem, temveč mora postati v praksi trdno zasidran in dokazljiv. Seveda v naših logih ni niti kančka dokazljivosti o trajnostnosti izolacijskih materialov naravnega izvora, zato samovoljno favoriziranje nekaterih materialov nima strokovne podlage. Še več, tako nestrokovno spodbujanje nekaterih materialov povzroča celo okoljsko škodo in znižuje ekonomiko investicij. Veliko nam pove ogljični odtis stavb, vendar le, če ga znamo pravilno ovrednotiti. Analiza življenjskega cikla proizvodov Z analiziranjem življenjskega cikla proizvodov (life cycle analysis/assessment–LCA) se da ovrednotiti vpliv materiala, proizvodov ali skupine proizvodov na okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklu, od proizvodnje prek uporabe do odstranitve. Obremenitev okolja se v zvezi z vsakim izdelkom, procesom ali dejavnostjo ugotovi in izmeri s porabljenim materialom, vodo in energijo ter oddajanjem odpadkov in emisij v okolje. LCA je orodje za sistematično oceno okoljskih učinkov izdelkov in storitev podjetja od trenutka izdelave do prodaje končnemu uporabniku. Olajša proces spremljanja ekološko učinkovitih odločitev v podjetju, ki usmerjajo zasledovanje strategije trajnostnega razvoja. V zaključku Zakaj kriterij spodbud novogradenj, ki temelji na izvoru toplotnoizolacijskih materialov, ni ustrezen? Odgovorov je več. Toplotna izolacija minimalno vpliva na CO2 odtis celotne stavbe, v masivni stavbi je CO2 odtis opečne ali AB konstrukcije približno 5 krat večji kot CO2 odtis toplotne izolacije ovoja. Veliko je primernejših metod, ki usmerjajo investitorje k trajnostni gradnji. Favoriziranje naravnih materialov spodbuja uporabo uvoženih izolacij, kar vpliva na obremenjevanje okolja s prevozom in na zamenjavo odvisnosti, od uvoženih energentov na uvožene izolacijske materiale. Po kriteriju izvora materiala je za novogradnjo primernejša toplotna izolacija iz kokosovih vlaken, ki jo pripeljejo 10.000 km kot ekspandirani polistiren iz sosednje vasi. Kriterij finančnih spodbud po izvoru je tudi nerodno postavljen, saj v povprečju nudi največjo spodbudo tujemu proizvajalcu, najmanjšo pa domačemu.

V nasprotju s pogostim mnenjem se izkaže, da imajo toplotno izolacijski materiali sintetičnega izvora (zaradi majhne gostote in izredno majhne toplotne prevodnosti) podoben ali celo ugodnejši ogljični odtis kot drugi toplotnoizolacijski materiali, ob upoštevanju enake toplotne izolativnosti. Med pogosteje uporabljanimi toplotnoizolacijskimi materiali imajo v primerjavi s črnim stiroporom ugodnejši CO2 odtis le reciklirana celulozna izolacija domače proizvodnje, morda lahka lesna vlaknasta volna iz uvoza in domača steklena volna manjše gostote, kar razločno kaže na neprimernost sedanje razvrstitve za spodbudo. Še večje pa so lahko razlike, če poleg TI vrednotimo tudi način vgradnje in ceno materiala z vgradnjo. Spodbude naj bodo namenjene trajnostni gradnji. Verjetno bi kazalo uvesti dva nivoja spodbud. Prvega glede na CO2 odtis tipa gradnje, masivne ali montažne in drugega glede na razdaljo od mesta proizvodnje do mesta vgradnje. Na ta način bi povsem legalno spodbujali domačo proizvodnjo gradbenih materialov in ohranjali domača delovna mesta. Toplotnoizolacijski materiali imajo (v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali in konstrukcijskimi sklopi) najmanjši vpliv na okolje, ker v življenjskem ciklu s svojim relativno visokim toplotnim uporom preprečujejo izgube toplote. Zato bi bilo primerneje spodbujati celovite ukrepe, trajnostno gradnjo. Res je, da je malo težje določiti te kriterije in jih izpolnjevati, vendar imamo dovolj strokovnjakov, ki so sposobni načrtovati, projektirati, izvajati in nadzirati gradnjo trajnostnih stavb. Viri: • Kaj je ekogradnja?; M. Valenčič, Večer priloga Kvadrati, julij 2013 • Ogljični odtis toplotnoizolacijskih materialov v toplotnem ovoju stavb; Roman Kunič in drugi, Gradbeni vestnik september 2012 • Analiza okoljske ustreznosti izbire gradbenih materialov pri gradnji pasivnih montažnih hiš; Sintija Verglez, diplomsko delo, 2013 • www.ekosklad.si • Toplotnoizolacijski materiali ter okolje in zdravje; Matjaž Zupan, ŽIT 3, marec 2006 • Izobraževalni seminar Analize LCA/LCCA; Matjaž Valenčič, energetski svetovalec, november 2011 • Kriteriji za trajnostno gradnjo in zeleno javno naročanje, GI-ZRMK • Celovita presoja stavbe s stališča trajnostnega gradbeništva; Friderik Knez, Sabina Jordan • Smernica za trajnostno gradnjo, Inženirska zbornica Slovenije, 2013 • Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Valentin Odar, univ.dipl.inž.str., Energetski svetovalec mreže ENSVET Zenergija d.o.o., www.zenergija.si

Fünkešnica ≈ april 2019 33


NAPOVEDNIK

Plavčkov festival Veržej, 7. junij 2019 34 Fünkešnica ≈ april 2019


NAPOVEDNIK

DOGODKI V OBČINI VERŽEJ :: APRIL ≈ JUNIJ 2019 DATUM

URA

DOGODEK

LOKACIJA

ORGANIZATOR

11. razstava pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih prtov

Razstava je na ogled vsak dan od Rokodelski center DUO Zavod Marianum ponedeljka do sobote od 9.-17. ure. Veržej Veržej Nedelje in prazniki zaprto.

13. 4. 2019 9:00

Čistilna akcija

Čistilna akcija naselja Veržej in Bunčani

Veržej in Bunčani

TD Veržej

Postavitev majniškega drevesa

Pred trgovino Narcisa

TD Veržej

Postavitev majniškega drevesa

Pred gasilskim domom

Kresovanje

Za Termami Banovci

PGD Banovci

Prvomajski nogometni turnir

Nogometno igrišče Veržej

ŠD NK Veržej

30. 4. 2019 18:00 30. 4. 2019 19:00 30. 4. 2019 20:00 1. 5. 2019

9:00

Postavitev majniškega drevesa Postavitev majniškega drevesa Kresovanje Prvomajska budnica 54. prvomajski nogometni turnir

1. 5. – 2. 5. 10:00 – 11. dnevi odprtih vrat 2019 17:00 Srečanje družin 4. 5. 2019 9:00 prvoobhajancev Kolesarjenje na Tinekov 4. 5. 2019 14:00 brod v Gornji Bistrici 5. 5. 2019

9:30

9. 5. 2019

18:00

10. 5. 2019 19:30 11. 5. 2019 10:30 11. 5. 2019 20:00 12. 5. 2019 10:30 15. 5. 2019 17:00 18. 5. 2019 18. 5. 2019 20:00 19. 5. 2019 15:00 25. 5. 2019 19:00 26. 5. 2019 9:30

Degustacije, ogled muzeja, čebelarstva, zeliščnih vrtov, … Duhovno srečanje za družine prvoobhajancev Kolesarjenje na Tinekov brod v Gornji Bistrici

Razstava ročnih del Srečanje društev general Maister iz celotne Slovenije in potomcev borcev generala Maistra Koncert moške vokalne skupine Veržej

Zavod Marianum Veržej

Razstava ročnih del

24 ur z reko Muro

7. 6. 2019

9:00 – 16:00

Dan odprtih vrta

8. 6. 2019

9:00

20. 6. 2019 15:30

30. srečanje krvodajalcev Slovenije 3. srečanje lastnikov traktorskih kosilnic Slovo vrtcu – pozdrav šoli

21. 6. 2019 16:00

Otroška veselica

Za podrobnejše informacije nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon–pet: 9.00–15.00, sob: 9.00–12.00).

TD Veržej Župnija Veržej

Srečanje društev general Maister iz celotne Slovenije in potomcev borcev generala Maistra

Za prostori Doma kulture v Veržeju

Kdor poje rad, ostane mlad

Kulturna dvorana Janeza Moška vokalna Ferenca Veržej skupina Veržej

Dobrote naših gospodinj: kulinarična razstava Dan družine Športno popoldne s starši 4. tekmovanje ljubiteljev domačih Bogračijada jedi v kuhanju bograča Sv. maša v Marijanišču in procesija z Sv. maša lučkami v župnijsko cerkev Romarski shod ob prazniku Marije Romarski shod pomočnice in slovesna maša Slovesna prireditev ob občinskem Slovesna prireditev ob prazniku s podelitvijo priznanj in občinskem prazniku ter nagrad ter tradicionalni Osterčev tradicionalni Osterčev večer večer

9:00

Zavod Marianum Veržej

Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer DU Veržej, KD Slavko Rokodelski center DUO Osterc Veržej, Zavod Veržej Marianum Veržej

Kulinarična razstava

Prvo sveto obhajilo

TD Banovci

Čebelarski muzej Krapje Čebelarstvo Tigeli

Zbirališče – pri Domu kulture Veržej Cerkev SV. Mihaela Zakrament svete birme Zakrament svete birme Veržej Nastop učencev Glasbene Zaključni nastop učencev Glasbene Kulturna dvorana Janeza šole Slavka Osterca Ljutomer šole Slavka Osterca Ljutomer Ferenca v Veržeju

7. 6. 2019

15. 6. 2019 10:00

VSEBINA

pon12. 4. – 4. 5. sob 2019 9:0017:00

Prvo sveto obhajilo 24 ur z reko Muro – raziskovalni, izobraževalni in doživljajski dogodek Plavčkov festival 2019 Dan odprtih vrta Čebelarskega društva Veržej 30. srečanje krvodajalcev Slovenije

Društvo General Maister Veržej

Prostori župnišča Veržej Gospodinje Veržeja Vrtec Veržej Dnevni bar pri Dnevni bar pri Bobnjaru Bobnjaru Zavod Marianum Marijanišče Veržej Dvorišče Salezijanskega Zavod Marianum zavoda Veržej Veržej Kulturna dvorana Janeza Občina Veržej Ferenca Veržej Cerkev Sv. Mihaela Veržej

Župnija Veržej

Nogometno igrišče Veržej

Občina Veržej Zavod za varstvo narave Maribor

Nogometno igrišča Veržej Nogometno igrišče Veržej Nogometno igrišče Veržej Park pred vrtcem

3. srečanje lastnikov traktorskih kosilnic Zaključna prireditev Otroška veselica- zabavno glasbena Park pri OŠ Veržej prireditev

TIC Veržej Puščenjakova 1 SI - 9241 Veržej

Čebelarsko društvo Veržej Rdeči križ Veržej PGD Veržej Vrtec Veržej OŠ Veržej

T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej Fünkešnica ≈ april 2019 35


11.

razstava pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih prtov

od 12. aprila do 4. maja 2019 Puščenjakova dvorana Rokodelskega centra DUO Veržej

Razstavo si lahko ogledate vsak dan od ponedeljka do sobote, od 9. do 17. ure. Nedelje in prazniki zaprto. Za skupine po dogovoru.

Zavod Marianum Veržej Center DUO Puščenjakova ulica 1 9241 Veržej 051 654 778 center.duo@marianum.si Velikonočni prtiček www.marianum.si Zasebna last (Ana Gomolj), replika prtička z začetka 20. stoletja. Belokranjski muzej Metlika.

Profile for Zavod Marianum Veržej

Fünkešnica 2019/1  

New
Advertisement