Page 1

Fünkešnica Glasilo Občine Veržej ≈ leto X ≈ št. 4 ≈ december 2017

DRŽAVNI PRVAK SAŠA SERŠEN

SLIKOPLESKARJI V OŠ VERŽEJ

ZASEDBA MOJCA


UTRIP OBČINE

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!

Z

ima nas je letos obiskala prej in bolj zares kot prejšnja leta. Obiskala nas je že v decembru in nas spomnila, da se leto nezadržno bliža koncu. Praznične osvetlitve, gneče v trgovinah, vonj po kuhanem vinu, vse to je znak približevanja božično-novoletnega časa. Je čas, ko se ozremo na opravljeno delu v letu, ki se izteka, in je čas, ko z optimizmom načrtujemo in zremo v prihodnost, ki prihaja. Obračun za odhajajoče leto na osebni ravni bo zagotovo naredil vsak sam, kar pa se tiče občine lahko rečem, da to leto sicer navzven ni prineslo velikih stvari, je pa prineslo trdne temelje za projekte in investicije v prihodnje. Med najpomembnejše zaključene projekte zagotovo spada dokončna ureditev oskrbe s pitno vodo vseh občank in občanov naše občine iz novozgrajenega javnega vodovodnega sistema. V tem trenutku, ob dokončanju tega projekta, nekateri njegove učinke in smiselFoto Marko Suhoveršnik nost še vedno ocenjujejo samo skozi povečane stroške na položnici, prepričan pa sem, da bo bližnja prihodnost, prepletena s podnebnimi spremembami, vedno večjimi potrebami po pitni vodi in vedno manjšimi zalogami te dobrine potrdila pravilnost odločitve in pristopa k izgradnji. Če želiš ohranjati zdravo pitno vodo, je treba poskrbeti tudi za odpadne vode. Prav to nam je skupaj s Termami Banovci uspelo v tem letu, saj smo rekonstruirali in obnovili čistilno napravo v Banovcih, ki s kakovostjo čiščenja vode ponovno ustreza zahtevanim parametrom. Pospešeno pripravljamo dokumentacijo za energetsko sanacijo osnovne šole in na tem področju so bili storjeni pomembni koraki. Podpisana je bila pogodba s partnerji in Ministrstvom za izobraževanje in šport, izdelana in potrjena je bila projektna in investicijska dokumentacija, preverjeno in potrjeno je bilo zanimanje zasebnega partnerja za

Fünkešnica

sodelovanje v projektu. Vse to nas navdaja z optimizmom, da bomo lahko drugo leto končno pristopili k prepotrebni investiciji. Vsaj ena se bo zgodila že spomladi, saj je bila Občina uspešna na razpisu LAS Prlekija in pridobila nepovratna sredstva za prepotrebno obnovo atletske steze pri Osnovni šoli. V okviru istega programa smo skupaj z Zavodom Marianum bili uspešni tudi s projektom Plavčkova dežela, ki bo omogočil večjo prepoznavnost in povezanost turistične ponudbe naše občine. Pri načrtovanju novega vrtca smo dokončno uskladili idejno rešitev, tako sedaj sledi konkretno projektiranje in iskanje najprimernejšega modela financiranja in zaprtosti finančne konstrukcije. Ker na kakšnega loto milijonarja žal ne moremo računati, bomo najverjetneje prisiljeni iskati model javno zasebnega partnerstva, z vključevanjem nepovratnih sredstev za gradnjo nizko energetskih objektov javnega pomena. Pri projektu Odvodnjavanja meteornih voda iz naselja Veržej se stvari pri pridobivanju zemljišč žal ne odvijajo v pravo smer, predvsem pa ne z želeno hitrostjo. Kljub vloženim naporom in naklonjenosti občinskega sveta k izvedbi investicije, le-te brez soglasij in potrebnih odkupov ne moremo izvesti. To pomeni, da bomo morali investicijo premakniti nekam v prihodnost, v čas ko bomo dovolj zreli za rešitve, ki pomenijo skupno dobro ali pa nas bo k rešitvam spet morala prisiliti narava. Upam, da na koncu vseeno prevlada razum in najdemo rešitve, saj bo v primeru nasprotovanj potrebno tudi sprejemanje odgovornosti posameznikov. Z veseljem ugotavljamo, da so za našo občino v zadnjih letih dobri trendi na področju števila prebivalstva, saj se tako nataliteta kot priseljevanje povečujeta. Ta trend je potrebo zadržati, saj pomeni dobro izhodišče za vse načrtovane naložbe. Leto, ki se poslavlja, bomo pomnili tudi po slovesu velikega Verženca in velikega občana Janeza Ferenca. Hvala ti, Janez, za vse dobro na vseh področjih tvojega delovanja. Spoštovane občane in občani, želim Vam veliko prijetnih trenutkov pri branju nove številke Fünkešnice in vse dobro v prihajajočih prazničnih dneh. Slavko Petovar, župan

Dobrodošli na desnem bregu Mure

issn c506-905x. uredniški odbor Ivan Kuhar (glavni in odgovorni urednik), Bojan Ferenc (namestnik urednika), Alenka Belec, Damjana Ferenc, Vito Šadl, Dominik Štrakl, Mateja Žalik Rus. foto naslovnice Grega Valič. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom Marko Suhoveršnik. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. fünkešnica ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo prejme brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TIC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.marianum.si in www.verzej.si.

Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si

2 Fünkešnica ≈ december 2017

TIC Veržej – Zavod Marianum Veržej Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej


UTRIP OBČINE

Spoštovane občanke in občani, obstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, da tri reči, po katerih človek najbolj hrepeni: sreča, svoboda in duševni mir, vedno pridobimo tako, da jih najprej nekomu podarimo. Naj bo torej leto 2017 predvsem leto, ko bomo znali drug drugemu veliko podarjati. Mirne in doživete božične praznike ter uspešno in srečno novo leto 2017! Župan Občine Veržej, Občinski svet in občinska uprava

ZAPIS Z 19. IN 20. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ

O

bčinski svet se je 19. oktobra 2017 sestal na 19. redni seji. Na dnevni red so bile uvrščene 4 tematske točke. Osrednja točka te seje je bila izvedba volitev predstavnika Občine Veržej v volilno telo za volitve člana Državnega sveta Republike Slovenije ter volitev kandidata za člana Državnega sveta RS. Predsednik Državnega zbora je namreč za 22. november 2017 razpisal volitve članov državnega sveta, ker je dosedanjim članom potekel petletni mandat. Po pravilih lahko vsak občinski svet določi eno kandidaturo za člana državnega sveta. Volitve se izvedejo po volilnih enotah. Občina Veržej spada v 8. volilno enoto, ki jo tvorijo občine upravnih enot Ljutomer, Gornja Radgona in Lenart. Ker so te volitve posredne, kar pomeni, da člane državnega zbora ne volijo vsi državljani, pač pa le predstavniki (elektorji), je imela Občina Veržej možnost, da izvoli še enega elektorja, ki bo volil kandidate za državni svet. Občinski svet Občine Veržej kandidata za državni svet ni predlagal, pač pa je v volilno telo za volitve v državni svet za elektorja izvolil člana občinskega sveta Dominika Štrakla. Občinski svet je v letošnjem letu sprejel Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Veržej, s katerim je določil predmet in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine Veržej. Ker pa je po sprejetju tega odloka Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, s katero je določila dejavnosti in naloge obvezne občinske gospodarske službe zbiranja

komunalnih odpadkov, vrste komunalnih odpadkov, ki so predmet izvajanja javne službe zbiranja, ter najmanjši obseg oskrbovalnih standardov in tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov ter normativov za opravljanje javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, je bilo potrebno občinski odlok uskladiti z vladnim predpisom, kar so člani občinskega sveta storili na tej seji. Člani občinskega sveta so se seznanili s problemom pomanjkanja vadbenih površin za delovanje Športnega društva NK Veržej. Trenutno v društvu rešujejo problem začasno s powww.verzej.si močjo sosednjih nogometnih klubov, Dokležovje in Cven. Prizadevali si bodo v okviru možnosti najti najustreznejšo rešitev, dolgoročna bi bila z izgradnjo pomožnega igrišča, kratkoročno pa z iskanjem ustreznih lokacij v občini. 20. redna seja je potekala zadnji dan novembra. Na začetku je bil sprejet investicijski program Energetske sanacije objektov občin Veržej, Kobilje in Radenci. Občina Veržej skupaj s partnerji v projektu namerava v prihodnjem letu energetsko sanirati objekt Osnovne šole Veržej (šole in doma). Postopek bi naj potekal po modelu javno-zasebnega partnerstva, pri čemer se pričakuje tudi 40 % nepovratnih evropskih sredstev. Tine Mlinarič, vodja skupine Zavoda za turizem in kulturo Občine Beltinci, je članom občinskega sveta predstavil alternativni pristop zoper državno načrtovanje gradnje hidroelektrarne Hrastje Mota. Strokovnjaki iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani so namreč izdelali študijo energetFünkešnica ≈ december 2017 3


UTRIP OBČINE

ske izrabe mlinskih koles kot idejo skupine ZTK Beltinci, s katero bi lahko izkoriščali energetski potencial reke Mure. Člani občinskega sveta so predlagali, da se ta tematika uvrsti na eno od prihodnjih sej Sveta regije. Mesec dni pred koncem proračunskega obdobja je Občinski svet Občine Veržej potrdil predlagani rebalans za leto 2017. Gre za že drugo spremembo proračuna občine. Prihodki rebalansa so višji za 4,8 % in tako znašajo 1.309.974,65 EUR, za 2,2 % pa so nižji odhodki, ki tako znašajo 1.235.500,62 EUR S strani Mestne občine Murska Sobota, ki koordinira pripravo ustanovitvenih aktov javnega zavoda Pomurske lekarne Murska Sobota, je prišel poziv, v katerem zaprošajo vse občine, da se izjasnijo o tem, ali želijo biti ustanoviteljice javnega zavoda Pomurske lekarne Murska Sobota. Člani Občinskega sveta so odločili, da Občina Veržej želi biti soustanoviteljica omenjenega javnega zavoda. Skupina občanov Banovske in Mladinske ulice je na Občinski svet Občine Veržej poslala dopis, s katerim predlagajo odstranitev ali skrajšanje nasada lip ob kulturnem domu, ker se pri omenjenih stanovalcih pojavljajo težave z odpadlim listjem in z odpadlimi cvetovi. Predloga člani občinskega sveta niso podprli. Bojan Ferenc, direktor OU

SPREJEM ZA DIAMANTNEGA MATURANTA

V

Foto Arhiv Občine Veržej

ito Nahberger iz Veržeja je na spomladanskem delu letošnje poklicne mature dosegel izjemen uspeh. Zbral je maksimalno število možnih točk in si s tem pridobil laskavi naslov diamantnega maturanta. Vito Nahberger je obiskoval Biotehniško šolo na Šolskem centru Ptuj, smer okoljevarstveni tehnik. Župan Slavko Petovar je zanj in za njegove ožje družinske člane pripravil konec avgusta sprejem. Za velik dosežek Vitu iskreno čestitamo in mu želimo na študiju v Mariboru, na strojni fakulteti – smer tehniško varstvo okolja, veliko uspeha. Uredniški odbor

4 Fünkešnica ≈ december 2017

PRLEŠKI LONČAR

Z

a Občino Veržej in institucije, ki delujemo znotraj tega (površinsko) majhnega področja, sta bila dva javna razpisa, ki ju je razpisala Prleška razvojna agencija, v sklopu razpisov Lokalne akcijske skupine (LAS), več kot uspešna. V prejšnji številki Fünkešnice smo že predstavili operacijo Gremo športat, ki je bila uspešna na 1. Javne razpisu LAS Prlekija, tokrat pa podrobneje predstavljamo operacijo Prleški lončar, ki se je prav tako začela izvajati s 1. septembrom 2017. Obe operaciji podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Prijavitelj operacije Zavod Marianum Veržej, je projektno idejo gradil na bogati tradiciji lončarstva v Prlekiji, ki jo skozi generacije goji družina Žuman, Rokodelski center DUO Veržej pa v svojih aktivnostih razvija sodobno keramiko. Z operacijo želimo lončarstvo aktualizirati in prikazati kot atraktivno gospodarsko panogo, ki bo omogočala v prihodnje tudi nova delovna mesta. Dejavnosti na področju domače umetnostne obrti so v splošnem še premalo izkoriščen gospodarski potencial, ki ga z že izvedenimi operacijami v preteklosti vedno bolj razvijamo. Rokodelski center DUO je primer dobre prakse v nacionalnem merilu, kako povezovati rokodelce na določenem področju, jim nuditi podporo in jih promovirati. Prav tako pa s svojim delovanjem izobražujemo kupce, ki prepoznavajo lokalne izdelke, predvsem pa kakovost in trajnost, ki jo s takšnim izdelkom dobijo. Na podlagi našega delovanja zaznavamo poseben potencial pri razvijanju lončarstva in keramike, kar želimo tekom izvajanja operacije tudi, vsaj delno, realizirati. Tradicija lončarstva je v Prlekiji močno prisotna, prav tako pa je misterij gline tisti, ki vleče k ustvarjanju tudi mlade, saj jim omogoča kreativno in ustvarjalno delo, z neomejenimi možnostmi oblikovanja izdelkov, ki so lahko tudi tržno zanimivi. Osnovno načelo operacije ostaja, da ohranjamo tradicionalna znanja in spretnosti lončarstva našega okolja, hkrati pa preko projektnih aktivnosti pripeljati v regijo tudi nova znanja in sodobne trende (iz preteklosti), ki bodo omogočali širšo ponudbo izdelkov na trgu. Pomembna aktivnost bo tudi razvoj novih izdelkov in povezovanje z drugimi lokalnimi ponudniki, saj želimo izdelati tudi katalog poslovnih in protokolarnih daril Prlekije. Operacija se bo izvedla v eni fazi, ki bo sestavljena iz več aktivnosti: ☑ Posodobitev dveh lončarskih delavnic. ☑ Izvedba tečajev in animacijskih delavnic. ☑ Razvoj novih izdelkov. ☑ Promocija lončarstva. V času izvajanja operacije bomo izvedli tudi različne delavnice, odprte za javnost – spremljajte našo spletno stran www.marianum.si in našo FB stran Center DUO Veržej in se odzovite na naša povabila! Ivan Kuhar, vodja projekta


RAZPISI IN PROJEKTI

GARANCIJE BANČNIM KREDITOM V REGIJI POMURJE v okviru Regijske garancijske sheme Pomurje Razvojna agencija Sinergija, sodelujoča razvojna institucija RRA za Pomurje, kot izvajalec regijske garancijske sheme v Pomurski regiji obvešča, da so na voljo garancije bančnim kreditom v regiji Pomurje v okviru Regijske garancijske sheme (v nadaljevanju RGS) in vabi vse zainteresirane upravičence, da na podlagi objavljenega Javnega razpisa za garancije bančnim kreditom za mikro, mala in srednja podjetja v okviru regijske garancijske sheme v regiji Pomurje (Ur.l. RS št. 54/2017 z dne 29. 9. 2017) oddajo vlogo za pridobitev garancije za bančne kredite. Garancije RGS Pomurje za bančne kredite na območju Pomurske regije razpisuje RA Sinergija kot izvajalec po pogodbi s Slovenskim regionalno razvojnim skladom, ter v sodelovanju z bankami: Delavsko hranilnico d.d., Banko Sparkasse d.d., NLB d.d., Novo KBM d.d. in Primorsko hranilnico Vipava d.d.. UPRAVIČENCI do garancij so gospodarski subjekti, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične regije Pomurje:  mikro, male in srednje velike gospodarske družbe,  samostojni podjetniki,  zadruge,  socialna podjetja. POGOJI za pridobitev garancije:  garancija znaša od 50 do 80 % odobrenega bančnega kredita;  najnižji znesek kredita je 8.000 EUR, najvišji znesek kredita pa 500.000 EUR;  doba vračanja je do 8 let, v nobenem primeru pa ne sme preseči 19. 03. 2025;  moratorij je možen do 12 mesecev oz. do 6 mesecev za kredite, ki so več kot 60 % namenjeni za obratna sredstva, in se všteva v čas skupne dobe vračanja kredita;  upravičeni stroški za obratna sredstva so lahko do 100 %, vendar največ 200.000,00 EUR; v primeru, ko delež upravičenih stroškov za obratna sredstva presega 60 % vseh upravičenih stroškov, se kredit odobri za največ 3 leta;  vlagatelj zavaruje prejeti kredit z garancijo Sklada v višini do 80 % vrednosti posojila in drugimi oblikami zavarovanj, kot jih dogovori z banko, odvisno od stopnje tveganosti projekta in vlagatelja;  RGS deluje po principu de minimis;  rok in način prijave: do porabe sredstev oz. najpozneje do 19. 04. 2018; pisna vloga se odda priporočeno po pošti na naslov Razvojna agencija Sinergija d.o.o., Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, ali osebno v pisarnah RA Sinergija, v Martjancih 36. Obrestna mera in stroški odobritve ter vodenja so različni po sodelujočih bankah v RGS:  Delavska hranilnica d.d. Ljubljana = 6m EURIBOR + 1,85%;  Banka SPARKASSE d.d. = 6m EURIBOR + 1,94%;  NLB d.d. = 6m EURIBOR + 2,00%;  Nova KBM d.d. = 6m EURIBOR + 2,13%;  Primorska hranilnica Vipava d.d. = 6m EURIBOR + 2,13%. Celoten javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani Razvojne agencije Sinergija: www.ra-sinergija.si/sl/rgs/ . Za vse dodatne informacije:  pišite na e-naslov: rgs.pomurje@ra-sinergija.si ,  pokličite na 02/ 538 13 58 (ga. Valerija Vogrinčič), ob delavnikih med 8.00 in 12.00 uro,  ali se osebno zglasite v pisarnah Razvojne agencije Sinergija v Martjancih 36.

Fünkešnica ≈ december 2017 5


V SPOMIN

OBVEZUJOČA ZAPUŠČINA JANEZA FERENCA

V

74. letu starosti nas je za vedno zapustil prav poseben človek, velik Verženec, Janez Ferenc. Z bolečino v srcu smo se morali sprijazniti s kruto resnico. Bolečina pa je bila precej lažja ob spominu na njegovo življenje, delo in zapuščino, ki jo je s svojim zgledom, dejanji in razmišljanjem zapustil vsem nam. Janez Ferenc je že v ranem otroštvu začutil strast po izpostavljanju na odrskih deskah. Izhajal je iz kulturne družine, saj je bila mati sestra skladatelja Slavka Osterca in kot je nekoč sam dejal, se je tudi njega prijelo nekaj njenih značilnosti. Čeprav je v življenju opravljal veliko različnih vlog, pa je bil predvsem kulturnik – recitator, pisatelj, dramatik, igralec, režiser in glasbenik. V več kot petdesetih letih udejstvovanja v kulturi, se je nabrala spoštovanja vredna zapuščina njegovih del in nastopov. Domačemu kraju, ki ga ni nikoli zapustil, je dal smeh in občutek za norčavost. Naučil nas je šaliti se na svoj račun in nam dokazal, da so s trdno voljo, vztrajnostjo in skupnim delom dosegljivi vsi začrtani cilji. Napisal je dve knjigi o prigodah Veržencev, Verženske zgodbe in Oglote o Veržencih. Pod njegovim vodstvom in organizacijo so bili vrsto let prirejeni Osterčevi večeri, kulturne proslave, veseli večeri in komemoracije. Pisal, režiral in igral je v nepozabnih skečih kot so »Kak so Verženci bika na türen vlekli«, »Prihod cesarja in pripogib türna«, »Ustanovitev občine«, »Pokop rihtarja« in mnogih drugih. Na njegovo pobudo so bili organizirani Koncerti iz naših krajev, ki jih je prirejal Radio Slovenija, sodeloval pa je tudi v oddajah Po domače na RTV Slovenija. Še en velik uspeh je dosegla njegova komedija Lustracija, s katero je skupaj s številno veržensko igralsko zasedbo v enem tednu dvakrat do zadnjega kotička napolnil kulturno dvorano. Prav domača kulturna dvorana je bila njegov drugi dom. Tam je preživel največ svojega prostega časa in kot predsednik kulturnega društva ter obenem tajnik krajevne skupnosti poskrbel, da je svojo klavrno podobo zamenjala z novo, bleščečo, ogrevano ter moderno različico, na katero smo domačini še danes zelo ponosni. Brez njegovega neutrudljivega entuziazma, železne volje in neuklonljivega duha, bi še vedno ne imeli kulturnega hrama, ki je stičišče in shajališče vseh, ki znajo ceniti umetniško noto in besedo. Mnoga leta je bil dejaven tudi kot glasbenik. S svojo violino je bil nepogrešljivi del zasedbe Zadnji 6 Fünkešnica ≈ december 2017

moment, ter kasneje ob svojem prijatelju Rihardu Zadravcu član Kolektiva A Propos. Preigraval in prepeval je stare ljudske in narodne pesmi ter skrbel, da bo marsikatera izmed njih ostala in postala znana tudi prihodnjih rodovom. Skoraj dvajset let je predsedoval kulturnemu društvu »Slavko Osterc« in bil njegova gonilna sila. S svojim delovanjem na kulturnem področju je bil navdih, vzor in mentor mnogim mladim ustvarjalcem in umetnikom, ki so si šele utirali svojo pot na kulturnem področju. Janez Ferenc pa ni bil le kulturnik, ampak v osemdesetih letih tudi tajnik Krajevne skupnosti Veržej. V svojem razmišljanju, načrtovanju in dejanjih je bil vizionarski, precej pred časom in okoljem v katerem je živel. Svoje zamisli je nadgrajeval tako dolgo, da so se udejanjile. Bil je idejni in organizacijski vodja izgradnje telefonije, asfaltiranja in ureditve mnogih cest, kasneje sistema kabelske televizije v Veržeju. Posebno poglavje njegovega dela je bila izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave, projektov, s katerimi se mnogo večja okolja v tistem času niso upala niti spogledovati, sam pa je aktivno sodeloval do te mere, da je imel Veržej urejeno to področje med prvimi v Pomurju in tudi širše v Sloveniji. Izjemen pečat je pustil tudi v novoustanovljeni Občini Veržej kot občinski svetnik. Janez Ferenc bo ostal večno v naših srcih. Neizmerno smo hvaležni, da smo imeli priložnost z njim sodelovati, ustvarjati in načrtovati, da je bil naš prijatelj, mentor in občan. Čeprav v srcih čutimo globoko praznino, nas bo spomin nanj in njegovo neutrudljivo voljo gnal naprej, da prenesemo njegovo zapuščino na naslednje rodove. In kot je nekoč zapisala Svetlana Makarovič: Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. KD »Slavko Osterc« in župan Občine Veržej Slavko Petovar


INTERVJU

KASAŠKI ŠPORT JE PRI NAS TRADICIJA Pogovarjali smo se s Sašem Seršenom, ki je s konjem Fjorijem postal državni prvak. Saša, s kasaškim športom si se srečal že zelo zgodaj, kdo te je navdušil za trening in rejo konj? Vemo, da je v Prlekiji reja konj več kot stoletna tradicija. Tako so se tudi že moji predniki v družini ukvarjali s tem športom. Moj pradedek je bil znani prleški konjar Ludvik Slavič iz Grab, njegova hči Alojzija, moja babica, se je poročila z mojim dedkom Jožkom Seršenom iz Veržeja. Vsi so bili konjski navdušenci, ki so tekmovali na kasaških dirkah in tako so bili konji ves čas pri naši hiši. Tradicijo je nadaljeval oče Milan in tako so konji “počakali” tudi mene.

Kakšni so sedaj načrti za naprej, tako s Fjorijem kot z ostalimi konji? Sezona tekmovanj je v Sloveniji praktično zaključena. Tudi konji rabijo počitek, tako da trenutno niso v rednem treningu. Aktivno začnemo s treningi po novem letu, odvisno tudi od vremenskih razmer. Tekmovanja v naslednjem letu se pričnejo predvidoma marca ali aprila.

Koliko let že aktivno sodeluješ na kasaških tekmovanjih? Prvič sem tekmoval leta 1996 in od takrat bolj ali manj vsako leto sodelujem na dirkah.

Sicer si zaposlen na domači kmetiji, ki si jo prevzel od očeta. Koliko glav živine rediš in koliko hektarjev njiv obdeluješ? Naša kmetija je mešana poljedelsko-živinorejska. V govejem hlevu imamo nekje od 40 do 45 glav živine, od tega 15 molznic, ostalo so mlada živina in pitanci. Obdelujemo skupaj cca. 25 hektarjev njiv in travnikov.

Novembra si s svojim konjem Fjorijem postal državni prvak. Ali si pričakoval tak rezultat? Tega rezultata nisem pričakoval. Glede na prikazano formo konkurentov do prvenstva, je bila tiha želja priti med prve tri. V dirki sta bila dva izrecna favorita, ki pa sta naredila preveč napak. Seveda tudi sam moraš opraviti z dirko brez napak, kar je nama s Fjorijem, na srečo, uspelo. Letos so namreč dvoletniki pričeli s tekmovanji šele septembra in tudi število nastopajočih je bilo majhno. Vendarle so to mladi konji in dirka je za njih čisto nekaj novega. Nikoli ne veš, kaj lahko pričakuješ od konja, ki se šele uči.

Kako usklajuješ delo na kmetiji s treningom konj? Ti pri treningu še kdo pomaga? Moram priznati, da pri takem številu konjev zelo težko. V poletnem času prav zaradi treningov vstajam uro prej. Na srečo še veliko dela na kmetiji opravi oče, tako v hlevih kot na njivah. Letošnji uspeh je tudi v veliki meri njegova zasluga, saj je večino leta on treniral Fjorija. Dnevno nama delo s konji vzame 3 do 4 ure, kar pa je predvsem v poletnem času ob delu na njivah preveč. Kasaški šport je pri nas tradicija ter hobi in ne vir zaslužka, zato načrtujeva zmanjšanje števila konj za polovico.

Koliko ostalih konj še imaš v hlevu? Devet, od tega dve plemenski kobili in dva mlada konja, ki še nista v treningu.

Ali se tvoji hčerki že kaj zanimata za konje, se ti zdi, da bi se katera podala po tvojih stopinjah na kasaško pot? Težko rečem. Dekleti sta še premajhni. Kasaški šport je bolj v domeni moških, čeprav tekmuje tudi nekaj deklet.

Foto Arhiv družine Seršen

Ivan Kuhar

Fünkešnica ≈ december 2017 7


TURISTIČNI URTIP

VODNA DOŽIVETJA Večerno kopanje s konzumacijo, nedelja – četrtek od 18:00 - 21:00 za 4,90 €, petek – sobota od 18:00-22:00 za 5,90 €. Posebna ponudba: večerno kopanje s konzumacijo, nedelja – četrtek, od 1. 12.-21. 12. 2017 in od 8. 1.-15. 2. 2018 za 3,90 €. Bon za pijačo se obračuna v vrednosti 2 €. SILVESTROVANJE v Termah Banovci z gala silvestrsko večerjo in s skupino Weekend Band Cena 70,00€/osebo Predhodne rezervacije: 02 51 31 440

6. 1. 2018 NOVOLETNI PLES s svečano večerjo ob zvokih skupine Weekend Band Cena 35,00€/osebo Predhodne rezervacije: 02 51 31 440

17. 2. 2018 VALENTINOV PLES Romantična valentinova večerja ob soju sveč in glasbi skupine Weekend Band Cena 31,00€/osebo Predhodne rezervacije: 02 51 31 440

BANOVSKA BOŽIČNA VAS 9. 12. 2017 – 6. 1. 2018 15. 12. 2017 ob 15h Božični bazar s koncertom božičnih pesmi na terasi hotela Term Banovci 16. 12. 2017 ob 15h Božični bazar pred hotelom Term Banovci 22. 12. 2017 ob 15h Božični bazar s koncertom božičnih pesmi v izvedbi Ljutomerskega okteta na terasi hotela Term Banovci 23. 12. 2107 ob 15h Božični bazar pred hotelom Term Banovci 25. 12. 2017 ob 15h Božični bazar z otroško predstavo gledališča KU- KUC in obiskom Božička 26. 12. 2017 ob 15h Božični bazar pred hotelom Term Banovci

PRAZNIČNO SAVNANJE Predbožično savnanje v soboto, 23.12.2017, od 21.00 – 1.00 ure Cena: 24 €/osebo Silvestrsko savnanje v nedeljo, 31.12.2017, od 20. ure naprej. S posebnim programom savnanja, izborom jedi s hladnega bifeja ter kozarcem penine. Cena: 39 €/osebo Predhodne rezervacije za predbožično in silvestrsko savnanje: 02 513 14 40, E: terme.banovci@terme-banovci.si

8 Fünkešnica ≈ december 2017


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Vrtec

SLOVENSKI TRADICIONALNI ZAJTRK

V

Dan smo pričeli s Slovenskim tradicionalnim zajtrkom, ob 10. uri pa nam je uspelo skupno zapeti še Slakovo pesem »Čebelar«. V četrtek nam je dopoldan v vrtcu popestrila še čebelarka Petra Seršen. Seznanila nas je z delom in z rekviziti, ki jih mora čebelar uporabljati, prav tako s pomenom čebel. Verjamemo, da bo praznični običaj, ki se je ukoreninil v slovenskih šolah in vrtcih, ostal še zelo dolgo.

Foto Arhiv Vrtca Veržej

našem vrtcu že tradicionalno organiziramo tradicionalni slovenski zajtrk, za katerega prispevajo surovine naši lokalni pridelovalci. Letos smo ponovno pili mleko kmetije Seršen, jedli kruh iz pekarne Krapec ter jabolka iz sadjarstva Keuschler. Kruh smo seveda pomazali z maslom iz Pomurskih mlekarn in ga posladkali z medom nekaterih donatorjev Čebelarskega društva Veržej.

VRTEC SODELOVAL NA RAZSTAVI JASLIC

N

ja. Vse to je potekalo preko vsakodnevne igre in nastale so »naše jaslice«, ki so razstavljene v Puščenjakovi dvorani Centra DUO. Z velikim zadovoljstvom smo si jih že ogledali in z zanimanjem pogledali še ostale razstavljene jaslice. Otroci so bili na »Našo družino« zelo ponosni, saj so naše jaslice med vsemi razstavljenimi največje!

Foto Arhiv Vrtca Veržej

aš vrtec živi skupaj s krajem in otroci si večkrat ogledajo kakšno zanimivo razstavo, ki jo pripravijo v Centru DUO. Z našimi otroki redno sodelujemo kot razstavljavci, tako na velikonočnih razstavah kot tudi na razstavah jaslic. Letos smo se spet odločili (že deseto leto po vrsti), da prispevamo delček k temu prijetnemu dogajanju. V srednji skupini, kjer so otroci stari od 2 do 4 let smo v mesecu novembru obravnavali temo družina in zdravje. Kot likovno ustvarjanje smo si vzgojiteljice zamislile, da izdelamo tričlansko družino: očeta, mamo in majhnega dojenčka. Naredili smo jih tako, da so otroci s pomočjo vzgojiteljic na karton obrisali enega izmed naših fantov in eno našo deklico, nato pa še majhnega dojenčka - lutko. Vzgojiteljice smo jih izrezale iz kartona in te figure smo poimenovali: mama, ati in dojenček poimenovali smo jih »Naša družina«. Člane družine je bilo treba obleči, zato smo jih v celoti polepili z različnimi koščki koruznega ličja. Pri izdelavi so aktivno sodelovali vsi otroci, vložili so precej truda, vztrajnosti in natančnosti pri rezanju ter lepljenju koruznega lič

Fünkešnica ≈ december 2017 9


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

1. MEDNARODNI PROJEKTNI SESTANEK PROGRAMA ERASMUS + V VERŽEJU

V

UČENCI OŠ VERŽEJ RAZSTAVLJAJO NA 18. BIENALU OTROŠKE GRAFIKE V ŽALCU »V umetnosti se najjasneje izraža vse, kar človeštvo druži – v sedanjosti in v prihodnosti. Prihodnost pa je domena predvsem mladih ustvarjalcev.«

T

ako je zapisal častni predsednik 18. bienala otroške grafike v Žalcu, red. prof. Samuel Grajfoner, akademski kipar in grafik, specialist z oddelka za likovno umetnost PEF UM. Odprtja tokratne državne razstave, 18. bienala otroške grafike v Žalcu, so se udeležili tudi učenci OŠ Veržej z mentorjema Marijanom Šadlom in Ksenijo Seršen. Grafike učencev 2. razreda Eve Duh in Matjaža Maučeca, ter učencev predmetne stopnje Zale Belec, Davida Bajta, Ane Marije Horvat, Lare Svenšek, Mance Rozmarič in Monike Špur so bile izmed 1000 grafičnih del izbrane za razstavo z naslovom Majhno, večje, največje. Otvoritev razstave je bila v petek, 13. 10. 2017, na OŠ Žalec. Izbrane grafike bodo na OŠ Žalec na ogled eno leto. Ksenija Seršen

Foto Arhiv OŠ Veržej

tednu od 23. do 27. novembra smo se v Veržeju zbrali učitelji koordinatorji iz šestih partnerskih držav pod okriljem programa Erasmus+. Prisotni so bili učitelji iz Portugalske, Španije, Italije in Češke. Na žalost se učitelji iz Poljske, ki so prav tako partnerji v našem projektu, srečanja niso uspeli udeležiti. Tema projekta BORDERS - MEJE je, kot že samo ime pove, raziskovanje mej v smislu zgodovinskih meja v Evropi, ki so lahko nekoč predstavljale ovire, danes pa lahko predstavljajo nove priložnosti. Na prvem projektnem srečanju smo koordinatorji natančno določili vse aktivnosti, ki se bodo izvajale z učenci in učitelji, izbrali datume ostalih obiskov in druge podrobnosti v zvezi s projektom. V tem tednu smo partnerskim učiteljem predstavili tudi našo šolo in kraj v katerem delujemo in bivamo. Tako so spoznali Veržej in Banovce, si ogledali mlin na Muri in ostale lokalne znamenitosti. Peljali smo jih tudi na ogled naše prestolnice, kjer so zelo uživali. Ker pa je tema projekta meje, smo nekaj aktivnosti posvetili tudi temu. Tako smo opravili krožno vožnjo po treh sosednjih državah in tako prečkali slovensko mejo kar šest krat. Spoznali smo, da so meje lahko določene z geografskimi, etničnimi ali drugimi značilnostmi. Med drugim smo si v tem tednu ogledali čudovito vasico Zgornje Jezersko in obiskali štajersko prestolnico Maribor. V Mariboru smo govorili o Rudolfu Maistru, ki je zaslužen za našo severno mejo in je s tem zelo pomemben za temo našega projekta. Trenutno v šoli izvajamo veliko aktivnosti povezanih z našim projektom, kot so izdelovanje božičnih voščilnic in drugih predstavitev. Staš Rudolf, koordinator projekta

gatejšemu programu so s svojim nastopom prispevali tudi učenci predmetne stopnje pod vodstvom učiteljice Vande Novak. Staršem in sorodnikom so se predstavili v četrtek, 19. 10. 2017, takrat so se otroci razveselili darilca in pogostitve ob tem svečanem dogodku. Naslednji dan, 20. 10. 2017, so nastop ponovili še pred učenci in delavci šole. Resno in zbrano so povedali svečano zaobljubo in tako postali člani Šolske skupnosti OŠ Veržej. Maja Kuronja

Foto Arhiv OŠ Veržej

Šola

U

čenci prvega razreda so skupaj z učiteljicami pripravili kulturni program, s katerim so pokazali, da radi pojejo, plešejo, deklamirajo in nastopajo z lutkami. K bo10 Fünkešnica ≈ december 2017

Foto Ksenija Seršen

SPREJEM UČENCEV 1. RAZREDA V ŠOLSKO SKUPNOST OŠ VERŽEJ


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

ŠPORT NA OSNOVNI ŠOLI Mali nogomet V mesecu septembru je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v malem nogometu za starejše učence. Za našo šolo so igrali: Vito Golinar, Tadej Raj, Miha Rudolf, Tjan Novak, Rene Brunec, Matic Kegelj in Nejc Brunec. Prvo tekmo so učenci naše šole igrali proti učencem iz OŠ Mala Nedelja in zmagali z rezultatom 2:0. V drugi tekmi so premagali učence iz OŠ Stročja vas z rezultatom 3:1. Tako so postali zmagovalci skupine B. V finalu pa so učencem naše šole nasproti stali zmagovalci skupine A, to so bili učenci iz OŠ Križevci. Rezultat finala med učenci OŠ Križevci in učenci OŠ Veržej je bil 1:0. Učenci OŠ Veržej so osvojili drugo mesto in se prav tako kot učenci iz OŠ Križevci uvrstili na področno prvenstvo v malem nogometu. Na medobčinskem prvenstvu je sodelovalo šest šol.

Badminton V torek 21. 11. 2017 je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v badmintonu - ekipno. Udeležili so se ga tudi učenci iz OŠ Veržej. Ekipo naše šole so sestavljali: Lea Marinič, Tadej Raj, Vito Golinar, Maša Škrget in Nuša Senčar. Učenci naše šole so premagali učence iz OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in učence iz OŠ Stročja vas. V finalu pa so z rezultatom 1:3 izgubili z učenci iz OŠ Križevci. Tako je ekipa OŠ Veržej osvojila drugo mesto in se uvrstila na področno prvenstvo.

Vse foto Arhiv OŠ Veržej

Niko in Jure zmagala na krosu V mesecu oktobru je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v krosu. Udeležili so se ga tudi učenci iz OŠ Veržej. Zmagala sta Niko Osterc in Jure Jureš, Niko v kategoriji petih razredov in Jure v kategoriji osmih razredov. Drugo mesto so osvojili: Nuša Senčar v kategoriji sedmih razredov, Katja Poštrak med osmimi razredi in Diana Šterman v kategoriji devetih razredov. Tretje mesto je osvojila Brina Mernik v kategoriji šestih razredov in Nik Osterc v kategoriji prvih razredov. Tekmovalo je več kot dvesto tekačic in tekačev iz sedmih različnih šol.

Tadej in Nejc zmagala v badmintonu V mesecu novembru je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v badmintonu. Udeležili so se ga tudi učenci iz OŠ Veržej. V kategoriji starejših dečkov je zmagal Tadej Raj, drugo mesto je osvojil Vito Golinar in tretje Jure Jureš. Kljub temu, da je samo v tej kategoriji tekmovalo več kot dvajset učencev, so učenci naše šole osvojili prva tri mesta. Med starejšimi deklicami je Lea Marinič osvojila drugo mesto. Tudi pri mlajših dečkih je OŠ Veržej imela zmagovalca, to je bil Nejc Klemenčič. Tako so se vsi udeleženci medobčinskega prvenstva iz naše šole uvrstili na področno prvenstvo, katero bo meseca januarja v Lendavi. Tekmovalo je več kot petdeset učencev.

Fünkešnica ≈ december 2017 11


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Foto Arhiv OŠ Veržej

Odbojka Konec meseca novembra je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v odbojki za starejše učence. Za našo šolo so igrali: Tadej Raj, Vito Golinar, Miha Rudolf, Tjan Novak, Timi Prelog, Jure Jureš, Rene Brunec in Nik Legen. Učenci naše šole so po dveh porazih in dveh zmagah osvojili končno tretje mesto. Zmagali so učenci iz OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera. Anton Šterman

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 2017

P

rehranske navade, ki se oblikujejo v otroštvu in mladostništvu, vplivajo na način prehranjevanja in tudi na zdravje v kasnejših življenjskih obdobjih. Projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk« je bil tudi letos eden izmed osrednjih dogodkov DNEVA SLOVENSKE HRANE, ki poteka vsako leto tretji petek v mesecu novembru. Tudi v tem šolskem letu smo se odločili, da bomo sodelovali v projektu. Našim najmlajšim v vrtcu in učencem na naši šoli smo za zajtrk ponudili: rženi kruh iz pekarne Hren, domače mleko s kmetije Saša Seršena, surovo maslo Pomurskih mlekarn, med domačih čebelarjev ČD Veržej in jabolka Sadjarstva Malus. Po tradicionalnem slovenskem zajtrku so sledile različne aktivnosti učencev, saj so potekale različne spremljevalne izobraževalne dejavnosti (naravoslovni in tehnični dnevi). Koordinatorica Tradicionalnega zajtrka 2017 na OŠ Veržej Cvetka Ivančič

V ŠOLI JE ZAGORELO

V

Foto Arhiv OŠ Veržej

Foto Sašo Hladen

petek, 20. 10. 2017, je na OŠ Veržej potekala vaja evakuacije, na kateri so sodelovali gasilci prostovoljnih gasilskih društev iz Veržeja, Banovcev, Bunčan, Ljutomera in Murske Sobote ter učenci in zaposleni na šoli. Po scenariju je ob 10.20 zagorelo v učilnici kemije, od koder se je hitro razširil dim v sosednje prostore. Nemudoma je stekla evakuacija učencev, učiteljev in drugega osebja. Ravnateljica je o požaru obvestila center za obveščanje. Na zbirnem mestu je bilo pogrešanih šest učencev in učitelj, ki se niso uspeli pravočasno umakniti na varno in so ostali ujeti v šolski zgradbi. Na kraj dogodka so prihiteli gasilci in takoj pričeli z gašenjem požara in reševanjem pogrešanih oseb. Dva učenca, ki sta se nahajala v pritličju, so gasilci iznesli iz zgradbe, ekipa prve pomoči pa ju je ustrezno oskrbela. Ostali, ki so bili ujeti v 1. nadstropju, pa so morali počakati na prihod gasilskega avtomobila z lestvijo. Po uspešno izvedeni vaji so gasilci učencem prikazali še gašenje požara z višine ter predstavili gasilsko opremo in vozila. Damjana Ferenc

12 Fünkešnica ≈ december 2017


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Dom

DAN ODPRTIH VRAT V VZGOJNEM DOMU VERŽEJ

V

letošnjem tednu otroka smo se zaposleni ter vodstvo OŠ Veržej odločili, da tako kot že nekaj let zapored, predstavimo delovanje ene izmed treh enot naše ustanove, enote Dom. K sodelovanju smo povabili gostjo s strokovnega področja socialne pedagogike, profesorico na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Natašo Zrim Martinjak. Na predstavitev smo povabili socialne delavce centrov za socialno delo ter svetovalne delavce in ravnatelje osnovnih šol. Dan odprtih vrat je z nastopom odprla dramska skupina vzgojnega doma. Dekleta in fantje so na prijeten in ganljiv način predstavili tako sebe kot delček dogajanja v domu. V uvodnem nagovoru je ga. Marija Ferenc, ravnateljica OŠ Veržej, predstavila zgodovino institucije, njeno razdeljenost v tri enote in izpostavila vpetost vzgojnega doma v lokalno skupnost, ki ima svojevrstno tradicijo. Sledila je predstavitev vodje vzgojnega doma, ga. Kamile Kramarič. Kot je povedala, slika pove več kot tisoč besed, kar se je tudi odražalo v predstavitvi, polni fotografij z orisi vsakdanjika varovank in varovancev vzgojnega doma. Tako kot se v današnji hiteči in raznoliki družbi spreminja klima in družinsko življenje, tudi otroci in mladostniki, ki so nastanjeni v vzgojnem domu, hitijo vštric z družbenimi spremembami. V domu imajo možnost vključevanja v raznolike dejavnosti, ki so namenjene pridobivanju izkušenj, razvijanju spretnosti in interesov, izboljšanju odnosov v skupini … Otroci dobijo priložnost, da tudi v času bivanja v domu doživljajo uspehe in krepijo svojo samopodobo. Od lanskega leta je novost tudi odprtje intenzivne stanovanjske skupine. Poseben poudarek je bil namenjen delu s starši, saj je odnose s starši potrebno negovati, si pridobiti njihovo zaupanje. V sodelovanje s starši in skrbniki je vloženega veliko truda, pomembno je tudi sodelovanje s centri za socialno delo, ki pomembno prispevajo k ozaveščanju staršev o njihovih pravicah in dolžnostih. Predstavitev je nadaljevala ga. Damjana Ferenc, vodja osnovne šole, ki je razložila svojevrstno organiziranost oddelkov znotraj redne osnovne šole, velikosti vzporednih oddelkov ter posebnosti v poučevanju in prilagajanju učne snovi. Drugačen je tudi način poučevanja v t.i. domskih oddelkih. Vsi zaposleni na šoli imajo pridobljeno dodatno izobrazbo za delo z otroki in mladostniki s težavami v vedenju in čustvovanju. Otroci imajo raznolike osebnostne lastnosti in značilnosti, ki jih je potrebno vsakič znova spoznavati, se jim prilagoditi. Učencem nudimo pomoč na različnih področjih učenja kot tudi pomoč glede socialne vključenosti. Otroci iz okoliških vasi, ki obiskujejo redne oddelke, kot tudi njihovi starši, so že vrsto let vpeti v sobivanje z varovanci Doma - domske otroke razumejo in jih sprejemajo kot del skupnosti.

Socialna delavka doma, ga. Vida Šijanec, je v predstavitvi glavni poudarek namenila sodelovanju s sodelavci s centrov za socialno delo. Izpostavila je, da predstavljajo most med vzgojnim domom in družino. Centri imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju finančne pomoči družini in s tem otroku, saj veliko težav, s katerimi se srečujejo otroci in družina, pogosto lahko omilimo že samo z zagotovitvijo osnovnih materialnih pogojev. Predavanje je zaključila z mislijo, da je sodelovanje s centri potrebno tudi in predvsem takrat, ko delo z otrokom ali mladostnikom ne obrodi pričakovanih sadov. Takrat je nujno iskati alternative oziroma druge vrste pomoči. Sama sem, kot psihologinja Doma, predstavila pomen psihološke pomoči otrokom in mladostnikom vzgojnega doma, s perspektive nujnega timskega dela, prispevka in prizadevanja vseh zaposlenih k skupnemu cilju, boljšega funkcioniranja otroka oziroma mladostnika na različnih področjih. Ti v dom prihajajo z raznolikimi in kompleksnimi težavami, zaradi česar je pri obravnavi otrok nujno potrebno tudi sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki in institucijami. Nezanemarljiva je vloga staršev, ki lahko s svojim odnosom do institucije pripomorejo k boljšemu sprejemanju pravil in zahtev vzgojnega doma. Otroci, kot tudi njihovi skrbniki, imajo pogosto velike težave s samopodobo, zato je krepitev te, ena prvenstvenih nalog vseh zaposlenih. Zadnji, najbolj pričakovani del predstavitve, je s strokovnim prispevkom na temo neutemeljenih družbenih predsodkov do institucij tipa kot je vzgojni dom, zaključila dr. Nataša Zrim Martinjak. Raziskave kažejo, da je lahko pomoč v vzgojnih domovih povsem enakovredna pomoči v družini in njenem socialnem okolju, od koder otrok ali mladostnih prihaja. V določenih primerih ima celo nekatere prednosti. Po predstavitvah so si obiskovalci in gostje ogledali vzgojne skupine in se posladkali s slastnimi prigrizki, ki so jih pripravile naše domske kuharice. Osnovna zamisel Dneva odprtih vrat je bila postavljena v širši strokovni okvir in bo imel svoje nadaljevanje v prihajajočem mesecu januarju. Takrat bo strokovno srečanje pripravljeno v sodelovanju Vzgojnega doma Veržej in Centra za socialno delo Murska Sobota. Strokovni delavci bodo predstavili konkretno delo z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami. Maja Seliškar, dipl. psih.

KOSTANJEV PIKNIK 2017

L

epi jesenski dnevi so nam omogočili dovolj kostanjev, da smo 10. 10. 2017 preživeli veselo popoldne ob kostanjih in igrah na našem tradicionalnem kostanjevem pikniku. V torek, 10.10. 2017 smo v zavodu imeli kostanjev piknik. Naša 4. skupina je bila organizator. Vzgojitelju Marjanu sem pomagal pripraviti ogenj. Tudi kostanje sem pekel. Imeli smo različne igre: vlečenje vrvi, prenašanje jajc, luščenje koruze, košarko in prenašanja vode. Fünkešnica ≈ december 2017 13


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Najbolj všeč mi je bilo prenašanje jajc na žlici, ki smo jo morali imeti v ustih in vlečenje vrvi. Pojedli smo veliko kostanjev in jabolčno pito, ki so nam jo spekle kuharice. Lepo je bilo, da smo se veliko družili in pogovarjali. Največ sem se pogovarjal z obema Kevinoma. Na koncu sem vzgojiteljem pomagal pospraviti. Žan P.

ČEBELARJI NA TRADICIONALNEM SLOVENSKEM ZAJTRKU

F

antje, ki obiskujemo čebelarski krožek, smo se že nekaj časa nazaj pripravili na slovenski zajtrk. Naredili smo plakat in pripravili vse za razstavo. V petek, 17. 11. zjutraj smo se oblekli v čebelarsko opremo (čebelarski klobuk, obleko in rokavice) in v šoli pripravili čebelarski kotiček: knjige, revije, satnice, panj in različne vrste medu. Na Tradicionalnem slovenskem zajtrku smo s tem predstavili delo čebelarja. Vsem je bilo najbolj zanimivo to, da so lahko poskusili različne vrste medu.

Foto Arhiv Doma Veržej

Foto Arhiv Doma Veržej

Niki, Rene, Patrik, Zlatko, Luka in David

NOČ ČAROVNIC

K

er sem jesenske počitnice preživel v domu, me je v soboto, 28.10., ko je bila noč čarovnic, vzgojiteljica Natalija našemila v zombija. Popoldan smo potem Nino, jaz in vzgojiteljica Branka šli na čarovniško zabavo v Rakičan. Patrik J.

JASLICE 2017

J

Foto Arhiv Doma Veržej

Foto Arhiv Doma Veržej

an, Patrik, Kevin, Žan in jaz smo skupaj z vzgojiteljico Lidijo B. izdelovali jaslice iz naravnih materialov. Uporabili smo les, mah, ličje, koruzo, želod. Vsi smo imeli kakšne ideje, največ sva imela midva s Kevinom. Sestavili smo zelo lepe jaslice. Naredili smo hlev s figurami in pašnik z ovcami, pastirji, vodnjakom in ognjem. Izdelovanje mi je bilo zelo všeč. Najbolj mi je bilo všeč, da smo se poleg dela zabavali in veliko smejali. Jaslice je vzgojiteljica potem odnesla na razstavo v Center DUO. Zanimivo bo iti pogledat razstavo, na kateri bo tudi naš izdelek. Zala G.

14 Fünkešnica ≈ december 2017


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

VELIKA MEDNARODNA HUMANITARNA AKCIJA IN 19. TEKMOVANJE SLIKOPLESKARJEV SLOVENIJE NA OSNOVNI ŠOLI VERŽEJ

V

časa. Koliko smo lahko, smo se trudili pridobiti nekaj več finančnih sredstev za prepotrebno temeljitejšo obnovo, vendar je denarja vedno znova zmanjkovalo in tako smo spet samo krpali najnujnejše, saj je skupna kvadratura bivalnih prostorov zelo velika.

Ko smo se obrnili po pomoč še na OOZ Ljutomer, nam je njen predsednik g. Zelko takoj prisluhnil. Aktiviral je predsednika Sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS, g. Bransbergerja in slikopleskarja Valterja Dvanajščaka. Prišli so pogledat prostore. Ugotovili so, da so zelo dotrajani in da bodo potrebna predpripravljalna dela, saj je omet že vsepovsod odpadal. Vedeli so, da bo potrebno vložiti zelo veliko energije v prepričevanje OZS, da se akcija izvede v prostorih našega zavoda, saj tekmovanja običajno potekajo v večjih prostorih, sobice v našem domu pa so precej majhne. Očitno jim je uspel prepričljiv nastop na OZS. Kmalu nas je namreč obiskal s svojo ekipo še g. Igor Pipan, sekretar sekcije pri OZS, odločitev je padla in organizacija dogodka je stekla. Težko si je predstavljati, koliko dela vseh sodelujočih je bilo potrebno, da je bilo pripravljeno vse, kar je bilo potrebno in da je v petek, 24. 11., končno napočil težko pričakovani dan. V enem dnevu je 91 slikopleskarjev prenovilo 2.300 m2 zidnih in 450 m2 lesenih in kovinskih površin, za kar so po-

Vse foto Arhiv OŠ Veržej

vzgojnem domu, ki je ena od treh enot Osnovne šole Veržej, je bivalne prostore otrok že pošteno načel zob

rabili 800 l barv iz družine JUPOL in premazov iz družine JUBIN, ki jih je preskrbela družba JUB, ki te humanitarne akcije podpira že 19 let. Pri delu so uporabili 500 valjčkov in 500 čopičev, ki jih je podarilo podjetje ŽIMA, 5.000 m2 pokrivnih folij in 4.500 m2 pokrivnega papirja, ki jih je zagotovilo podjetje RIGIPS SAINT GOBAIN ter 22.000 m zaščitnih lepilnih trakov, podjetja TESA TAPE. Med slikopleskarji je bilo 13 dijakov iz dveh strokovnih srednjih šol, iz Maribora in Kranja, ter 9 vajencev iz avstrijske slikopleskarske šole Baden, ki jih je k nam pripeljal predsednik Evropskega združenja slikopleskarjev, Helmut Schulz. Tuja delegacija je štela 34 udeležencev iz 4 držav Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovaške, katere je v Veržej pripeljalo podjetje Abctours. Tri mizarska podjetja iz sekcije lesnih strok pri OZS so podarila 16 novih vratnih kril. Opravljenih je bilo kar 1.000 delovnih ur, skupna vrednost opravljenih del in materiala za izvedbo letošnje humanitarne akcije pa znaša 46.000,00 EUR. Predpripravljalna dela v vrednosti 5.000 EUR je financiralo Ministrstvo za šolstvo.

Fünkešnica ≈ december 2017 15


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

Fascinantne številke govorijo o obsežnosti enodnevne akcije. Za valjčke in čopiče so pridno poprijeli tudi gojenci našega zavoda, ki so bili prisotni pri delu cel dan. Na pomoč so jim priskočili tudi vzgojitelji in učitelji, za valjčke pa so poleg ravnateljice poprijeli tudi Slavko Petovar, župan Občine Veržej, mag. Olga Karba, županja Občine Ljutomer, mag. Branko Belec, župan Občine Križevci, Branko Meh, predsednik OZS, predstavniki soorganizatorjev iz območnih obrtno-podjetniških zbornic OOZ Ljutomer, OOZ Murska Sobota, OOZ Gornja Radgona in OOZ Lendava, predstavniki donatorskih podjetij in še kdo. Prisotnim učencem je bil pod vodstvom mentorjev na zanimiv in praktičen način predstavljen slikopleskarski poklic. Dušan Presetnik je skupaj z otroki dekorativno poslikal eno izmed sten v domski avli in tako poskrbel, da se bomo pomembnega dogodka spominjali še vrsto let. OZS se je odločila, da bo tistim otrokom iz enote Dom, ki bi se odločili za poklic slikopleskarja, omogočila pridobitev štipendije, jim zagotovila mentorja slikopleskarja ter

16 Fünkešnica ≈ december 2017

učno mesto pri njem, v sodelovanju s srednjima šolama pa obenem zagotovila bodočim dijakom tudi mesto v srednji šoli v Kranju ali v Mariboru. Na ta način jim bo pomagala na poti osamosvajanja, potem ko se bodo morali po končani osnovni šoli vrniti v svoje družinsko okolje. Zaključna slovesnost z večerjo in z razglasitvijo rezultatov tekmovanja je potekala v veliki restavraciji v Termah Banovci. Sodelujočim so bile podeljene zahvale in priznanja, razglasili so tudi najboljše tekmovalne ekipe, ki so bile tokrat vse iz Slovenije. Prvo mesto sta si letos zasluženo priborila slikopleskarja Avgust in Uroš Sreš iz Murske Sobote, drugo mesto je zasedla ekipa Slikopleskarstvo Mihaela Bezjak iz Markovcev, tretje pa Soboslikarstvo Valter Dvanajščak iz Ljutomera. Sodelujoče smo na večerni prireditvi gostili s podporo in finančno pomočjo Občine Veržej. Za brezalkoholno pijačo je poskrbela Radenska d.o.o. Perutnina Ptuj in mesnica Podplatnik sta s svojimi izdelki obogatili sendviče, pekarna Pečjak je prispevala maslene rogljiče. Podjetje Pitus iz Maribora je prispevalo sadje, pekarna Krapec iz Veržeja pa je dodala s kvasenicami, štruklji in keksi prireditvi prleški pridih. Odlično, kot vedno, je večerno prireditev vodil Andrej Mernik. Za medije je skrbela PR služba z neutrudno Mišo Hrovat in sodelavci. Čeprav je bil dan naporen, poln najrazličnejših aktivnosti, s kančkom tekmovalnosti, pa je potekal v nadvse prijetnem vzdušju in pozitivni energiji. Spretne roke in vešče poteze valjčkov in čopičev so v enem samem dnevu osvežile in polepšale prostore otokom, ki bivajo v domu. Stkala so se nova znanstva, navezali novi stiki in prav gotovo se z zaključkom akcije zgodba o sodelovanju ne zaključuje. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali v akciji in tako obogatili življenje zaposlenih in otrok z nepozabnim dogodkom. Marija Ferenc, prof., ravnateljica


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

DONACIJA VRAT IZ JELOVICE

Kaj pravijo otroci o akciji pleskanja?

P

o humanitarni akciji pleskarjev se nam je še enkrat nasmehnila sreča. Obrnili smo se namreč na predsednika upravnega odbora družbe Jelovica d.o.o., g. Gregorja Benčino, z željo, da bi lahko v vzgojnem domu zamenjali tudi kakšna vrata otroških spalnic, sanitarij in dnevnih prostorov. Ta so namreč močno dotrajana in poškodovana. Iz Škofje Loke smo presenečeni prejeli na desetine vrat. Tako bo kar nekaj sob naših otrok še bolj prijetnih in toplih, kar je za njihovo počutje zelo pomembno. Hvala lepa za velik prispevek!

»V novo pobarvani sobi lažje zaspim, ker so stropi modri in me spominjajo na morje. » »Z novimi barvami na stenah se lažje zberem in učim.« »Pleskarski dan si bom najbolj zapomnil po tem, da sem se lahko igral z maskoto Bojanom.« »Moj odtis dlani je na steni in zato sem vesel.« »Pobarvana soba je lepa.«

V imenu otrok in zaposlenih Kamila Kramarič, vodja Doma

»Pri pleskanju smo se naučili veliko koristnega in novega. Zdaj bom lahko tudi doma pomagala, če bomo pleskali.« »Vsi smo prišli na vrsto, da smo se lahko preizkusili v pleskarskih delih.«

»Pleskar me je pohvali, da mi zelo dobro gre, čeprav sem punca.« »Všeč mi je bilo, da sem na nastopu za sodelujoče v akciji lahko pela s svojo najboljšo prijateljico.«

Foto Arhiv Doma Veržej

»Meni je bila akcija odlična, ker smo lahko sodelovali otroci, pa tudi ravnateljica, vodja doma in župan.«

SREČANJE Z MIKLAVŽEM

»Ponosen sem na sliko, ki sem jo naredil skupaj s prijatelji.«

V

torek smo šli s celotno skupino na večerni sprehod. Srečali smo Miklavža in nekaj parkljev. Prišli so do nas in nas pozdravili. Patrika so vprašali, če zna moliti in je na srečo znal. Ko je zmolil, je dobil pest bonbonov. Jaz sem se samo smejal, ker so bili zelo smešni. Z njimi smo se tudi poslikali. Na poti nazaj smo jih še srečali. Kevin K. P.

»Barvna kombinacija modre, sive in bele barve je odlično uspela in sobe so enkratne.« »Najbolj častno nalogo akcije pleskanja je imel Tadej, ker je nad barvnimi žarki odtisnil svojo dlan.«

Na Miklavžev večer smo šli na sprehod, da bi srečali Miklavža ali parklje. Ko sem jih zagledal, sem se najprej ustrašil. Eden me je prijel za roko in moral sem zmoliti. Za nagrado sem dobil pest bonbonov, Miklavž pa me je pohvalil. Na poti nazaj smo srečali še enega, a je šel naprej. Srečanje mi je bilo všeč. Patrik J.

»Najboljše je, da bomo pustili sled na naši steni v holu.« »Čeprav je bilo treba delati, mi je bilo fajn.« »Po dolgem delovnem dnevu sem se navdušil za poklic pleskarja in nameravam se ga izučiti.«

Foto Arhiv Doma Veržej

»Pleskanje je za vse nas bila nova izkušnja. Bilo je lepo, pa še koristno.«

Fünkešnica ≈ december 2017 17


UTRIP OSNOVNE ŠOLE

JESENSKI LITERARNI NATEČAJ Na domskem jesenskem literarnem natečaju so otroci razmišljali o družini in prijateljih. Vsi sodelujoči so si priborili sladko nagrado, najbolj izvirno literarno ustvarjanje pa smo nagradili z obiskom kino predstave. Predstavljamo nekatere prispevke nagrajencev. PRIJATELJSTVO aj pomeni biti najboljši prijatelj? Meni najboljši prijatelj pomeni ogromno in mi je dobesedno kot družina. Zame je najboljši prijatelj tisti, ki ti stoji ob strani, ne samo takrat, ko imaš slabe dneve, ampak v slabih in dobrih časih. Prijatelj je tisti, ki te ne sodi po barvi kože, po tem kakšen karakter imaš, kaj imaš oblečeno ... Je tisti, ki te zna ob slabih dnevih spraviti v dobro voljo. Je tista oseba, ki te ne izda. Je tisti, za katerega veš, da lahko vedno računaš nanj in veš, da ti bo vedno pomagal. Jaz imam eno takšno prijateljico, ki mi pomeni največ in upam, da ve, da ji bom stala ob strani, ne glede na to, če so stvari dobre ali slabe. Moja najboljša prijateljica je Nina. Ema M.

K

P

rijatelj je tisti, ki se ne norčuje na tvoj račun. Je tisti, ki ti pomaga, ko si v stiski, ti svetuje, kaj moraš spremeniti in je vedno prijazen do tebe. Prijatelje si pridobimo tako, da smo tudi mi prijazni, spoštljivi, pomagamo, jim svetujemo in jih ne tepemo. Prijatelje obdržiš tako, da jim ne lažeš, jih ne tepeš, žališ in jim svetuješ. Pri prijateljih cenim, da me ne žalijo, da me vedno sprejmejo v družbo in mi pomagajo, če dobim slabo oceno ali če česa ne vem, ne znam ali ne morem narediti. Užalosti me, če moj dobri prijatelj dobi slabo oceno, se poškoduje, ga doma tepejo. Amadej K. P. Prijatelj je tisti, ki ti stoji ob strani. Prijatelj je tisti, ki zadrži skrivnost in ti pomaga, ko zabredeš v težave. Prijatelj je tisti, ki te ne dela nesrečnega, ampak tisti, ki te razveseli. Andriy H. KAJ SMO PODEDOVALI? erjetno se nam velikokrat pojavlja vprašanje: »Kaj nam pomeni družina?«. Meni osebno beseda družina pomeni neko »skupnost« ljudi, ki jim lahko večino stvari zaupam, na primer če imam kakšne težave v šoli, s prijatelji ali pa če imam kakšno simpatijo. Seveda je ta »skupnost« ljudi velikokrat zelo majhna, ker obstaja zelo malo ljudi, ki jim res lahko zaupamo tiste stvari, ki se nam zdijo res pomembne. Velikokrat se zgodi, da kljub temu, da ima nekdo dobro družino, ne upa povedati stvari in jih raje zadrži v sebi ali pa počaka, da drugi kaj povedo o tem in jih potem le še nadgradi. To bi na nek način veljalo tudi zame, saj sem velikokrat sramežljiv.

V

18 Fünkešnica ≈ december 2017

Nekateri mladostniki žal nočejo poimenovati svojih staršev, sestre/brata ali kogarkoli drugega, ki je z njimi v sorodu kot »družino«. Ti mladostniki se pač velikokrat raje obrnejo na svoje dobre prijatelje. Za sebe vem, da velikokrat kaj povem prijateljem, ne pa družini, ker jim enostavno lažje povem. Sem pa ponosen na njih in obenem tudi vesel, da me niso pustili na cedilu, ko sem prišel v zavod. Glede starih staršev pa, rad grem k njim, ker jih sedaj ne obiskujem tedensko, ampak takrat, ko pač lahko. Pri njih velikokrat »padejo« pogovori o situaciji v šoli in preteklih dogodkih v tem obdobju, ko jih nisem obiskal. Prav tako s sestro in bratrancem, ampak seveda, ko bom šel iz zavoda se bomo videvali velikokrat, ker je v redu, če ohranjamo stik z bližnjimi sorodniki. Po mojem mnenju je to, kar sem podedoval po mami, mišljenje, da ko se dela se dela, ko pa je prosti čas ali čas za počitek, se pa ne dava motiti. Blaž V.

V

moji družini so pomembni: mama, sestra, stari straši, stric, teta ... Pomenijo mi veliko, ker veliko pomagajo, svetujejo in me vedno spravijo v dobro voljo. Od njih sem podedovala različne lastnosti. Visoka sem kot ata, rjavo-zelene oči imam po mami, lepe ocene imam kot teta, prijazna sem kot sestrična. Mamina in očetova družina se ne razumeta dobro, ker sta se mama in ata pred dvema letoma ločila. Od družine moje mame sem podedovala, da je treba drugim pomagati, predvsem staršem in jih tudi ubogati. Od očetove družine sem podedovala to, da sem pridna, tako kot oni. Včasih pa sem lena, ampak tega nisem podedovala po nikomer. Vsega pač ne podedujemo, ampak je samo naša lastnost. Človek potrebuje družino, da si skupaj pomagajo in stojijo ob strani. Najbolj pomembno pa je to, da se IMAMO RADI. Nina L.

J

az sem Žan in imam nekaj stvari, ki sem jih podedoval. Po atiju imam to, da se rad jezim, po dedku, ki je umrl pred štirimi leti, imam, da se rad pogajam z drugimi. Po babici sem podedoval to, da se rad ukvarjam z majhnimi otroki. Po mami sem podedoval prijaznost, po stricu pa pridnost pri delu. Po teti sem podedoval hudobo, do punce pa izkazujem ljubezen. Po pradedku sem podedoval to, da rad jem. To so moji družinski člani. In kje živijo? Teta in stric živita v Mariboru, dedek in babica v Gabrcu, naša družina živi v Galušaku, mama in njen partner pa v Kidričevem. Doma imam dva psa in eno mačko. Vsi so moji. Mali psički je ime Kaja, velikemu psu Rex, mačku Garfield. Tudi babica ima dva psa in eno muco. Tista muca je zelo lepa in se rada pocarta z mano. Rad imam hišne ljubljenčke. Žan P.


UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠČA

PREGLED DOGODKOV V NAŠI ŽUPNIJI

Župnik in salezijanci, člani Župnijskega pastoralnega sveta in Župnijske Karitas ter katehistinji voščimo vsem faranom in občanom vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2018.

8. 10. 2017 | SPREJEM NOVIH FRANČIŠKOVIH OTROK Frančiškovi otroci so skupina predšolskih in osnovnošolskih otrok, ki se pod vodstvom s. Zalike in animatorjev učijo, smejejo, pojejo, igrajo ustvarjajo v različnih delavnicah in ob vsem tem spoznavajo sv. Frančiška in sv. Klaro. Tudi letos so pri drugi maši slovesno sprejeli v svoje vrste nove člane, ki so se jim pridružili.

7. 11. 2017 | SEJA ŽPS IN GOSPODASKEGA SVETA Po večerni maši so se na svoji redni seji zbrali člani ŽPS in gospodarskega sveta. Skupno z gospodom župnikom so spoznali priročnik »Iz roda v rod« in se seznanili z njegovo uporabo. Načrtovali in planirali so tudi dogodke in aktivnosti v adventno-božičnem času.

3. 12. 2017 | BLAGOSLOV ADVENTIH VENČKOV S prvo adventno nedeljo se za kristjane začne čas pričakovanja božiča. Začne se adventni čas, čas pričakovanja Jezusovega rojstva. Verniki izdelujemo adventne venčke, ki so zunanje znamenje pričakovanja. Pri obeh mašah je bil blagoslov narejenih venčkov. Frančiškovi otroci s s. Zaliko pa so s prodajo venčkov in božičnih voščilnic zbirali denar

na sredstva za misijone, saj z botrstvom pomagajo deklici Mercy, ki živi v Zambiji.

Vse foto Arhiv župnije Veržej

25. 11. – 3. 12. 2017 | TEDEN KARITAS Geslo letošnjega tedna Karitas je bil »Kje sem doma?« Z njim spodbujali vernike k razmisleku o domu. Kjer je naše srce, tam se počutimo doma. Kjer so ljudje, ki nas imajo radi, tam je naš dom. V današnjem času so številne družine v naši bližini v stiski in potrebujejo toplino doma. Sodelavke naše župnijske Karitas skušajo graditi dom za družine v stiski. Skupaj s toplino besed pa Karitas pomaga ranljivim družinam z darovi. Nabirki nedeljskih maš 3. decembra sta bili namenjeni za družine v naši župniji, ki potrebujejo pomoč zaradi brezposelnosti, bolezni, hujših nesreč ter prenizkih in nerednih dohodkov. Članice župnijske Karitas so se udeležile tudi dobrodelnega koncerta Klic dobrote, ki je bil v sredo, 29. novembra 2017, v dvorani Golovec v Celju.

3. 12. 2017 | MIKLAVŽEVANJE Tudi letos je otroke v naši župniji obiskal sveti Miklavž. Pridne je nagradil, poredne pa prepustil kaznim svojih spremljevalcev, parkljev. Družina Ivančič je pripravili bogat miklavžev program, Miklavž je z darili obdaril otroke. Obdaril je tudi ministrante in pevce otroškega pevskega zbora. Fünkešnica ≈ december 2017 19


UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠČA

NAŠE JASLICE »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj On skrbi za vas.« (1 Pt 5,7)

T

o leto smo se animatorji odločili ustvariti jaslice, ki bodo na nek način prikazale vsaj delček tistega kar kot animatorji počnemo. Velik del animatorskega poslanstva ob duhovni poti predstavlja tudi igra, mladostna razigranost, živahnost. Že don Bosko je dejal: »Od mladih ne zahtevam drugega kot to, da so dobri in vedno veseli.« Tako smo ustvarili »športne jaslice«, kjer so sveta družina in pastirji člani »nogometne ekipe« katere del smo vsi mi. Naša mlada življenja so neštetokrat napeta in razburljiva kot marsikatera nogometna tekma. Trudimo se, da bi naše življenje zmogli čim bolje usmeriti na pravo pot, igrati po poštenih pravilih in doseči zmagovite zadetke. Kako pa nam lahko najbolje uspe? Če svoja življenja zaupamo božji roki in verjamemo, da nas Bog nikoli ne zapusti. Sveta družina in naša trdna vera so tisti, ki čuvajo naš gol -naše dragoceno življenje. Bog nas zmeraj brani pred tegobami tega sveta, če le zmoremo reči da dobremu in se upreti slabemu.

iz našega vrhovnega sveta: svetovna koordinatorka Noemi Bertola, delegata HMP za sotrudnike s. Leslye Sandigo ter svetovna upravnica Cinzia Arena. Predstavile so nam najnovejše dokumente na področju formacije in ekonomske solidarnosti, ki so služili za pogovore, debate in izmenjave izkušenj. V največji meri pa je kongres koristil našemu povezovanju, medsebojnemu spoznavanju in bogatenju ob izkušnjah drugih salezijancev sotrudnikov, ki v različnih državah, na različne načine, živimo isto poklicanost življenja in dela - v svetu, v blagor mladih in slogu Janeza Boska.

Animatorji SMC Veržej

Foto Arhiv Zavoda Marianum Veržej

Foto Združenje salezijancev sotrudnikov

Tilen Mlakar, koordinator Združenja salezijancev sotrudnikov

MEDNARODNI KONGRES SOTRUDNIKOV

IZŠEL JE DOM 105

O

T

d 23. do 26. novembra smo se predstavniki 8 evropskih držav zbrali na regionalnem kongresu Združenja salezijancev sotrudnikov. Kongres, ki poteka vsaki dve leti, je letos potekal v Sloveniji, v Veržeju. Združenje salezijancev sotrudnikov, tretja veja salezijanske družine, je na svetovni ravni – podobno kot družbi salezijancev in salezijank – organizirana v inšpektorije, te pa v regije. Slovenska inšpektorija spada v regijo vzhodna centralna Evropa, skupaj z Rusijo, Ukrajino, Litvo, Poljsko, Slovaško, Češko, Madžarsko in Hrvaško. Predstavniki vsake regije se vsaki dve leti srečamo na kongresu. Tokratni kongres je gostila slovenska inšpektorija. Glavna tema tokratnega kongresa je bila začetna in trajna formacija salezijancev sotrudnikov. Z nami so bile gostje 20 ˝Fünkešnica ≈ december 2017

udi letos smo za obiskovalce in goste Zavoda Marianum Veržej in za občane Občine Veržej pripravili hišni časopis DOM 105. V njem smo zbrali zanimive dogodke iztekajočega se leta, o delu naših enot in nasuli prgišče duhovnih drobtinic.


NAŠA DEDIŠČINA

DOGAJANJE V ROKODELSKEM CENTRU DUO VERŽEJ ZAČETEK ŠOLE – ZAČETEK DELAVNIC okodelski center DUO Veržej s ponudbo tehničnih dnevov za rokodelce, ki ga osnovnoin srednješolci lahko podaljšajo celo v rokodelsko šolo v naravi, vedno več mladim omogoča vpogled v različne rokodelske veščine. Mladi tako v naših delavnicah ustvarjajo in izdelujejo prave pravcate izdelke domače umetnostne obrti, ki so po svoje tradicionalni, narejeni iz naravnih materialov – in uporabni. Največ se jih odloči, da preizkusijo lončarska vretena z našo lončarko Urško, zelo radi pa si tudi izdelajo ptička ali rožico iz ličja, ali celo spletejo srčka iz slame. Vedno zanimiva je tudi izdelava vuge, preproste igračke iz naravnih materialov. Sicer pa se v našem naboru delavnic najde še veliko zanimivega. Preverite našo ponudbo na spletni strani www.marianum.si.

Vse foto Arhiv Zavoda Marianum Veržej

R

NPK LONČAR

V

program aktivne politike zaposlovanja, ki ga izvaja Zavod RS za zaposlovanje, se bo tudi v tem šolskem letu vključil Zavod Marianum Veržej. V Rokodelskem centru DUO smo sredi decembra začeli z izvajanjem programa izobraževanja za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) Lončar. Gre za 180-urno usposabljanje, kjer kandidati pridobijo osnovna znanja in spretnosti za poklic lončarja. Seveda je po izobraževanju potrebna še vsaj enoletna praksa in aktivno delo, da pridobljeno znanje preide tudi v spretnost. Vsekakor pa so rezultati izvajanja takšnih usposabljanj dobri, saj se številni, ki so se vanj vključili, potrjujejo na svoji poslovni poti in že bogatijo s svojimi izdelki tudi prodajne police naše Galerije! Prepričani smo, da se bo tudi v tej skupini našlo veliko ustvarjalnih nadobudnežev. PUŠČENJAKOVA DVORANA MENJAVA RAZSTAVE

K

ot že tradicionalno, je letošnjo Miholovo razstavo, kjer so se predstavljali rokodelci iz Rokodelskega centra Rogatec, zamenjala jubilejna 10. Razstava slovenskih jaslic, otroških jaslic in jaslic iz ličja. Čudovita razstava, ki nas popelje v bistvo božiča, je na ogled od 1. 12. 2017 do 2. 2. 2018, od ponedeljka do sobote med 9.00 in 15.00 uro. V času od 25. 12. 2017 do 2. 1. 2018 pa vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) od 9.00 do 17.00 ure. Vabljeni v našo družbo, z družinami in prijatelji. Ivan Kuhar

Fünkešnica ≈ december 2017 21


NAŠA DEDIŠČINA

BOŽIČNA PRLEKIJA 2017/18 Osmo leto zapored partnerji projekta Božična Prlekija, ki je prvič bil izveden s podporo razpisa LAS LEADER Prlekija, uspešno povezujemo Razstavo jaslic v Veržeju, pod okriljem Zavoda Marianum Veržej, Božično vas Banovci, ki jo skupaj pripravljajo društva in vaščani Banovec, Terme Banovci in Občina Veržej ter Božična noč na Razkrižju Turistično narodopisnega društva Razkrižje. Letos podkrepljeni z jubileji, ki jih obeležujemo, z veseljem pričakujemo božični čas. JUBILEJNA 10. RAZSTAVA SLOVENSKIH JASLIC, OTROŠKIH JASLIC IN JASLIC IZ LIČJA van Kuhar, vodja Centra DUO, ki je pripravil in povezoval program ob odprtju 1. decembra, je k besedi povabil župana Občine Veržej Slavka Petovarja in direktorja Zavoda Marianum Petra Pučnika, ki sta vsem čestitala za trud pri izdelavi jaslic. Jaslice je blagoslovil in s tem odprl razstavo mag. Marko Košnik, namestnik salezijanskega inšpektorja. V krajšem nagovoru je izpostavil, da imajo vse jaslice streho, kar ponazarja dom, zavetje in varnost, sploh v današnjem času. Ker je letošnji poudarek na jaslicah iz koruznega ličja, je to naravno gradivo povezal z milino, krhkostjo, ki ga predstavlja Božič, obenem pa je to gradivo, s katerim je potrebno delati. Jubilejna 10. razstava slovenskih jaslic, otroških jaslic in jaslic iz ličja obsega 28 jaslic iz ličja, 31 slovenskih rokodelcev in jasličarjev ter 16 jaslic šolskih skupin in jaslic nastalih na natečaju, skupno 75 jaslic. Ob jubilejni razstavi so združili moči Zavod Marianum Veržej, ZRP Pomelaj in Turistična agencija Klas ter pripravili nagrade za tri izžrebane šolske skupine, ki bodo prejele brezplačno lončarsko in pletarsko delavnico ter prevoz do Centra DUO. Nagrade so prejeli: OŠ Veržej – enota Dom, OŠ Veržej – OPB 1. in 2. r. ter OŠ IV Murska Sobota – OVI II/B.

Vse foto Arhiv Zavoda Marianum Veržej

I

22 Fünkešnica ≈ december 2017

BOŽIČNA VAS V BANOVCIH Božično vas Banovci letos organizirajo v sodelovanju banovska društva - gasilsko, turistično in športno društvo. Z roko v roki s Termami Banovci in Občino Veržej. Za osemnajsto izdajo vasi so pripravili kar nekaj novosti, saj bodo na vasi gostili Božička, prav tako pa pripravljajo tudi božični sejem na vasi. Le-ta še bo nadgradil že obstoječi božični bazar, ki ga že več let pripravljajo v Termah Banovci. Obiščite Božično vas Banovci in naj vas čarobnost jaslic, lučk in lampijončkov, ki so jih izdelali učenci OŠ Veržej pod mentorstvom Marjana Šadla, popelje v praznično vzdušje. Z obiskom in prijazno besedo ob toplem napitku, ki ga ponujajo organizatorji, boste s prostovoljnim prispevkom pripomogli še k uresničitvi želje PDG Banovci po nakupu novega gasilskega vozila. Vabljeni! Božična vas v naselju Banovci je na ogled od 9. 12. 2017 do 6. 1. 2018.


DRUŠTVENI UTRIP

FS LEŠČEČEK PRIREDILA 11. VEČER FOLKLORE: »OČA, GNESDEN JE FSE DRGAČIK« so se vedno znašli in našli – čas za druženje, ples, pesem … in ljubezen! Leščečki smo se na odru predstavili s postavitvami »Stara polka«, »Česanje perja«, »V Hedžekovi dvorani« in »To ti pravim ljuba žena«, katerih avtor je naš umetniški vodja Marko Rus. Zapeli so tudi člani Vokalne skupine Leščeček, program pa so še dodatno popestrili gostje iz Folklorne skupine Podkev, Kulturno turističnega društva Miklavž pri Ormožu in družina Zagmajster iz Bizeljskega. Tudi letos smo naše delo predstavili na ponovitvi koncerta v Ljutomeru.

Foto Matic Munda

Ž

e enajsto leto zapored smo člani Folklorne skupine Leščeček zadnjo soboto v novembru napolnili kulturni dom v Veržeju in naši zvesti publiki predstavili svoje celoletno delo na 11. Večeru folklore, ki smo ga letos poimenovali: »Oča, gnesden je fse drgačik«. Na odru smo predstavili preplet časa med očetom in hčerko. Z očetovimi spomini smo se vrnili v čas po prvi svetovni vojni, v čas njegove mladosti, ko mladi niso imeli veliko možnosti za druženje – le ob delu in večjih praznovanjih, ki pa jih ni bilo veliko. So pa vseeno znali izkoristiti to, kar jim je bilo dano! Življenje, ki ga je po drugi svetovni vojni živela hči Lizika, pa se je tudi na podeželju začelo korenito spreminjati. Družabno življenje so popestrili številni dogodki in plesi, kjer so se mladi radi družili. Med prepletom časa med očetom in hčerko smo na koncu prišli do resnice – mladost je v vsakem časovnem obdobju – norost. Pa naj še tako nedolžno gledamo na preteklost, mladi

LEŠČEČKI IZ DRŽAVNEGA SREČANJA V ŽALCU PRINESLI ZLATO PRIZNANJE S POHVALO ZA GLASBENO IZVEDBO

jali v dvoranah prihajale tudi glasbene skupine od drugod in povečini v sodobnejših sestavih. Enega izmed takšnih dogodkov smo Leščečki prikazali z letošnjo postavitvijo. Ob glasnem spodbujanju iz dvorane, ubranem petju naših solistov, usklajenim korakom fokstrota plesalcev, predvsem pa izvrstnem igranju naših glasbenikov, je naš nastop minil, kot bi mignil, občinstvo pa nas je nagradilo z bučnim aplavzom. Še bolj veseli in ponosni pa smo bili, ko nam je strokovna komisija namenila Zlato plaketo s pohvalo za glasbeno izvedbo. Še en dokaz, da brez glasbe ni plesa. Leščečki iskreno čestitamo tudi vsem ostalim uvrščenim skupinam ter prejemnikom zlatih plaket. Po prijetni soboti v Žalcu pa so naše misli že usmerjene naprej proti novim izzivom, ki jih bo prinesla letošnja folklorna sezona. Darja Rus

Foto Sara Vinkovič

S

icer precej meglena sobota, 21. oktobra, se je v trenutku, ko smo spet oblekli vijolične majice ter zelene jopice, hitro razjasnila. V Veržeju smo naložili vse potrebno za večerni nastop ter se odpravili proti Žalcu. Čakal nas je namreč nastop na drugem delu državnega srečanja odraslih folklornih skupin. Kot smo tega že vajeni, je treba pred vsakim nastopom najprej opraviti generalko, zatem pa je na vrsti likanje srajc, čiščenje čevljev, friziranje, upevanje ter zadnji napotki za nastop. V rednem delu se je predstavilo 8 folklornih skupin iz cele Slovenije, prav vsaka pa se je izkazala ter prikazala atraktivne postavitve. Leščečki smo bili na vrsti zadnji v rednem delu. Predstavili smo se s spletom V Hedžekovi dvorani, katere avtor je umetniški vodja skupine Marko Rus. S postavitvijo smo se vrnili v čas po 2. sv. vojni, ko so tudi na podeželje prodrli sodobnejši inštrumenti, viže in pesmi. Spremenila se je tudi oblačilna podoba, kar je bilo videti predvsem pri mladih. Družabno življenje so zaznamovali številni dogodki, kjer so se mladi družili ob številnih godcih in njihovi glasbi. Občasno so na plese, ki so jih prire-

Fünkešnica ≈ december 2017 23


DRUŠTVENI UTRIP

80 LET ČEBELARSKEGA DRUŠTVA VERŽEJ

DRUŠTVO UPOKOJENCEV VERŽEJ

Č

Č

lani DU Veržej smo si poleti privoščili prave počitnice, a smo tudi zato potem bili bolj aktivni. Člani UO, NO in člani sekcij smo šli na romanje na Puščavo in na ogled okolice. V Lovrencu na Pohorju smo obiskali našo članico, v Čagoni pa nam je ga. Šafarič prijazno razkazala svoje okusno urejeno posestvo in delavnico. Na otoku Ugljanu smo skupaj s člani Rdečega križa preživeli lepe morske dni, čeprav vreme ni bilo preveč ugodno. Veliko smo se družili, se tudi kopali in veliko pešačili. Za naš izlet na Golte smo želeli ujeti lepo septembrsko vreme, pa smo dobili deževen dan. Tudi prvi sneg smo doživeli. Ogledali smo si še Velenje in samostan v Nazarjih. Kolesarili smo do UGP Mrtvice reke Mure, tam imeli poučno predavanje in potem pešačili do mrtvic. Na koncu smo uživali ob pajanem kruhu in dobri kapljici. Uspešno smo organizirali pogostitev starostnikov, praznovali pa smo tudi Martinovanje z veselim rajanjem. Začeli smo s plesnimi vajami, z namenom, da se na tak način pozimi razgibajo naši člani v domačem kraju. Praznovali smo zaključek leta v Termah Banovci. Pred božičem bomo obdarovali starostnike in varovance iz naše občine, doma in v domovih starejših v okolici. V petek, 29. decembra 2017 vabimo vse, da se nam pridružijo na tradicionalnem pohodu, ko bomo šli na ogled Božične vasi v Banovce. Zberemo se ob 16.00 uri pred trgovino Narcisa. V novem letu si želimo veliko zdravja in sodelovanja, tudi da se nam pridružijo novi člani. Mi se počutimo stari toliko, kolikor smo aktivni. J. Jerebic

Foto Arhiv DU Veržej

ebelarsko društvo Veržej je bilo ustanovljeno leta 1937. Danes šteje 16 članov, ki čebelarijo z 250 do 300 AŽ panji. Poleg kvalitetnega medu pridelujejo tudi propolis, cvetni prah in vosek. Na našem območju pridelujejo cvetlični med, med oljne ogrščice, akacijev med in ajdov med. Čebelarji, ki prevažajo panje na območja Slovenskih goric, pridelajo še kostanjev med. Ob okrogli obletnici delovanja so s pomočjo Občine Veržej izdali svojo drugo predstavitveno zgibanko, ki je ena redkih na širšem področju Pomurja. V zgibanki so predstavljeni aktivni čebelarji s svojimi čebelnjaki, kontakti in naslovi, kjer lahko dobite njihov med. Zgibanka je tudi izobraževalna, saj predstavi vrste medu in njihove značilnosti ter druge čebelje pridelke, uporabo medu in čebeljih pridelkov domačih čebelarjev. V zgibanki se predstavi tudi Medena kraljica Slovenije Mateja Šoštarič, ki je tudi članica Čebelarskega društva Veržej. Z zgibanko, ki jo je s sodelavci pripravil predsednik Čebelarskega društva Veržej Alojz Novak, in je na voljo na sedežu Občine, TIC-a, pri drugih turističnih ponudnikih ter čebelarjih, želijo ozaveščati in spodbujati vse ljudi o pomembnosti in potrebnosti čebel, prizadevanju za zdravo okolje in skrb za lastno zdravje z uživanjem domačih čebeljih proizvodov. Marko Suhoveršnik

24 Fünkešnica ≈ december 2017


DRUŠTVENI UTRIP

POSTAVITEV ADVENTNEGA VENCA V VERŽEJU

domu pri Miri in Milanu Vrabelj. Prijazna gostitelja sta nas razvajala z odličnimi dobrotami, ki so bile zelo okusne in prava paša za oči. Druženje in prijeten klepet je trajal do poznih ur. Adventni čas prinese človeštvu Odrešenika, ki je pravo in nepremagljivo Sonce. Duhovno obogateni in v zavedanju, naj bomo čuječi v ljubezni in v usmiljenju do bližnjega ter do sebe, smo se razšli ter dali obljubo, da se drugo leto še v večjem številu zopet zberemo.

P

Foto Dominik Štrakl

Danica Gregorinčič

Foto Dominik Štrakl

rišli smo v najlepši čas leta. Adventni čas nam s toplino napoveduje božič in z njim novoletne praznike, ki se z veliko hitrostjo približujejo. Adventni venec, ki stoji na Trgu Slavka Osterca v Veržeju s svojimi lučkami, ki se prižigajo ena za drugo vsako nedeljo do božiča, oznanja čas novih pričakovanj, upanja in veselja. Člani TD Veržej – Bunčani so se na prvo soboto v decembru zbrali z namenim, da zdaj že drugič zapored, spletejo adventni venec, ki bo krasil osrednji del Veržeja celoten božični čas. Pobudo za postavitev adventnega venca so letos prevzeli predsednik društva Damjan Borko in člani Vinko Kapun, Jože Osterc in Janko Novak, Mirko Mlinarič pa je uredil električno napeljavo. Mesec december je vsako leto nekaj posebnega. Ne samo, da nam ta čarobni čas s svojimi okrasitvami in tisočerimi lučkami privablja nasmeh na obraz, prinaša tudi toplino v srce in nova pričakovanja za leto, ki prihaja. Opominja nas na trenutke, ki so za nami. Lepe in tudi tiste manj lepe. Ti trenutki pa ne bi bili tako veseli, če jih ne bi imeli s kom deliti. Adventni venec v Veržeju nas tako opominja na vrednote spoštovanja drug drugega, hvaležnosti in pristnih odnosov. Dominik Štrakl

ADVENTNI VENEC V BUNČANIH

BANOVCI – BOŽIČNA VAS

P

V

rihaja čas, ko se opravi delo in odložijo skrbi tudi na vasi. Tako smo vaščani Bunčan sprejeli odločitev, da s skupnimi močmi spletemo ADVENTNI VENEC, ki bo postavljen pred vaško kapelo in bo krasil našo vas ter oznanjal, da je prišel čas, ki nas vabi: k razmisleku o pričakovanju, veselju, o boju luči s temo, o učlovečenju, o Bogu, času, vesolju ... Zbrali smo se pred kapelo na prvi decembrski dan, kjer je že čakalo smrečje. Začelo se je pletenje venca. Hitrost je bila zelo velika, saj so ženske bile zelo spretne pri sami izdelavi, moški pa so pomagali pri rezanju smrekovih vej in namestitvi štirih lučk, ki se pričnejo prižigati vsak teden do božiča. Po končanem delu nas je čakala pogostitev v toplem

Banovcih že 18. leto pripravljamo Božično vas. Priprave so stekle v poletnih mesecih, ko je bil sklican prvi sestanek za vse sodelujoče: društva v Banovcih, Terme Banovci, Občina Veržej in TIC Veržej. Letošnjo Božično vas želimo nadgraditi z dodatno ponudbo, zato smo se odločili, da organiziramo 1. Božični sejem, ki bo v soboto, 16. decembra, od 15. ure naprej. Na njem se bodo po vzoru Miholovega sejma predstavili rokodelci in lokalni ponudniki s prodajo darilno-božičnega sortimana, obenem pa nam bodo s ponudbo na stojnicah popestriti božični čas. TD Banovci je decembrski program društva popestrilo z delavnico adventnih venčkov in novoletnih aranžmajev. Fünkešnica ≈ december 2017 25


DRUŠTVENI UTRIP

MARTINOV POHOD

Enaindvajset sodelujočih je pod strokovnim vodenjem Darje Makoter ustvarjalo preproste dekoracije in dokazali smo, da z nekaj dobre volje, minimalnimi stroški, lahko dobro praznično okrasje izdela prav vsak. Prednost smo dali naravnim materialom, ki so jih sodelujoči prinesli s seboj, za preostalo potrebno je poskrbel organizator – TD Banovci. Spletli smo tudi dva zunanja adventna venca, ki že krasila Božično vas. Kljub hladnemu vremenu smo mnogi vaščani pokazali dobro voljo in željo po nastajanju in ohranjanju skupnega dobrega. Vsi, ki se trudimo in zamenjamo toplino doma za mraz decembrskih dni na prostem, pomagamo domačim gasilcem pri nabavi gasilskega vozila, saj bo izkupiček Božične vasi namenjen prav temu. Želimo vam mirne praznike in zberite moči, da boste drugim želeli enako kot sebi. TD Banovci

Foto Arhiv TD Veržej

Foto Arhiv TD Banovci

O

b godu svetega Martina, 11. 11. 2017, smo člani Turističnega društva Veržej izpeljali pohod. Štartali smo izpred gostilne Kasač ob 11. uri, pot pa nas je peljala proti Bunčanom. Med potjo smo imeli nekaj postojank, prva je bila že med polji, kjer smo poskrbeli, da nismo bili žejni. Ko smo prispeli v Bunčane, nas je pri družini Jureš pričakala prava gostija. Z domačimi dobrotami smo se okrepčali in dobili novih moči za nadaljno pot. Ob prijetnem pogovoru in prešerne volje smo se odpravili po Bunčanih, kjer smo pri Kodbovih imeli še zadnjo poslojanko pred potjo proti Komarombi. Že ko smo se približevali cilju, so zadišale martinove dobrote, ki so jih pripravile pridne gospodinje pod vodstvom Danice Kapun. Tam smo se spočili od naporne poti ter prijetno pokramljali še z ostalimi člani, ki se zaradi različnih razlogov pohoda niso mogli odeležiti. Ker čas ob dobri družbi hitro mine, smo vstrajali vse dokler ni padel mrak in je postalo hladno, nato pa smo se z dobrimi vtisi poslovili. Tako je minil še en zelo prijeten dan in upajmo, da bo takih še več. Marijana Kodba

INVESTICIJSKO LETO V PGD BUNČANI Prostovoljnem gasilskem društvu Bunčani so bili v tem letu zelo investicijsko naravnani. Po planu dela, ki so ga člani sprejeli na občnem zboru, so izpolnili vse zaveze. Največja investicija, s katero so zagotovo imeli največ dela, je bila postavitev in dograditev lesenega dela prostorov za letno kuhinjo in prostora za shranjevanje raznih stvari. Konec meseca novembra so tako ti prostori že pokriti in bodo v naslednjem letu pripravljeni na svojo uporabo. Služili bodo uporabnikom gasilske dvorane. Na začetku leta so si zadali tudi nabavo novega gasilskega vozila za prevoz moštva. Tako so od PGD Mala Nedelja nabavili rabljeno gasilsko vozilo GVM-1 znamke Peugeot. Avto jim bo služil za prevoz moštva in razne opreme. Društvo trenutno premore dva gasilska avtomobila GVV-1 in GVM-1. Garaža ob gasilskem domu je dobila tudi nova sekcijska dvižna vrata, ker so stara bila že zelo dotrajana. Nabavila sta se tudi dva kompleta novih zaščitnih oblek in zamenjala nekatera orodja, ki jih društvo potrebuje za svoje obratovanje. PGD Bunčani kljub omejenim sredstvom, s katerimi razpolaga, sledi svoji začrtani poti razvoja korak za korakom. Dominik Štrakl 26 Fünkešnica ≈ december 2017

Foto Arhiv PGD Bunčani

V


DRUŠTVENI UTRIP

ZAVOD MALI VÜČEJOK VERŽEJ

O

b koncu oktobra je v Občini Veržej z delovanjem pričela nova nevladna in neprofitna organizacija, ki je v sodnem registru zavedena kot Zavod Mali vüčejok, zavod za izobraževanje, kulturo in promocijo, Veržej. Zavod med svojimi aktivnostmi tako ponuja predvsem izobraževalne storitve kot so dopolnilno in dodatno izobraževanje otrok in mladostnikov za doseganje željenih učnih standardov na osnovnošolskem, srednješolskem in fakultetnem nivoju (inštrukcije in učna pomoč na domu) ter izpopolnjevanje kadrov, ki delujejo na področju kulture (svetovanje na terenu, izvajanje delavnic). Naš namen in cilj je prav tako skrbeti za promocijo in povezovanje lokalnih nevladnih organizacij in drugih pravnih oseb, ki delujejo na področju kulture in turizma ter predstavljati lokalne produkte z območja Prlekije. V ta namen je zavod vzpostavil tudi svojo facebook stran »Dober den, Prlekija«, kjer v sliki in besedi predstavlja bogastvo našega čudovitega predela Slovenije. Zavod Mali vüčejok trenutno zaposluje eno osebo, ki pokriva organizacijske in administrativno-tehnične naloge ter izvaja izobraževalne in promocijske aktivnosti. Zavod se financira iz lastnih sredstev oziroma sredstev, ki jih pridobiva z izvajanjem nekaterih storitev.

Vse foto arhiv Zavoda Mali vüčejok

»MALI VÜČEJOK« (SE) IZOBRAŽUJE V mesecu novembru je tako Zavod Mali vüčejok organiziral 3-dnevno strokovno ekskurzijo v Hannover, kjer so si udeleženci ogledali največji sejem kmetijske mehanizacije Agritechnica 2017. Na sejmu je svojo izdelke predstavljalo preko 2900 razstavljalcev in ponudnikov iz 53 držav, udeležilo pa se ga je preko 450.000 obiskovalcev. Udeleženci sejma so bili nad obiskom sejma zelo navdušeni, domov pa so se kljub dolgi vožnji vrnili polni novih doživetij in pozitivnih vtisov.

Z novembrom pa je Zavod Mali vüčejok pričel tudi uspešno sodelovati z Osnovno šolo Veržej, kjer v sklopu Vzgojnega doma izvaja pevske delavnice za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Delavnice se izvajajo enkrat tedensko, udeležuje pa se jih 12 mladih, ki radi prepevajo različne slovenske in tuje pesmi. Za otroke in mladostnike je program posebej prilagojen, v sklopu katerega se poleg samih pesmi učijo tudi raznih pravilnih tehnik petja, sprostitvenih in dihalnih tehnik, ki jim pomagajo obvladovati stresne situacije ter spopadati se z izzivi vsakodnevnega življenja. Tako se je do danes oblikovala pevska skupina, ki sodeluje v zavodskih kulturnih programih, z veseljem pa se odzovejo tudi povabilu za sodelovanje na prireditvi kakšne lokalne organizacije. Mateja Žalik Rus, Zavod Mali vüčejok Veržej

Fünkešnica ≈ december 2017 27


DRUŠTVENI UTRIP

SVEŽ PRLEŠKI PRIDIH NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI – ZASEDBA MOJCA Na glasbeni sceni ste sveža skupina, se lahko na kratko predstavite? Zasedbo Mojca sestavljamo: Mojca Prejac – vokal, akustična kitara Domen Gnezda – električna kitara Luka Herman Gaiser – bas kitara, kontrabas Robert Ožinger – klaviature Jože Zadravec – bobni, tolkala Zasedba Mojca se je formirala leta 2014, po moji zmagi na 12. Kantfestu v Rušah. Za nagrado sem prejela snemalni dan v profesionalnem studiu, katerega smo z ekipo izkoristili in posneli celoten album. Vsi fantje moje ekipe so odlični glasbeniki z veliko izkušnjami, zato je proces snemanja zame bil toliko lepši, pa tudi lažji. Za zvočno podobo moje glasbe je odgovoren Jože Zadravec, ki je poleg tega, da v zasedbi igra bobne, tudi producent moje plošče. Da bi vokalne linije dobile širino in več harmonske podlage, je poskrbela odlična mlada pevka Karin Zemljič – Glasbena ustvarjalnica KUD Dolina Miru.

Kje ste predstavili vaš album, kakšni so bili odzivi? Promocijski koncert ob izzidu plošče smo imeli 11. 5. 2017 v Klub Zoo Ljubljana, prav tako pa smo izvedli predstavitveni koncert plošče v Salonu uporabnih umetnosi v Mariboru. Po izzidu plošče sem prejela veliko povabil na različne nastope in intervjuje. V mesecu juniju sem nastopila v Cerknem – 45 let z Valom 202 z Andrejem Karolijem, sodelovala sem na dobrodelnem koncertu, nastopila na praznovanju obletnice lokalnega podjetja, sodelovala sem tudi pri projektu Rešimo Muro. Intervjuji so se zvrstili na različnih radijskih postajah, tudi na radiu Murski val, na katerem sem bila že večkrat izbrana za pesem tedna. Zakaj niste predstavili albuma najprej domači publiki? Sem mnenja, da vsak glasbenik, ki predstavlja svoje delo, mora svojo glasbo predstaviti publiki, ki ga ne pozna, ki mu ni blizu, saj tako dobi zares pristno povratno informacijo, saj je glasba tista, ki ga prepriča ali pusti ravnodušnega. Za Ljubljano smo se odločili ravno iz tega razloga. Kako nastajajo pesmi, kaj je vaš navdih? Pesmi nastajajo zmeraj, ko sem sama. Najprej nastane harmonska podlaga, na katero spišem melodijo, kateri na koncu dodam še besedilo. Včasih se zgodi, da pesem nasta-

Foto Vedran Tomšič

Kako bi opisali svoj prvi avtorski album Mojca – Brez meja? Na albumu se zvrsti 9 skladb. Za naslovno pesem sem izbrala pesem Brez meja, ki preprosto nagovarja posameznika, da si naj upa, kljub strahom in dvomom, sanjati in dosegati cilje brez meja. Stilsko so skladbe med sabo zelo različne, saj so nastajale v različnih obdobjih mojega življenja, ustvarjanja.

Sprehajamo se od liričnih balad, do plesnega disca, funka, r’n’b ... Kot avtorica glasbe in besedil zmeraj izhajam iz svojega življenja, izkušenj, zato verjamem, da se lahko vsak poslušalec poistoveti s sporočili v besedilih.

28 Fünkešnica ≈ december 2017


ŠPORTNI UTRIP

FJORI IN SAŠA SERŠEN POSTALA DRŽAVNA PRVAKA

V

zaključku letošnje sezone, ki se bo sklenila 26. decembra v Ljubljani, so kasači iz naše občine pokazali sijajno formo. Po zaslugi Saša Seršena in njegovega dveletnika Fjorija, smo po 14. letih znova dobili državnega prvaka v naši občini. Prav tako kot Fjori je tedaj v prvenstvu za 2-letne kasače slavila kobila Perla z voznikom Jožetom Ostercem iz Bunčanov.

Foto Matjaž Vertus

Fjori v prvem nastopu do državnega naslova Dveletni Fjori je spisal prav posebno zgodbo. V svojem krstnem nastopu se je okitil z naslovom državnega prvaka dveletnikov, kar je svojevrsten primer v kasaškem športu. Izkoristil je napake tekmecev, ki so v letošnji sezoni že nastopili in z lepo predstavo svojemu vozniku, rejcu in lastniku Saši Seršenu pritekel največjo zmago v dvajsetletni kasaški karieri. Zadnjo rejsko zmago je za Seršenov hlev davnega leta 1991 osvojil Sašev ded Jože Seršen s Fito, ko je na Brdu slavil v dirki za Pokal Slovenije.

Kaj so vaši načrti za prihodnost? Naša želja je, čim bolj promovirati naš album, se predstaviti na čim več različnih odrih, festivalih. Želja je posneti videospot za katero od pesmi, nadaljevati s promocijo, pripravljamo novi material in želimo biti kar se da ustvarjalni. Veseli smo, da smo z objavo posnetkov iz koncerta v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru dosegli veliko ogledov in s tem na prepoznavnosti, še bolj pa smo veseli, da gledalci in poslušalci videa lahko začutijo našo energijo na odru in slišijo, kako igramo v živo. Več o Mojci lahko najdete na strani www.mojca-music.si, spremljate pa nas lahko tudi na Facebook strani – Mojca.

Foto Jošt Dolinšek

ne v enem dnevu, včasih pa katera pesem rabi čas,…naletim kdaj tudi na ustvarjalni mrk in takrat razmišljam o besedilu, zgodbi, katero želim povedati,…poslušam različne izvajalce, preko katerih najdem navdih kako razvijati pesem naprej. Vesela sem, da sem glasbenica in da se lahko izražam preko glasbe. Navdih za besedila najdem v vsakodnevnem dogajanju, v odnosih med ljudmi, v naravi ... Govorim o preteklosti, o spoznanjih, razočaranjih in veselju, prav tako pa želim vse misli zaključiti s pozitivno sporočilnostjo.

Dveletni Fjori v lasti Seršenovih iz Veržeja Trije Verženci do zmage na isti dan Poleg Fjorijevega uspeha sta isti dan, torej 5. novembra v Ljutomeru, slavila še dva predstavnika naše občine. Z ljubljansko kobilo Dono BJ je zmagal Vito Šadl, s svojim Pinterjem pa tudi Jože Osterc iz Bunčanov. Že v prvem krogu sta si pritekla gromozansko prednost, kar je zadostovalo za Fünkešnica ≈ december 2017 29


ŠPORTNI UTRIP

čudovito zmago pred domačimi gledalci. To je bila prva letošnja zmaga tako za Jožeta kot Pinterja.

ŠD Bunčani jesenski del končali na petem, KMN Grlava – Banovci pa na enajstem mestu

Foto Jošt Dolinšek

K

Fjori in Saša Seršen Louise Luna nadaljuje z dobrimi predstavami Sredi novembra je v Stožicah Louise Luna iz hleva Reneja Hanžekoviča in z voznikom Branetom Seršenom osvojila drugo mesto. Isti dan je tretje mesto zabeležil Slavko Jureš z Lestrom OZ, ki se je izjemno izkazal tudi na italijanskem hipodromu v Trevisu, 4. 11., kjer je ob četrtem mestu postavil rekord 1:14,8! Louise Luna in Rožle sta se 2. decembra pomerila tudi s konkurenti na avstrijskem hipodromu Magna Racino in oba, vsak v svoji dirki, osvojila sedmo mesto.

Foto Jošt Dolinšek

Foto Arhiv ŠRD Banovci

Vito Šadl

ončala se je prva polovica tekmovanja sezone 2017/18 v malem nogometu na travi Medobčinske lige malega nogometa, ki poteka pod vodstvom Športne zveze Križevci. V ligi malega nogometa nastopa deset ekip iz Občine Križevci pri Ljutomeru in dve ekipi iz naše občine, ŠD Grlava – Banovci in ŠD Bunčani. Čeprav se je pretekla sezona za člansko ekipo ŠD Bunčani končala sanjsko, saj so osvojili naslov prvakov, začetek novega tekmovanja ni bil spodbuden. Nepričakovano so izgubili prvi dve tekmi in se tako do polovice jesenskega dela soočali s pomanjkanjem igralskega kadra in seveda motivacije. Na koncu so nekatere tekme bile odigrane zelo dobro in prvo polovico sezone so končali na petem mestu. Tako za ŠD Bunčani še ni nič izgubljeno in lahko samo upamo, da bodo tekme spomladanskega dela odigrane v njihovem slogu iz pretekle sezone. Ekipa ŠD Grlava – Banovci, ki jo sestavljajo člani iz Banovec in Grlave so končali jesenski del na 11. mestu. Ekipa, ki igra svoje domače tekme na igrišču ŠRC Banovci je tako rekoč novinec v Medobčinski ligi malega nogometa, saj se tekmovalno udejstvuje komaj dve leti. Čeprav so največkrat na koncu morali priznati premoč nasprotni ekipi, pa so s svojo borbenostjo in voljo do igranja nogometa prikazali kar nekaj lepih predstav in tako do dobra utrudili nasprotnika. Za takšen trud jim moramo samo čestitati, ker le to je ključ do uspeha. Dominik Štrakl

Foto Arhiv ŠD Bunčani

Pinter in Jože Osterc

30 Fünkešnica ≈ december 2017


IZOBRAŽEVALNI UTRIP

S KREPILNIMI VAJAMI DO LAHKOTNEJŠEGA TEKA

N I Č VA S K N E S TA N E , DA STE DOBRODELNI.

repilne vaje so namenjene krepitvi mišic. Močne in čvrste mišice omogočijo lahkotnejši tek in odločnejši korak. Če tečete zato, da bi izgubili težo, je krepilna vadba nujna. Rezultate boste videli veliko hitreje. Krepilna vadba bo pospešila vaš metabolizem in optimizirala vašo raven sladkorja v krvi in stimulirala nastajanje hormonov, ki so odgovorni za kurjenje maščob. Starejši posamezniki imajo od krepilne vadbe prav toliko koristi kot mlajši kolegi. Dokazano je, da krepilna vadba zmanjša razliko med starejšimi in mlajšimi v smislu moči, hitrosti in vzdržljivosti.

ČE ŽE PLAČUJETE DOHODNINO, NAMENITE

TISTIM, KI SO VAM PRI SRCU.

PODPRITE NAŠA DRUŠTVA, KER VAS NIČ NE STANE Društveno dogajanje je pomemben del življenja v naši občini. Veliko občanov je tudi članov občinskih društev, ki s ponosom in vnemo skrbijo, da je vsakdan v naši občini lepši, varnejši ali športno in kulturno pestrejši. In vsakdo, ki plačuje dohodnino, lahko našim društvom še dodatno pomaga, tako da jim podari do 0,5 % svoje dohodnine ... to ga nič ne stane, pomeni pa veliko.

Vsakdo se verjetno najprej spomni naših prostovoljnih gasilcev, ti si vedno zaslužijo našo pomoč. Ima pa najbrž vsakdo poleg gasilcev še kakšno svoje najljubše občinsko društvo, tudi njim lahko podarite svojih pol odstotka. Če bi radi pol odstotka razdelili med več društev, lahko storite tudi to – izberete jih lahko do največ pet. Kako lahko darujete? Preprosto. Lahko darujete preko sistema e-Davki ali se pozanimate pri društvih samih. Lahko pa obiščete spletno stran dobrodelen.si. Tam vas čaka seznam vseh društev iz naše občine – poiščete jih po poštni številki, označite jih, vpišite svoje podatke, si natisnite obrazec in ga do konca leta odnesite ali pošljite na finančni urad. Vaša odločitev velja do preklica oziroma spremembe prejemnikov. Bodite dobrodelni še letos, da bo že naslednje leto tudi zaradi vas življenje v naši občini še lepše, boljše, varnejše. Hvala. Uredniški odbor

Foto splet

Tudi v naši občini so društva, ki jim lahko podarite del svoj dohodnine in tako pomagate pri njihovih prizadevanjih. Če se za to ne odločite, gre vaših pol odstotka nazaj v proračun. Tam vsako leto ostane več kot 4 milijone evrov, neporabljenih, čeprav verjamemo, da bi jih ravno naša društva znala najbolje in najkoristneje porabiti.

Navodila za izvajanje krepilnih vaj • Med vajami dihamo sproščeno in ne zadržujemo diha. Ob naporu izdihnemo! • Obremenitev povečamo šele takrat, ko imamo dovolj mišične moči za vsaj deset zaporednih koordiniranih in lepo povezanih ponovitev. • Če smo slabše telesno pripravljeni ne uporabljajmo dodatnih uteži in gibe manjkrat ponovimo, lahko tudi manj kot desetkrat. • Vsako vajo delamo v dveh do treh sklopih, ki obsegajo od 8 do 10 ponovitev. Med sklopi se spočijemo. Fünkešnica ≈ december 2017 31


IZOBRAŽEVALNI UTRIP

• Ko napredujemo, ne povečujemo števila sklopov, temveč težo bremena. • Vse vaje lahko začnemo izvajati brez obremenitve, če vadba ni vodena, obremenitev lahko povečamo do največ 2 kg. Navajam vam nekaj krepilnih vaj, katere lahko izvajate sami doma ob poslušanju vaše najljubše glasbe: 1. Izpadni korak – naprej, stojimo pokončno z vzravnanim hrbtom, stopala v širini ramen, roke ob telesu (v rokah lahko držite manjše uteži), pogled naravnost in naprej, ramena potisnemo nazaj. Naredimo daljši korak naprej in sicer tako, da nogo dvignemo v kot 90 stopinj s telesom in se spustimo do pravokotnega položaja v kolenu, koleno zadnje noge spustimo proti tlom, a vendar ne do tal. Rahlo zadržimo in se počasi vrnemo v začetni položaj ter nadaljujemo z drugo nogo. Vdihujemo, ko se spuščamo v izpadni korak in izdihujemo, ko se vračamo v začetni položaj. 2. Trebušnjaki – ležimo na hrbtu, roki prekrižamo na prsih, nogi dvignemo od tal, ju pokrčimo v kolenih približno pod kotom 90 stopinj in prekrižamo stopala, nogi držimo tako ves čas vaje. Zgornji del trupa dvigujemo proti kolenom, rahlo zadržimo in se spustimo proti tlom ter se ustavimo 5 cm od tal in zopet proti kolenom... Vdihujemo, ko se spuščamo nazaj in izdihujemo, ko se dvigamo. 3. Hrbtne mišice – ležimo na trebuhu, nogi sta iztegnjeni s stopali v širini bokov ter ju s prsti opremo ob tla, roki s prekrižanimi prsti damo za glavo, na tilnik, pogled je usmerjen v tla. Trup dvigujemo od tal navzgor in vendar ne do maksimuma, prsti noge so vedno v stiku s podlago, za trenutek zadržimo položaj ter se nato spustimo, vendar ne čisto do tal in spet dvignemo ... Vdihujemo, ko trup dvigamo navzgor in izdihujemo, ko se spuščamo navzdol. 4. Sklece – ležemo na prsi, roke so v širini ramen, dlan plosko na tleh, telo v ravnem položaju s prsti na tleh. Dvigamo in spuščamo se v tem položaju. Telo mora ostati v ravnem položaju, pogled naravnost. Vdihujemo, ko se dvignemo in izdihujemo, ko se spuščamo. 5. Počepi – stojimo pokončno, noge v širini ramen, roke iztegnjene 90 stopinj na telo, pogled naravnost. Na celih podplatih se spustimo v počep do kota 90 stopinj (rajši

manj, nižje ni priporočljivo), hrbet vzravnan, malo zadržite in se vrnite v začetni položaj. Vdihujemo, ko se dvignemo in izdihujemo, ko se spuščamo. 6. Dviganje na prste – stojimo pokonci (najbolje na robu klopi, robu stopnic,...) s stopali v širini bokov, roke sproščeno ob telesu (v rokah lahko držite manjše uteži), pogled naravnost in naprej. Dvignemo se na prste (maksimalen izteg pete), zadržimo, nato se počasi spustimo nižje od začetnega položaja in zopet dvignemo … Vdihujemo, ko se dvigujemo na prste in izdihujemo, ko se spuščamo. 7. Okrepiti želimo trebušne in hrbtne mišice ter mišice rok. Opis vaje: Zapestja položimo na tla v višini ramen, kolena pa v višini kolkov. Glava je v podaljšku hrbtenice. Najprej dvignemo levo nogo, zadržimo iztegnjeno nazaj, v višini hrbtenice 5 do 10 sekund, nato jo počasi spustimo v začetni položaj in enako ponovimo z desno nogo. V nadaljevanju dvignemo roko in nogo na nasprotni strani do višine telesa, nato pa se vrnemo nazaj ter skušamo približati komolec in koleno. To večkrat ponovimo. Vajo ponovimo, nato še z nasprotno diagonalno roko in nogo. Opozorilo: Pazimo, da ne visimo na ramenskih vezeh in da zadržimo medenico v stabilnem položaju. To nadziramo tako, da preprečujemo nastanek povečane ledvene krivine. Noge ne dvigujemo previsoko nazaj in ne obračamo bokov. Z glavo ne suvamo nazaj. Če nas bolijo zapestja, se s skrčenimi komolci opremo na pesti ali podlahti. Če začutimo, da položaja ne nadziramo, raje dvigamo samo eno roko ali nogo in šele pozneje obe skupaj. Ko bomo dovolj močni, da bomo zadržali stabilen položaj telesa, lahko uporabimo tudi uteži za roke in noge. Močne mišice so kos velikim obremenitvam, v primerjavi s sklepi, ki so ob naporu lahko hitro preobremenjeni in s preobremenitvijo tvegamo poškodbe. Naj obremenitve prevzamejo mišice in tako varujejo sklepe. Tako kot tek, je tudi omenjene krepilne vaje priporočljivo izvajati v naravi na svežem zraku. Nikakor pa ne pozabite, da ljudje, ki se redno gibajo skozi celo življenje živijo dlje, so bolj zdravi in veseli! viri • http://trener-portal.si/uploads/misln/public/document/39bodi_sportnik_tudi_doma_sl.pdf • http://www.tekzazenske.si/Priprave/Vaje/Krepilne-vaje • http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/spletna_knjizica_telesnih_vaj.pdf • http://www.pozitivke.net/article.php/Aerobni-AnaerobniTrening-Tek-Vaje-Zdrav/print • https://www.aktivni.si/tek/nasveti-za-tekace/tecemo_skupaj_ vadba_moci/ Anton Šterman, uni. dipl. prof. švz.

32 Fünkešnica ≈ december 2017


IZOBRAŽEVALNI UTRIP

MEDENA POTICA ZA BOŽIČ

Z

ima je čas, ko narava leže k počitku, ljudje pa se zatekamo k toplemu ognjišču in pogosto posegamo po medu in ostalih čebeljih pridelkih, ki so v tem letnem času nepogrešljivi. Med pogosto uživamo na kosu kruha, uporabljamo ga kot naravno sladilo, pogosto pa zaide tudi v kuhinjo, kjer ga dodajamo tako mesnim jedem, ribam, omakam, marinadam, zelenjavi, sadju, seveda pa tudi slaščičarsko pekovskemu pecivu ... V tem predprazničnem času smo za bralce pripravili recept Medena potica za božič. Še prej pa nekaj zanimivosti o izvoru in razvoju potice Prve slovenske potice so bile sadne, z nadevom iz stolčenega suhega sadja in medu. Suho sadje za potice so na peči ali v peči posušili in nato v možnarjih ali v mlinskih stopah stolkli v moko. Sladkali so z medom, ki je bil stoletja edino sladilo. Poleg sadja so kot nadev uporabljali še orehe, lešnike, bučne peške in pehtran. Rozine so na kmete prišle zelo pozno. Nadev je bil lahko tudi slan. Potico je v pisnih virih prvi omenil Janez Vajkard Valvazor, in sicer v Slavi vojvodine Kranjske. Iz opisa je razvidno, da je bila prva potica nadevana z orehi in medom, ponekod s skuto. Včasih so jih zvijali na poseben način. Testo so razvaljali v obliki kroga in ga po vsej površini namazali z nadevom. V sredini so zarezali križ, katerega kraki so bili dolgi 12 cm. Potico so začeli zvijati iz sredine proti zunanjemu robu, vsak trikotnik zase. Nastal je dolg tanek zvitek, ki so ga prerezali in polagali v model v obliki kače, zvitek na zvitek. Potica je na toplem vzhajala, nato pa se je pekla v krušni peči. Že od nekdaj so jo povezovali z božičem. Vir: Janez Bogataj, Potice iz Slovenije

SESTAVINE Kvašeno testo: 500 g pšenične bele moke, 70 g sladkorja, 30 g kvasa, 60 g masla, 4–5 jajčnih rumenjakov, 2–3 dl mlačnega mleka, ščep soli, 1 jušna žlica sladkorja, 1 jušna žlica tekočega medu. Medeno-orehov nadev: 150 g tekočega medu, 600 g mletih orehov, 1–2 dl mlačnega mleka, 2 jajci, ščep mletega cimeta, ščep mletih klinčkov, ščep stolčenih nageljnovih žbic, vaniljev sladkor, naribana limonina lupina, ½ dl ruma za aromo. Premaz: mleko in jajce. PRIPRAVA Testo: Moki, ki smo jo hranili na sobni temperaturi, dodamo rumenjake, sladkor, stopljen med in rum. Mleko segrejemo in raztopimo maslo. Dodamo mešanico soli, mleka in kvasa. Zmešamo srednje gosto testo, ga zgnetemo, pokrijemo in pustimo vzhajati čez noč.

Foto Urša Intihar

Nadev: Med zelo počasi stopimo v vodni kopeli. Ko je stopljen, ga odstavimo, primešamo maslo in približno polovico mletih orehov (ki jih lahko nadomestimo s piškotnimi ali kruhovimi drobtinami). Vse skupaj zalijemo z mlekom. Na koncu dodamo še začimbe in jajci.

Priprava na peko: Tradicionalno se je potico peklo v okroglih lončenih modelih. Dolžino razvaljanega testa določimo tako, da izmerimo premer modela in pomnožimo z dva. Testo, ki je počivalo čez noč, zjutraj še enkrat premesimo, tanko razvaljamo, nanj namažemo medeni nadev in potresemo s preostankom mletih orehov. Testo tesno zvijemo, položimo v namaščen modelček in ga postavimo na toplo, da še enkrat vzhaja. Medena potica je težja in vzhaja počasneje. Pred peko kolač premažemo z zmesjo mleka in jajc. Pečemo v pečici, ogreti na 175 °C, pribl. 45 min. Avtorica recepta: mag. Urška Intihar Čebelarska zveza Slovenije

Fünkešnica ≈ december 2017 33


IZOBRAŽEVALNI UTRIP

DRŽAVNI PROGRAM DORA PRIČENJA S SLIKANJEM ŽENSK V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA

D

ržavni program za zgodnje odkrivanje raka dojk DORA je 24. 11. 2017 pričel z delovanjem tudi v Pomurju. Splošna bolnišnica Murska Sobota je uspešno izpolnila strokovne zahteve in postala presejalni center v programu DORA. S tem bo v pomurskih občinah ženskam med 50. in 69. letom omogočena presejalna mamografija vsaki dve leti, s katero se lahko odkrije raka, še preden se pojavijo tipni znaki. Z odprtjem novega centra je zdaj v program DORA vključenih 78 % vseh slovenskih žensk v ustreznem starostnem obdobju. Mamografija je slikanje dojk z rentgenskimi žarki in je najbolj zanesljiva in najbolj natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb dojk. Mamografija lahko spremembo v dojki odkrije veliko prej kot kateta koli preiskava. Mamografsko slikanje je za nekatere ženske neugodno ali boleče, vendar pa je preiskava kratkotrajna. Kaj pomeni presejanje? (ang. screening) Presejanje pomeni pregledovanje na videzno zdravih ljudi s preprosto preiskavo ali testom, da bi med njimi odkrili tiste, ki že imajo začetno obliko iskanega raka. Če je bolezen odkrita v zgodnji fazi, je verjetnost za uspešno zdravljenje velika, vsekakor pa mnogo večja kot pri tistih, pri katerih bolezen odkrijejo v kasnejših fazah. Obširne raziskave so pokazale, da zgodnje odkrivanje raka na dojki do 30 odstotkov zmanjša umrljivost za to boleznijo v presejalni populaciji, ob zagotavljanju vseh meril kakovosti, ki jih zahtevajo evropske smernice. V prihodnjih dveh letih bodo na presejalno mamografijo v SB Murska Sobota povabljene vse ženske med 50. in 69. letom, ki imajo stalno prebivališče v pomurskih občinah, tudi v občini Veržej. Spoštovane občanke občine Veržej, na dom boste prejele pisno vabilo Onkološkega inštituta Ljubljana (OI), na katerem bosta določena datum in ura pregleda v murskosoboški bolnišnici - enoti DORE. V primeru, da vam termin ne ustreza, se lahko prenaročite na brezplačni telefonski številki 080 27 28, vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ali pišete na elektronski naslov dora@okno-i.si. Prav tako se lahko na pregled naročite same. Za presejalno mamografijo v programu DORA NE POTREBUJETE NAPOTNICE, PREGLED JE BREZPLAČEN. Presejalno slikanje dojk v stacionarnem centru DORE v Splošni bolnišnici Murska Sobota izvajajo strokovno usposobljeni radiološki inženirji, posebej izobraženi za program DORA in stalno nadzorovani s strani OI kot upravljavca programa. Vsako mamografsko sliko v DORI ločeno odčitata dva zdravnika radiologa. Kadar radiologi pri odčitavanju mamografskih slik vidijo spremembe na dojki, žensko na dodatne preiskave povabijo na OI v Ljubljano. Z odprtjem presejalno-diagnostičnega centra programa DORA v UKC Maribor, ki je predvideno v 2018, bodo ženske iz SV dela 34 Fünkešnica ≈ december 2017

Slovenije nadaljnje preiskave in zdravljenje nato opravljale v Mariboru. Ob začetku delovanja presejalnega centra DORA v murskosoboški bolnišnici je mag. Maksimiljan Kadivec, dr. med., vodja državnega programa DORA, dejal: »Izjemno smo veseli, da so v Splošni bolnišnici Murska Sobota uspeli izpolniti vse zahteve za stacionarni presejalni center in se tako vključiti v program DORA. Vodstvu in vodji radioloških inženirjev bi se rad zahvalil za kooperativnost, ki so jo izkazali tekom vzpostavljanja centra. Z odprtjem novega centra bodo od danes naprej tu opravljali presejalne mamografije z namenom zgodnjega odkrivanja raka dojk za ženske iz Pomurja, ki doslej v program DORA niso bile vključene. Zato vabimo ženske, da se odzovejo vabilu in se vključijo v program DORA, saj je zdravljenje zgodaj odkritega raka dojk lahko uspešnejše.« Bojan Korošec, dr. med., spec. int., direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota, je priključitev Splošne bolnišnice Murska Sobota v program DORA pospremil z besedami: »Murskosoboška bolnišnica je peta največja v Sloveniji. Naš cilj je kakovostna in varna obravnava našega prebivalstva. Zato smo med prvimi v Sloveniji pridobili mednarodno akreditacijo in smo tudi učna bolnišnica za tri medicinske fakultete. Naše želje pa sežejo vse do postavitve kliničnega oddelka. V to strokovno skrb za naše prebivalstvo sodi tudi odprtje državnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk DORA. Tako tudi v Prekmurju stopamo na pot zgodnjega in uspešnejšega odkrivanja najpogostejšega raka pri ženskah – to je rak dojk. Presejalnemu centru v programu DORA želim uspešno delo, kolegom iz Ljubljane z Onkološkega inštituta pa se zahvaljujem za strokovno pomoč in si želim uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje.« Leta 2016 so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk DORA opravili dobrih 57.000 presejalnih mamografij. Zdravniki radiologi so leta 2016 odkrili raka dojk pri 370-ih ženskah, tretjina odkritih invazivnih rakov pa je bila enaka ali manjša od 10 mm. Od začetka delovanja programa DORA (april 2008) do konca leta 2016 je bilo opravljenih skoraj 215.000 presejalnih mamografij, pri 1.500 ženskah pa so odkrili raka dojk. Spoštovane občanke Občine Veržej, naredite korak za svoje zdravje, odločite se za presejalno mamografijo. Nagovarjam vas in spodbujam, da se vse, ki boste vabilo prejele, vabilu odzovete in opravite mamografijo v naši bolnišnici. Skupaj smo močnejši - tudi ko gre za zdravje! Metka Lipič Baligač, mag. zdr. nege, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota Povzeto po: Sporočilo za javnost – Državni program DORA pričenja s slikanjem žensk v Splošni bolnišnici Murska Sobota


NAREJENO DOMA

PRAZNIČNO USTVARJANJE Z OTROKI Veseli december nas velikokrat postavi pred mnogo vprašanj in dilem, kako dekorirati in okrasiti naše prostore, da bodo izžarevali toplino tega prazničnega obdobja, kakšno voščilnico poslati sorodnikom in prijateljem, kaj obesiti na božično drevo, itd. V tekoči številki vam tako predstavljamo nekaj predlogov in idej, kako se doma lotiti ustvarjanja skupaj s svojimi otroki in tako hkrati tudi koristno preživeti skupen prosti čas. OKRASKI ZA BOŽIČNO SMREČICO Angelčki iz papirja Papirnate posodice za kolačke (muffine) trikotno oblikujete in jih zalepite kot prikazuje slika (trup naprej, peruti odzadaj). Za glavo lahko uporabite kroglico iz stiropora ali pa jo izdelate iz slanega testa (recept za testo najdete pri okraskih iz slanega testa). Skozi kroglico in papirnati trup napeljete vrvico in obesite na smrečico.

Okraski iz slanega testa Zamesite slano testo v razmerju: 2 lončka moke, 1 lonček soli, 1 lonček vode. Testo razvaljate in z modelčki za piškote izrežete različne oblike. Na enem koncu z zobotrebcem ali slamico naredite luknjico. Okraske naložite na peki papir ali aluminijasto folijo (najbolje na pladnju ali pakaču) in več dni sušite v suhem prostoru ali v pečici pri 50 – 80 stopinj. Posušene izdelke lahko na koncu tudi prebarvate s tempera ali akrilnimi barvami. Barvo lahko vmešate tudi že v samo testo, v kolikor bi do rezultata želeli priti prej. Skozi luknjico napeljete vrvico in obesite na smrečico.

Okraski iz suhih citrusov Pomarančo ali kateri drugi citrus z ostrim nožem narežite na 0,5 cm debele kolute (za večjo prosojnost lahko narežete tudi tanjše). Razporedite jih na papirnato brisačko, ki bo vpila vlago, nato pa položite v pekač ali na pladenj, obložen s peki papirjem ali aluminijasto folijo. V pečici jih pečete tri ure na 100 stopinj Celzija, vmes pa kolute nekajkrat obrnete, da bodo enakomerno zapečeni oz. posušeni. Lahko pa jih sušite tudi na radiatorju ali peči, vendar se postopek podaljša za nekaj dni. Ko so koluti posušeni, jih lahko po želji premažete s prozornim lakom, da se bodo svetili, ali pa uporabite bleščice in druge dodatke.

DOMA NAREJENE VOŠČILNICE Sneženi božiček Na obarvan papir (modra, zelena barva oz. po želji) odtisnemo dlan, ki jo pred tem namažemo z belo tempera ali drugo barvo. Iz filcanega blaga rdeče barve izrežemo kapico primerne velikosti. Sneženemu božičku narišemo oči, nos in usta, na vrhu kapice pa beli cofek. Po želji lahko dorišemo tudi katere druge dodatke. Počakamo, da se osuši.

Fünkešnica ≈ december 2017 35


NAREJENO DOMA

Smrečice iz trakov in tkanine Božično drevo oblikujete iz razrezanih trakov, pri katerih lahko uporabite različne ostanke tkanin ali odpadni papir. Kombinacija različnih barv in tekstur bo na voščilnici pričarala pravo praznično vzdušje. Smrečice iz papirja Za smrečico iz papirja uporabite malo trši papir. Otroku s svinčnikom obrišete dlan na zelenem papirju in jo nato izrežete. Za deblo uporabite rjav papir. Okraske lahko naredite iz različnih barv papirja, ali pa uporabite druge dodatke (perlice, gumbe, kamenčke). Pripravila Mateja Žalik Rus Vir: www.dominvrt.si, www.maminamaza.si, www.rubirudi.com

36 Fünkešnica ≈ december 2017


NAPOVEDNIK

10 LET IZHAJANJA FÜNKEŠNICE 2008-2018

DOGODKI V OBČINI VERŽEJ :: DECEMBER 2017 ≈ MAREC 2018 DATUM

21. 12. 2017 27. 12. 2017 31. 12. 2017

URA

16.30

Že bližajo se prazniki

18.00

Božični koncert

20.00

6. 1. 2018 20.00 26. 1. 2018

DOGODEK

9.00

26.-28. 1. 2018 27. 1. 18.00 2017 7. 2. 2018 18.00 17. 2. 20.00 2018 23.-25. 2. 2018 24. 2. 9.00 2018 25.-27. 2. 2018

ORGANIZATOR

OŠ Veržej

OŠ Veržej KD Slavko Osterc Veržej

Občni zbor

Občni zbor PGD Veržej

PGD Veržej

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Dom kulture v Veržeju Romantična večerja s skupino Restavracija hotela Weekend Band Zeleni Gaj Duhovno-družabno srečanje Zavod Marianum za družine iz vse Slovenije Veržej Predstavitev gradiv za poletni Center DUO Veržej oratorij Duhovno-družabno Zavod Marianum srečanje za ministrantke in Veržej ministrante Duhovno-družabno srečanje Zavod Marianum za vse, ki se pripravljajo na Veržej birmo Leščečkov ples Terme Banovci Puščenjakova Odprtje jubilejne razstave dvorana Centra DUO pirhov in velikončnih iger Veržej

Valentinov ples Duhovni vikend za družine Srečanje animatorjev oratorija Duhovne vaje za ministrantke in ministrante Duhovne vaje za birmance

3. 3. 2018 19.00

Leščečkov ples

23. 3. 2018

10. razstava pirhov in velikonočnih iger

Za podrobnejše informacije nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon–pet: 9.00–15.00, sob: 9.00–12.00).

Kulturna prireditev

LOKACIJA

Božični koncert KD Slavko Cerkev sv. Mihaela Osterc Veržej Silvestrovanje v Termah Gala silvestrska večerja s Restavracija hotela Banovci skupino Weekend Band Zeleni Gaj Večerja in skupina Weekend Restavracija hotela Novoletni ples Band Zeleni Gaj Dan odprtih vrat za Obravnava otrok s čustvenimi strokovno javnost Vzgojni dom Veržej in vedenjskimi motnjami Slovenije Pevski konec tedna za Intenzivne pevske vaje s Zavod Marianum osnovnošolce snemanjem novih pesmi Veržej

28. 2.2. 3. 2018

11.00

VSEBINA

Gasilski dom Veržej

TIC Veržej Puščenjakova 1 SI - 9241 Veržej

Terme Banovci Terme Banovci OŠ Veržej v sodelovanju s CSD Murska Sobota Zavod MarianumVeržej

Občina Veržej Terme Banovci Zavod Marianum Veržej Oratorij Slovenija Zavod Marianum Veržej Zavod Marianum Veržej FS Leščeček Zavod Marianum Veržej

T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej

Fünkešnica ≈ december 2017 37


FOTOKRONIKA

VELIKA MEDNARODNA HUMANITARNA AKCIJA IN 19. TEKMOVANJE SLIKOPLESKARJEV SLOVENIJE NA OSNOVNI ŠOLI VERŽEJ

24. OKTOBER 2017

V majhnih prostorih je bila včasih kar gneča pridnih pleskarjev. Naše sobice prej in potem – razlika je očitna.

Tudi stopniščne ograje so bile deležne svežih barv. 38 Fünkešnica ≈ december 2017

Za delo sta poprijela tudi ravnateljica in župan.


FOTOKRONIKA

Učenec Nikola (desno) se je dela lotil kot pravi pleskar.

Zadovoljni nagrajenci letošnje akcije.

Otroci so pozorno poslušali navodila mentorja Dušana Presetnika in ustvarili krasno mojstrovino v domski avli.

Tudi najmlajši učenec doma je užival v ustvarjanju.

Maskota JUBA, zlatega pokrovitelja akcije. »Bojan« je bil med otroci deležen velike pozornosti.

Fünkešnica ≈ december 2017 39


bozicna

P rlekija 2017/18

Z A V O D

M A R I A N U M

V E R Ĺ˝ E J

Fünkešnica 2017/4  
Fünkešnica 2017/4  

Glasilo Občine Veržej

Advertisement