Page 1

Za prve korake do branja

Matična knjižnica Kamnik, 2008


Bralni mozaik : za prve korake do branja Izdala in založila: Matična knjižnica Kamnik Ljubljanska cesta 1 1240 Kamnik www.kam.sik.si Zanjo: Breda Podbrežnik Vukmir Zbrale in uredile: Breda Podbrežnik Vukmir, Maja Šinkovec Rajh in Sabina Zore Postavitev, oblikovanje in priprava za tisk: Saša Kerkoš / Bergla d.o.o. Lektorica: Breda Podbrežnik Vukmir 1. izdaja Tiskano: 700 izvodov Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja lastnika avtorskih pravic je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. 02


CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 028.3 BRALNI mozaik : za prve korake do branja / [urednice Breda Podbrežnik Vukmir, Maja Šinkovec Rajh in Sabina Zore]. - 1. izd. Kamnik : Matična knjižnica, 2008 ISBN 978-961-6592-04-8 1. Podbrežnik Vukmir, Breda 238865408 03


Na zaËetku vaše starševske poti se sreËujete s premnogimi nasveti o vzgoji, negi in odrašËanju vaših otrok. A pred nasveti naj bosta vendarle vaša sreËa in vaš ponos, da ste postali starši. Le iz sreËe in veselja nad starševstvom lahko vzklije zavest, da si vaš otrok zasluži imeti dobre starše. Dovolite nam, da s priËujoËo publikacijo dodamo droben kamenËek v mozaik vašega starševstva. Zato smo oblikovali Bralni mozaik, ki naj vas usmerja h gradivu, ki vam bo v pomoË pri vašem novem življenjskem izzivu. Izdelali smo priporoËilne sezname gradiva, ki naj vam pomaga iskati odgovore, ki si jih zastavljajo mladi starši: o noseËnosti, porodu, negi, prehrani, imenih, zdravju, vzgoji … PriporoËilni seznami so le izbor gradiva, ki se nahaja v naši knjižnici. PriporoËamo vam tudi neknjižno gradivo − predvsem zgošËenke z uspavankami, ki sprošËajo in zazibljejo v sen. PriporoËamo vam tudi revije in precej leposlovja, pri katerem smo upoštevali dva kriterija: družinsko tematiko in kvaliteto. Veliko dobrih knjig smo izpustili, napaberkovali pa smo vam toliko gradiva, kolikor paË dopušËa prostor. Bralni seznami so znotraj tematskih sklopov urejeni po abecedi priimkov avtorjev. Dodali smo še nekaj osebnih utrinkov staršev, ki nam kažejo njihovo pot in njihov pristop k branju.

04

Predvsem pa vas spodbujamo, da vašega otroka Ëim prej popeljete na pot k branju. Berite mu in mu predstavite branje kot prijetno doživetje, kot vez med vami in njim, kot svet, ki ga bo vedno spremljal, tudi v odrasli dobi. Temu sta namenjena Ëlanka s strokovno vsebino in nasveti, kdaj in kako brati otroku ter kaj mu beremo. Z branjem naredimo velik korak, ki bo otroku omogoËil v šoli lažje opismenjevanje, vedno pa


mu bo branje omogoËalo pot k samostojnosti in pismenosti. Branje je tako pomembno, da nanj ne moremo pozabiti. Naj vam bo priËujoËi Bralni mozaik spodbuda k neËemu pomembnemu − k bralni kulturi. »e jo našim otrokom približamo na naËin, da bo ta postala del njegovega življenja, mu bomo dali pomembno in dragoceno življenjsko popotnico. Vse dobro na vaši starševski poti, vse dobro vašim otrokom, veliko ljubezni in potrpljenja, veliko lepih pravljic in povezovalnih trenutkov ob branju vam želi

Vaša

MatiËna knjižnica Kamnik.

05


06


04 09

12

22 24 26 27 33 34 36 37 39 42 50 51 53 55

64 07


08


Jamnik

Nekaj napotkov o tem, kako in kaj brati otrokom v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju, da bi jih vzgojili v bralce za vse življenje. >> >>

>>

>>

>>

Nikoli ni prezgodaj, da začnemo otroku brati: že v prenatalnem obdobju nanj ugodno vplivajo petje, pogovor in branje. Z otrokom se pogovarjamo vse od rojstva, pojemo mu uspavanke, igramo se bibanke, ko ga negujemo … Čimveč mu govorimo, povemo mu pesem, kratko pravljico; otrok sicer še ne razume, čuti pa melodijo, ritem govora ter našo nežnost in ljubezen. Ko je otrok star pol leta in mu dajemo različne igrače, mu ponudimo tudi različne igralne knjige (iz pralnega blaga, lesa, kartonke …). Kažemo mu slike/podobe v knjigi, povemo mu, kaj predstavljajo; imenujemo predmete, osebe, pojave, dogodke. Od približno devetega meseca dalje otroku pripovedujemo in beremo krajše pesmi, pravljice, zgodbe, uganke … Najprimernejša knjiga za to starost je slikanica. Otroka imamo v naročju ali tesno ob sebi in mu beremo ali pripovedujemo tako, da hkrati opazujemo ilustracijo. Pogovarjamo se z njim: če nas med branjem sprašuje in pripominja, pomeni, da sledi, razume in sodeluje – majhen otrok redko samo posluša! Postopoma otroka aktivno vključujemo v branje z vprašanji, napotki, naj kaj poišče na ilustraciji, spodbujamo ga, da ponovi besedo, razlagamo mu besede, branje povezujemo z otrokovimi doživetji, prosimo ga, naj obrne list v knjigi … Majhen otrok posluša in sodeluje »s celim telesom«, posnema, kar sliši, od ugodja nas objame, ker mu beremo … 09


>>

>>

10

Da spodbujamo otrokov jezikovni razvoj, se skupaj z njim igramo z glasovi, črkami, besedami; skupaj si izmišljamo zgodbe in pravljice, po branju skupaj narišemo risbico, z gibi pokažemo, kaj so počeli junaki v pravljici, uprizorimo pravljico z igračami … Pripovedujemo otroku zgodbe in pravljice iz svojega otroštva, svoje spomine. Skupaj naredimo knjigo: odrasli zapišemo, kar smo si skupaj izmislili, otroci ilustrirajo . Nekje od tretjega leta dalje otroku beremo različna bralna gradiva: poleg slikanic tudi revije, propagandno gradivo, zgibanke … Daljše zgodbe in debelejše knjige mu beremo v nadaljevanjih. Uporabljamo poučne knjige, priročnike, atlase, enciklopedije … za področja, ki zanimajo otroka. Posegamo po priročnikih, kadar nas otroci sprašujejo: ko iščemo odgovore, otroka navajamo, da je knjiga vir informacij in znanja. S pomočjo knjig se pripravljamo na izlet, dopolnjujemo znanje s sprehoda v naravo, v knjigah poiščemo ideje za likovne dejavnosti, vrtnarjenje, praznovanja, družabne igre; skupaj z otrokom pogledamo v kuharsko knjigo, kadar potrebujemo recept, v zdravstveni priročnik za nasvet … Priročnik uporabljamo mi, otrok opazuje in nam »pomaga« pri iskanju. Nobena knjiga ni prezahtevna, če smo ob otroku odrasli! Skupaj z otrokom iščemo informacije v telefonskem imeniku, slovarju tujk, atlasu sveta …; skupaj beremo navodila za uporabo z ovitka zdravil, čistil, instant hrane ….; pokažemo mu, da preberemo, kako dvigniti denar iz bankomata, da preberemo, kdaj pripelje mestni avtobus, kje presedamo na potovanju z vlakom, koliko stane bencin … Beremo napise na trgovinah in povemo otroku, kaj pomenijo. Beremo mu podnapise TV oddaj in filmov, beremo mu navodila pri delu z računalnikom …


>>

Včlanimo otroka v splošno knjižnico (praviloma za otroke do 15. leta ni članarine), da bomo imeli na voljo dovolj bralnega gradiva. S knjižničarji se lahko posvetujemo, katere knjige priporočajo našemu otroku. Knjižnice izposojajo tudi avdio- in videokasete, zgoščenke … Obiskujmo knjižnice skupaj z otrokom, da knjige in drugo gradivo lahko izbira sam! Obiskujmo posebne (brezplačne) prireditve za otroke v knjižnici: ure pravljic, igralne ure s knjigo, razstave … Ko je otrok starejši, ga spodbujamo, da knjižnico obiskuje še naprej in raziskuje tudi dodatne možnosti, ki mu jih ponuja.

Družinsko branje je osnova kasnejši dobro razviti bralni pismenosti otrok. Otroci, ki smo jim brali v predšolskem obdobju, imajo v šoli boljši učni uspeh. Otroci v predšolskem obdobju utrjujejo izkušnje, da je branje prijetno in nudi užitek, da je koristno in omogoča uvajanje znanja z različnih področij. Branje tudi poglablja čustvene vezi med otroki in odraslimi. Iz zgibanke Otrok - branje - odrasli, Tilka Jamnik in Manca Perko, Ljubljana : Društvo Bralna značka - ZPMS, 2006.

11


Sabina Zore

Otroku je v predšolskem obdobju najbližja knjiga slikanica in njene številne oblike in izpeljave. Strokovnjaki za mladinsko književnost razumejo slikanico kot tip knjige, v kateri se likovni in besedni izraz prepletata ter dopolnjujeta na prav poseben, slikanici lasten način. Besedilo v slikanici je ponavadi skopo in preprosto, jasno in razumljivo, brez natančnih opisov oseb, predmetov in okolja. Ni pretiranega lirizma in sporočilnost je večinoma enoznačna in ne simbolična. Pomemben delež imajo dialogi, zgodba pa je nezapletena. Česar ne pove beseda, zmore izraziti slika. V dobri slikanici se nam ponuja dvoje branj hkrati: branje slik in besedila in s tem tudi dvojni estetski užitek – likovni in literarni. V strokovni literaturi o mladinski književnosti so izpostavljene naslednje osnovne funkcije slikanice: >>

>>

>>

>> >> 12

Poučno-vzgojna funkcija: s pomočjo slikanice dobi otrok odgovore na številna vprašanja in spoznava, da je knjiga vir znanja in informacij. Spoznavna funkcija: ob branju in pregledovanju otrok preverja svoja spoznanja o stvareh, pojavih in odnosih in dobiva gotovost o ustreznosti svojih predstav in stališč. Izkustvena funkcija: skozi zgodbo in ilustracijo se otrokom približa slika multikulturalne izkušnje o življenju v drugih delih sveta, o življenju v preteklosti, na deželi, v mestu … Estetska funkcija: v otroku razvija občutek za lepoto, bogati njegov čustveni svet in razvija njegov literarni in likovni okus. Zabavna funkcija: ob knjigi slikanici otrok poteši svojo potrebo po igri in zabavi in na sproščen način pridobiva znanje, ki se skriva v njej.


V veËini primerov (poznamo namreË tudi slikanice za odrasle) je slikanica namenjena otrokom od zgodnjega predbralnega do zgodnjega šolskega obdobja. Zaradi širokega starostnega razpona loËimo veË zahtevnostnih stopenj: >>

harmonikasto zložljiva kartonska zgibanka ali leporello

Namenjena je otrokom od 2. do 3. leta starosti in ker še nima prave oblike knjige, je po zunanji obliki prehodna stopnja med igračo in knjigo. Glede na to, kaj zgibanka tematizira in v kakšni likovno besedni podobi, pa ločimo zgibanko brez besedila, s krajšim besedilom in zgibanko, kjer so besedilo kratke ljudske in umetne otroške pesmice. Primer: Grigor Vitez: Kdo bo z nami šel v gozdiček Rudolf Čechura: Kako je Fik zrasel

>>

spodbujevalna slikanica – igralna knjiga, tridimenzionalna knjiga

Slikanica ponuja različne spodbude in predloge za igro ter ustvarjalne dejavnosti ob knjigi, različen izrezljiv material, s katerim si otrok sam izdela igračo ali kakšen drug predmet in nadaljuje z igro. Primer: Lucy Cousins: Minkina hiša : postavljanka in igralna knjiga Robyn Bryant: Trije prašički

>>

spodbujevalna slikanica – tipna oz. taktilna slikanica

Otrok preko tipa spoznava različne materiale, teksture in oblike. Otrokom s poškodbami vida pa je nekakšen uvod v kasnejše branje v Braillovi pisavi.

13


Primer: Jenny Tulip: Kdo se skriva v pragozdu? Aksinija Kermauner: Snežna roža

>>

spodbujevalna slikanica – iskalna slikanica

Otroka nagovarja z neposrednimi vprašanji, na katera išče odgovore v slikanici in izven nje. Lahko rešuje slikovne in besedne uganke in od pravilnih odgovorov je odvisen konec zgodbe. Primer: Jelka Godec Schmidt: Škrat Zguba in kameleon J. Beaumont: Majhne skrivnosti o vilah

>>

spodbujevalna slikanica – kartonka

Po svoji likovno besedni vsebini je podobna različici leporella, vendar s stališča uvajanja otroka v uporabo knjige pomeni višjo stopnjo slikaniške zvrsti. Primer: Ingrid Godon: Neli in Cezar. Pri mizi Dorothea Cuppers: Na kmetiji je veliko zanimivega

>>

klasična leposlovno pripovedna slikanica

Slikanica s tankimi listi, ki ponuja otroku zgodbo besednega in likovnega ustvarjalca, ki je v sebi zaključena in zaokrožena. Je izdelana likovno-tekstovna celota z različnim deležem ilustracij: enakovrednim besedilu, lahko pa je ilustracija tudi prevladujoča. Ta zvrst slikanice je najprimernejša za branje na glas ali pripovedovanje ob knjigi. 14


Primer: Marcus Pfister: Maks in progaste miške Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon

>>

spodbujevalna slikanica – slikanica brez besed

Otroka spodbuja k ustvarjanju lastne zgodbe, razvijanju domišljije in kreativnosti. Sama slikanica z dinamično pripovedno ilustracijo skozi vso knjigo razpreda bolj ali manj zahtevno zgodbo, ki jo otrok lahko bere po svoje. Primer: Sanda Šukarov: Pojdimo v živalski vrt Marjan Amalietti: Maruška Potepuška

>>

spodbujevalna slikanica – slikanica za zgodnje socialno učenje

Takšne pripovedne slikanice prinašajo veliko različnih tem, tudi takih, ki obravnavajo probleme otrokovega vsakdanjika in se je o njih mogoče pogovarjati ob branju zgodbe. Staršem so take knjige v pomoč pri vzgoji in pri premagovanju različnih težav odraščanja. Primer: Kathryn Cave: Drugačen Claudia Fries: Pujsa imamo za soseda

>>

spodbujevalna slikanica – problemska slikanica

Ta tip slikanice iskreno, brez dlake na jeziku sporoča, da otroški svet ni samo lepa zgodba, zavita v vato starševske ljubezni, kjer vsi srečno živijo do konca in naprej, ampak izpostavlja tabuje. Pove, 15


da je vsakdanjost lahko tudi trpka, boleča, da ljubimo in kdaj tudi sovražimo, da so del našega sveta tudi nestrpnost, zavračanje in nasilje, da se soočamo z ločitvami, smrtjo, vojnami, invalidi, zlorabami, brezdomci, ksenofobijo, begom od doma, duševnimi boleznimi, priseljenci. Primer: Miha Mazzini: Čas je velika smetanova torta Elzbieta: Tomi in Maša

>>

slikanice za bralce začetnike in za oklevajoče bralce, za bralce z odporom do branja

Primerne so knjige z malo besedila in z večjimi črkami, ki v otroku ne vzbujajo bojazni in odpora, da se ne bo mogel prebiti do konca. Otroke spodbujajo k branju s pomočjo različnih žanrov, zlasti s humorjem. Posamezne zbirke teh knjig so organizirane v težavnostne stopnje glede na stopnjo bralne usposobljenosti. Primer: Desa Muck: Anica in počitnice Manfred Mai: Detektivske zgodbe

>>

Posebna zvrst za začetnike - slikopis, kjer je del besedila nadomeščen s sličico.

Primer: Anja Štefan: Čez griček v gozdiček Manfred Mai: Žoga za rojstni dan

>> 16

naslovniško odprta slikanica

Je poseben tip slikanice, ki je primeren za vse starosti. To so


slikaniško obdelana klasična dela ali sporočilno zahtevnejše slikanice, ki jih je moč razumeti na več ravneh – v konkretnem, dobesednem smislu, kot jo dojame otrok, in v prenesenem simbolnem smislu, kot jo doživlja odrasli. Primer: Bina Štampe Žmavc: Drevo srca Eva Škobalj: Vrtnar

>>

poučno-leposlovna slikanica

Besedilo je sicer leposlovno, ob njem pa vzporedno teče poučno besedilo. Namen take slikanice je, da s pomočjo leposlovja otroku približa izbrano strokovno področje. Primer: Eric Carle: Zelo tih čriček Tilka Jamnik: Pika v knjižnici

>>

ilustrirana knjiga za otroke

V knjigi je ena ali več klasičnih ali sodobnih pripovedi ljudskega ali avtorskega izvora. Namenjena je mlajšim bralcem, je bogato ilustrirana. Otroci jo lahko berejo sami ali jo otroku berejo odrasli. Te knjige so primerne tudi za branje v nadaljevanjih. Primer: Ingrid Schubert: O medvedu, ki je valil gosja jajca Max Velthuijs: Krokodil muzikant : šest zgodbic o živalih

>>

zbirke pravljic in zgodb

V eni knjigi je zbranih več različnih med seboj vsebinsko neodvisnih

17


klasičnih ali sodobnih pripovedi ljudskega ali avtorskega izvora. Primer: Veliki pravljičarji in njihove najlepše pravljice Čudežni mlinček: ljudske pripovedi s celega sveta Berite svojemu otroku in ker cenite sebe in svojega otroka – izbirajte kvalitetne slikanice. Vzemite si čas in mu pripovedujte zgodbe. Vzemite slikanico v roke in naj vam otrok ob gledanju ilustracij pripoveduje svojo zgodbo. V knjižnici imate na razpolago zakladnico zgodb. Predvsem od staršev in drugih odraslih bralcev je odvisno, kako bodo raznovrstne likovne in literarne mojstrovine iz slikanic zaživele in rasle med najmlajšimi. Omogočite svojim otrokom srečanja s knjigo tudi zato, da boste bližje njim in sebi.

Literatura: Ida Mlakar: Raznovrstnost otroške literature. V: Branje za znanje in branje za zabavo : Program družinske pismenosti za starše predšolskih otrok : Priročnik za interno uporabo. Ljubljana : Andragoški center RS, 2006. str.: 73-88. Marjana Kobe: Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987.

18


19


20


21


Nosečnost in porod

Grozdana Berginc-Šormaz: Devet čarobnih mesecev. Ljubljana : samozal., 1998. Katarina Bertoncelj: Baby book : priročnik za bodoče mlade starše. Ljubljana : MGA MM, Družba za razvoj, 2007. Stuart Campbell: Glej, kako rastem : tridimenzionalni pogled v razvoj in rast ploda v maternici po tednih. Tržič : Učila International, 2005. Anne Deans: Vse o nosečnosti in porodu. Izola : Meander, 2006. Ina May Gaskin: Modrost rojevanja : porodni vodnik vodilne svetovne babice Ljubljana : Sanje, 2007. Lars Hamberger: Od spočetja do rojstva. Ljubljana : Modrijan, 2007. Robert V. Johnson: Vse o nosečnosti in otrokovem prvem letu : najpopolnejši vodnik za bodoče starše. Ljubljana : Educy, 2001.

22


Irena Kovačič: Mati in otrok : o nosečnosti in otroku do enega leta. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999. Christoph Lees: Nosečnost : odgovori na vsa vaša vprašanja. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Jack H. MacCubbin: Otrok pred rojstvom. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1989. Nega matere in otroka : nosečnost, nega, razvoj, zdravje, prva pomoč. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. Marjan Pajntar: Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana : Cankarjeva založba, 2004. Diane E. Papalia: Otrokov svet : otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana : Educy, 2003. Stanko Pušenjak: Nosečnost od tedna do tedna : koledar za bodoče starše. Radovljica : Didakta, 2005 in Radovljica : Didakta, 2007. Trudi Švarc-Urbančič: S športom v zdravo nosečnost. Ljubljana : Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 1997. Ti si moje sonce : [objemite svojega otroka s soncem in ljubeznijo : za nosečnice, mame in bodoče mame]. Maribor : Villa Creativa, 2007.

23


Fiona Wilcock: Zdrava prehrana v času nosečnosti : recepti, jedilniki in nasveti o prehrani za mamice pred in po rojstvu otroka. Tržič : Učila International, 2003.

Anne Bacus Lindroth: Moj prvi dojenček. Celje : Društvo Mohorjeva družba, 2007. Marjana Benedik-Novak: Vse o dojenju. Domžale : Lunik, 1997. Louis Borgenicht: Dojenček : navodila za uporabo. Izola : Meander, 2006. Andreja Bricelj: Zdrav dojenček in otrok : veliki vodnik nege in vzgoje od rojstva do 11. leta starosti. Ljubljana : Slovenska knjiga, 2004. Arlene Eisenberg: Dojenček : kaj pričakujemo prvo leto. Ljubljana : Vale-Novak, 2001. Mary L. Gavin: Otrok v formi : praktični vodnik za vzgojo zdravih otrok od rojstva do najstniških let. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. 24


Birgit Gebauer-Sesterhenn: Velika knjiga o dojenčku. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. Harville Hendrix: Zdrav otrok in ljubezen staršev. Ljubljana : Orbis, 2006. Otroci, otroci. Ptuj : In obs medicus, 2004. Heidi Keller: Kaj bi rad povedal moj otrok : priročnik za starše: prepoznavanje in razumevanje dojenčkove telesne govorice : otrokov razvoj v prvih dveh letih. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1998. Vicki Lansky: Praktični nasveti za starše. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995. Ksenija Olmer Šoster: Dojenje in materinstvo iz srca. Ljubljana : Vale-Novak, 1999. Elizabeth Pantley: Otroško spanje - brez joka v sanje. Radovljica : Didakta, 2003. 500 vprašanj mladih staršev. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1989. Miriam Stoppard: Nega dojenčka in malčka. Ljubljana : DZS, 1999. 25


John B. Thomson: Naravno otroštvo : praktični vodnik za prvih sedem let otrokovega življenja. Radovljica : Didakta, 1995.

Nicola Graimes: Prava hrana za otroške možgane. Ljubljana : Meander, 2005. Amanda Grant: Naravna hrana za dojenčke in malčke : popolna zdrava prehrana za otroke od rojstva do treh let. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2002. Annabel Karmel: Velika paparica za male papavčke Ljubljana : Debora, 1998. Annabel Karmel: Nova velika paparica za male papavčke : več kot 200 receptov za hitro pripravo enostavnih in zdravih jedi. Ljubljana : Debora, 2007. Earl Mindell: Otroška vitaminska biblija. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2000.

26

Helena Mrzlikar: Prehrana zdravega in bolnega otroka : preprosti recepti za pripravo jedi iz naravnih sestavin. Ljubljana : Kmečki glas, 1997.


Anne Sheasby: Zdrava prehrana za dojenčke in malčke. Radovljica : Didakta, 1999. Cornelia Trischberger: Mami, skuhaj to še enkrat! : 140 najljubših receptov – vse jedi zdrave in hitro pripravljene. Ptuj : In obs medicus, 2006. Lizzie Vann: Zdrava kuhinja za dojenčke in malčke. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002.

Thomas Armstrong: Prebudite genija v svojem otroku : spodbujanje radovednosti, ustvarjalnosti in učnih sposobnosti. Tržič : Učila, 2006. Beverly Browning Runyon: Starši, ki preveč ljubijo. Ljubljana : Julija Pergar, 1993. Steve Biddulph: Skrivnost srečnega otroštva : svetovna uspešnica, polna humorja, topline in uporabnih nasvetov. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. Barbara Coloroso: Otroci so tega vredni : notranja disciplina, največ, kar lahko damo otroku. Ljubljana : Tangram, 1996.

27


Don G. Campbell: Mozart za otroke : prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe. Ljubljana : Tangram, 2004. Lee Carroll: Indigo otroci so med nami. Ljubljana : Epta, 2004. Sue Cowley: Kako krotiti malčke. Ljubljana : Modrijan, 2007. Dorothy Einon: Ustvarjalen otrok : prepoznajte in spodbudite naravno nadarjenost vašega otroka. Tržič : Učila International, 2002. Dorothy Einon: Vodnik za zgodnje učenje. Radovljica : Didakta, 1999. Jeanne in Dan Elium: Vzgoja sinov : starševstvo in vzgoja zdravega moža. Ljubljana : Orbis, 2000. Jeanne in Dan Elium: Vzgoja hčera : vloga staršev v razvoju zdrave ženske. Ljubljana : Orbis, 2001. Eduard Estivill: Spi, dete, spi : kako navadite malčka mirno spati: jedrnat vodnik po metodi dr. Eduarda Estivilla. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. 28


Adele Faber: Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996. Susan Foward: Strupeni starši : rešite se boleče zapuščine staršev in zaživite svoje življenje. Ljubljana : Tangram, 2001. Mary Gavin: Otrok v formi : praktični vodnik za vzgojo zdravih otrok – od rojstva do najstniških let. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. Jane Gilbert: Navajanje na kahlico : za lažji prehod od pleničk do školjke. Radovljica : Didakta, 2003. John Gray: Otroci so iz nebes : veščine pozitivnega starševstva za vzgojo sodelujočih, samozavestnih in razumevajočih otrok. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002. Harville Hendrix: Zdrav otrok in ljubezen staršev. Ljubljana : Orbis, 2006. Colette Jacob: Mar otroke sploh še lahko vzgajamo? Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2002. Klaus Kolb: Otroci se zlahka učijo : skozi igro do učenja, spodbujanje spomina, koncentracije in razuma, test : kateri učni tip je vaš otrok. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. 29


Dorothy Law Nolte: Otroci so podoba svojih staršev : starševstvo, ki oblikuje vrednote. Tržič : Učila, 2000. Penelope Leach: Otrok od rojstva do šole. Ljubljana : Domus, 2004. Alice Miller: Drama je biti otrok in iskanje resnice o sebi. Ljubljana : Tangram, 1992. Alice Miller: Upor telesa : telo terja resnico. Ljubljana : Tangram, 2005. Cornelia Nitsch: Dr. Mama ! : drugačna knjiga o otroških boleznih. Ljubljana : Kres, 2001. OTROCI s posebnimi potrebami : integracija in inkluzija. Nova Gorica : Melior: Educa, 2006. OTROKOVE ustvarjalne igre. Ljubljana : Tehniška založba, 2006. Elizabeth Pantley: ABC odlične vzgoje : zakladnica nasvetov za starše. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001. Elizabeth Pantley: Z otrokom lahko sodelujete. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007.

30

Gerda Pighin: Otrokovo prvo leto : da bo vaš otrok zdrav in živahen. Ptuj : In obs medicus, 2006.


Alenka Rebula-Tuta: Globine, ki so nas rodile : zgodnje otroštvo v otroku in odraslem. Celovec, Ljubljana, Dunaj : Mohorjeva založba, 1998. Erwin Ringel: Beg ne pomaga : kako se pravilno spoprijemamo s težavami. Celovec : Mohorjeva = Hermagoras, 2004. William Sears: Uspešen otrok. Radovljica : Didakta, 2004. Lawrence E. Shapiro: Čustvena inteligenca otrok : kako vzgojimo otroka z visokim čustvenim količnikom : priročnik za starše. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999. Lawrence E. Shapiro: Ščepec preventive : kako preprečimo težave, preden se sploh pojavijo. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. Stanley Shapiro: SOS za starše : 50 hitrih in učinkovitih rešitev za težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri vzgoji. Celovec : Mohorjeva, 2006. Jackie Silberg: Miselni razvoj dojenčka in malčka : igre za spodbujanje otrokovih umskih sposobnosti. Tržič : Učila International, 2003. Robin Skynner: Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana : Tangram, 1994. 31


Miriam Stoppard: Kaj zmore vaš otrok : odkrivajmo in razvijajmo otrokove naravne potenciale. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1992. Miriam Stoppard: Mama je moja zdravnica. Ljubljana : Prešernova družba, 2003. Miriam Stoppard: Zdravstveni vodnik za vso družino. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. Marja Strojin: Otroci potrebujejo mejo. Ljubljana : Otroci, 2006. Damjana Šmid: O plenicah, mozoljih in ljubezni: razmišljanja o vzgoji. Kranj : Gorenjski glas, 2005. Mateja Videmšek: Mali športnik : gibalne dejavnosti otrok do tretjega leta starosti v okviru družine. Ljubljana : Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2003. Darja Vtič-Tršinar: Pri nas doma se pogovarjamo : za družine, ki hočejo več. Maribor : Ekološko-kulturno društvo Za boljši svet, 2006. Nel Warnars-Kleverlaan: Igre z dojenčkom : [od rojstva do enega leta]. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007.

32


Richard C. Woolfson: Bistro dete : kako razumeti in spodbujati otrokov razvoj. Radovljica : Didakta, 2001. Richard C. Woolfson: Bratci in sestrice : da bodo vaši otroci prijatelji. Radovljica : Didakta, 2003. Bogdan Žorž: Razvajenost : rak sodobne vzgoje. Celje : Mohorjeva družba, 2002. Bogdan Žorž: Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo. Celje : Društvo Mohorjeva družba : Celjska Mohorjeva družba, 2006.

Bronislava Aubelj: Antična imena po slovensko. Ljubljana : Modrijan, 1997. Helen Exley: Novorojenčku! Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Helen Exley: Novorojenki! Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Janez Keber: Leksikon ime : izvor imen na Slovenskem. Celje : Mohorjeva družba, 1996.

33


Janez Keber: Najlepša imena za novorojenčka. Ljubljana : Info press, 2004. Vera Schauber: Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan v letu. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995.

Aleksander Arsov: Hiša pesmic : draga teta Štorklja. Radovljica : Občina Radovljica, 2003. Mel Ashton: My first music : melodies and sounds for babies and toddlers. Netherland : HNS Music, 2001. Ludwig van Beethoven: Lovely baby Beethoven : the most beautiful Beethoven themes especially re-arranged for babies. Netherlands : RGL Music, 2006. Katarina Juvančič: Al’ že spiš? ali Kako uspavamo v Sloveniji [Dva medija]. Ljubljana : Kulturno društvo Folk Slovenija, 2006. Raimond Lap: Baby classics : music 4 Babies. Netherland : RGL Music, 2006. 34


Raimond Lap: Lovely baby brainpower. : your baby can learn much more! Netherlands : RGL Music, 2006. Raimond Lap: Lovely sleepy baby : music to relax babies and toddlers. Netherlands : RGL Music, 2006. Ray Lap: The baby CD : music for babies and toddlers, specially composed by Ray Lap. Holland: HNS Music, 2006. Wolfgang Amadeus Mozart: Baby’s own symphony. Holland : PWM Masters: United Audio Entertainment, p 1999. Wolfgang Amadeus Mozart: Mozart for babies . PWM Masters : United Audio Entertainment, p 1999. Muca prede nitke zlate : svetovne uspavanke. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. Otroški pevski zbor Župnije Šoštanj: Spi dete spi. Slovenj Gradec : Pameče, p 2001. Igor Potočnik: Najpesmice za najmlajše. Kranj : Panika Records, cop. 2002. Lisa Abbott Singers: Children’s christmas collection. Enfield : Prism Leisure, 1997. 35


Uspavanke za dojenčke. Kranj : Panika Records, cop. 2002. Uspavanke za dojenčke 2. Kranj : Panika records, cop. 2005. Wonderful children’s favourites : 25 original hit recordings from the classic radio show. Enfield : Prism Leisure, 2004.

Mama : revija za nosečnice in starše. Moj malček : revija za skrbne starše. Otrok in družina : revija za družinsko in družbeno vzgojo. Super mami : revija za sodobne mamice.

36


Luisa Accati: Pošast in lepotica : oče in mati v katoliški vzgoji čustev. Ljubljana : Studia humanitatis, 2001. Jacques Arenes: Je oče še del družine? Ljubljana : Oka, otroška knjiga, 2003. Robert Bly: Divji moški : knjiga o moških. Nova Gorica : Eno, 2004. Pavao Brajša: Očetje, kje ste? : mit in resnica o materinstvu. Ljubljana : Delavska enotnost, 1987. Marie-Louise von Franz: Puer aeternus. Ljubljana : Meta, 1988. Christian Gostečnik: Ne grenite svojih otrok. Ljubljana : Brat Frančišek : Frančiškanski družinski center, 1998. Christian Gostečnik: Poskusiva znova. Ljubljana : Brat Frančišek : Frančiškanski družinski inštitut, 2001. Christian Gostečnik: Srečal sem svojo družino. Ljubljana : Brat Frančišek : Frančiškanski družinski center, 1999. 37


Christian Gostečnik: Srečal sem svojo družino. II. Ljubljana : Brat Frančišek : Frančiškanski družinski inštitut, 2003. Tom Hirschfeld: Dober poslovnež, še boljši očka : razpetost sodobnega očeta med družino in službo. Tržič : Učila, 2001. Marjan Jarnjak: Nepozabni romantični izleti. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Sam Keen: Ogenj v trebuhu : kako biti moški. Nova Gorica : Eno, 2006. Jurij Paljk: Očetovstvo malo drugače. Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 2007. Michael Powell: Vprašaj očeta. Radovljica : Didakta, 2004 Cyrus A. Rahman: Moški v formi : osebni trener za boljšo telesno pripravljenost. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Joan Aho Ryan: Vse, kar mi je podaril oče : poklon očetovstvu. Tržič : Učila, 1998.

38

Dušan Rutar: Ljubezen v imenu očeta : kar s pomočjo filmov oče podari sinu. Ljubljana : UMco, 2006.


Kester Schlenz: Hura, očka bom! Ljubljana : Mladinska knjiga, 1998. Damijan Šinigoj: Očkov kotiček. Novo mesto : Goga, 2003. Martina Tomori: Klic po očetu. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1989. Đuro Zrakić: Vsi me imajo radi, samo oče ne. Koper : Ognjišče, 2000.

Isabel Allende: Afrodita: zgodbe, recepti in drugi afrodiziaki. Tržič : Učila International, 2007. Jean Shinoda Bolen: Babe ne tarnajo : zgoščena modrost za sočne ženske. Nova Gorica : Eno, 2005. Jean Shinoda Bolen: Babje boginje. Nova Gorica : Eno, 2006. Klaus Bos: Hoja in lahkoten tek. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006.

39


Ruth Carpenter: Vprašaj mamo. Radovljica : Didakta, 2004. David Deida: Razkrita moška narava : ženski vodnik za razumevanje moških. Tržič : Učila, 1998. Umberto Eco: Zgodovina lepote. Ljubljana : Modrijan, 2006. Erich Fromm: Umetnost ljubezni in življenja. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Evgen Gec: Skrivnosti lepote : [korak za korakom]. Koper : samozaložba, 2006. Caroline Jones: Vsak dan fatalka: zvijače in bližnjice do popolnega videza : [telovadba, prehrana, moda, lepota]. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. Katarina Kompan Erzar: Odkritje odnosa. Ljubljana : Brat Frančišek: Frančiškanski družinski inštitut, 2001. Katarina Kompan Erzar: Skrita moč družine. Ljubljana : Brat Frančišek: Frančiškanski družinski inštitut, 2003.

40

Clarissa Pinkola Estés: Ženske, ki tečejo z volkovi : miti in zgodbe o arhetipu Divje ženske. Nova Gorica : Eno, 2003.


Dorte Kuhn: Okrogle & fit : vadba z užitkom za močnejše. Ljubljana : Delo revije: Pisanica, 2006. Christin Kuhnert: Pilates. Ljubljana : Delo revije: Pisanica, 2007. Elisabeth Lukas: Družina in smisel. Celje : Mohorjeva družba, 1993. Betty McLellan: Na pomoč! Moj moški je fantek. Radovljica : Didakta, 2007. Alenka Rebula Tuta: Blagor ženskam. Trst : Graphart, 2007. M. Scott Peck: Ljubezen in duhovna rast : nova psihologija ljubezni, tradicionalnih vrednot in duhovne rasti. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Uschka Pittroff: Za dobro počutje : najboljše zamisli in recepti za sproščeno razpoloženje. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. Margit Rudiger: Trebuh, noge in zadnjica. Ljubljana : Delo revije: Pisanica, 2006. Kellina Stewart: Pilates: priročnik za učenje pilatesa doma. Tržič : Učila International, 2006.

41


Jaime Stover Schmitt: Joga za vsako žensko : kako združiti moč, prožnost in ravnovesje v vsakdanjem življenju. Ljubljana : Arkadija, 2004. Thorsten Tschirner: 8 minut je dovolj : nova formula za lepo telo: majhen napor - velik učinek. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005.

Isabel Allende: Hiša duhov. Tržič : Učila International, 2004. Nathacha Appanah-Mouriquand: Annina poroka. Ljubljana : Sanje, 2007. Ama Ata Aidoo: Vse šteje. Ljubljana : Cankarjeva založba, 2004. Richard Bach: Jonatan Livingston Galeb. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001. Sergio Bambaren: Delfin. Nova Gorica : Eno, 2002. 42


Alessandro Baricco: Ocean morje. Tržič : Učila International, 2005. Alessandro Baricco: Svila. Ljubljana : Vale-Novak, 1997. Elizabeth Berg: Umetnost krpanja. Izola : Meander, 2005. Margery Williams Bianco: Baržunasti zajček ali kako igrače oživijo. Nova Gorica : Eno, 2007. Christoper A. Bohjalian: Bizonji vojščak. Izola : Meander, 2005. Noëlle Châtelet:: Dama v modrem. Radovljica : Didakta, 1997. Noëlle Châtelet: Deklica in sončnice. Radovljica : Didakta, 2002. Noëlle Châtelet:: Ženska v rdečem. Radovljica : Didakta, 2001. Anne Civardi: Nočne lučke : zgodbice, ki jih berete vašemu otroku za pomiritev, vzpodbujanje samozavesti in ustvarjalnosti. Notranje Gorice : Quatro, 2004.

43


Paulo Coelho: Alkimist. Ljubljana : V. B. Z., 2005. Paulo Coelho: Ob reki Piedri sem sedela in jokala. Ljubljana : Vale-Novak, 1996. Robert De Board: Svetovanje za Žabca : psihološka pustolovščina. Radovljica : TOP, Regionalni izobraževalni center, 1999. Anthony De Mello: Minuta nesmisla. Nova Gorica : Eno, 2000. Di Morrissey: Barra Creek. Dob pri Domžalah : Miš, 2005. Philippe Delerm: Prvi požirek piva in drugi drobni užitki. Ljubljana : Vale-Novak, 2000. Kiran Desai: Dediščina izgube. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. Branko Gradišnik: Roka, voda, kamen : roman v treh letih. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. Robert Fulghum: Iskrena ljubezen : preproste zgodbe o številnih obrazih ljubezni. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. 44


Robert Fulghum: Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu : navadne misli o navadnih rečeh. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1992. Jostein Gaarder: Lepotica s pomarančami. Ljubljana : Vale-Novak, 2005. Kenneth Grahame: Veter v vrbah. Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče, 1995. Tove Jansson: Poletna knjiga. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. Daniel Kehlmann: Izmera sveta. Ljubljana : Modrijan, 2007. Aksinija Kermauner: Smaragdna obzorja. Dob pri Domžalah : Miš, 2007. Marian Keyes: Suši za začetnike. Tržič : Učila International, 2007. Sue Monk Kidd: Prestol morske deklice. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Sophie Kinsella: Moje skrivnosti. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005.

45


Sophie Kinsella: Strastna zapravljivka in njena sestra. Tržič : Učila International, 2006. Ephraim Kishon: Družinske zgodbe. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1979. Sabine Kuegler: Klic džungle. Tržič : Učila International, 2007. David Herbert Lorens: Sinovi in ljubimci. Murska Sobota : Pomurska založba, 1983. Yann Martel: Pijevo življenje. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004. Dalene Matthee: Fielin otrok. Ljubljana : Sanje, 2005. Tamara McKinley: Matildin zadnji valček. Ljubljana : Prešernova družba, 2004. Emma McLaughlin: Dnevnik varuške. Izola : Meander, 2003. Alex Miller: Potovanje v kamnito deželo. Dob pri Domžalah : Miš, 2007. 46


Isabelle Miniere: Navaden par. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007. Ajra Miška: Šepet življenja. Ljubljana : Aura, 1998. Anne Meurois-Givaudan: Devet stopnic : zgodba o rojstvu in ponovnem rojstvu. Ljubljana : Aura, 1992. Anita Nair: Ženski kupe. Radovljica : Didakta, 2005. Cees Nooteboom: Vsi sveti. Ljubljana : Cankarjeva založba, 2007. Marcel Pagnol: Slava mojega očeta. Ljubljana : Vale-Novak, 2004. Allison Pearson: Le kako ji to uspe?! Izola : Meander, 2004. Tony Parsons: Družina je zakon! Tržič : Učila International, 2007. Nevenka Podgornik: Izbrana pot k otrokom : pomen izbire ravnanj pri ustvarjanju odnosov in vzgoji otrok : prikaz skozi zgodbe. Nova Gorica : Educa, Melior, 2005.

47


Lily Prior: La cucina : posvečeno ljubezni. Izola : Meander, 2004. Andreja Pšeničny: Na visokih petah. Dob pri Domžalah : Miš, 2007. Carmen Reid: Trije v postelji : roman o ljubezni, seksu, poslu in otrocih. Izola : Meander, 2003. Carmen Reid: Življenje je norišnica. Izola : Meander, 2003. Božo Rustja: Zgodbe za srečo v družini : za srečno družino in lep zakon. Koper : Ognjišče, 2003. Antoine De Saint-Exupéry: Mali princ. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1991. Luis Sepúlveda: Starec, ki je bral ljubezenske romane. Ljubljana : Vale-Novak, 1997. John Shors: Pod marmornim nebom : ljubezenska zgodba o nastanku Tadž Mahala. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2007.

48

Susanna Tamaro: Pojdi, kamor te vodi srce. Ljubljana : Cankarjeva založba, 2006.


Janja Vidmar: Uspavanka za mladega očka. Ljubljana : Karantanija, 2006. Verena in Andrej Perko: Poletje je dalo na glavo klobuk. Ljubljana : Trubar, 2006. Michal Viewegh: Čudoviti pasji časi. Ljubljana : Sanje, 2003. Aleksandra Veble: Al eksandra. Ljubljana : Cangura.com, 2007. Velma Wallis: Ženici : aljaška legenda o izdajstvu, pogumu in preživetju. Ljubljana : Vale-Novak, 1997. Hui Wei: Poroka z budo. Tržič : Učila International, 2006. Lauren Weisberger: Hudičevka v Pradi. Tržič : Učila International, 2007. Polly Williams: Njami mami. Ljubljana : Prešernova družba, 2007. Stefanie Zweig: Nikjer v Afriki. Tržič : Učila International, 2007. 49


Beremo skupaj : priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003. Margareta Dolinšek-Bubnič: Beri mi in se pogovarjaj z mano! : strokovni priročnik z nasveti za kreativno uporabo otroških slikanic. Ljubljana : Epta, 1999. Michelle Knudsen: Lev v knjižnici. Ljubljana : Kres, 2007. Paul Kropp: Vzgajanje bralca : naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Tržič : Učila, 2000. Tilka Jamnik: Ostržek bere za bralno značko. Ljubljana : DZS, 2006. Tilka Jamnik: Pika v knjižnici. Ljubljana : DZS, 2004. Tilka Jamnik: V knjižnici. Tržič : Učila, 1998.

50

Jana Milčinski: Pravljica za danes in jutri. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1992.


Silva Novljan: Povabljen v knjižnico. Ljubljana : Bralno društvo Slovenije, 1997. Daniel Pennac: Čudežno potovanje : knjiga o branju. Ljubljana : J. Pergar, 1996. Gianni Rodari: Srečanje z domišljijo. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996. Simpozij pravljičarjev: Sedi k meni, povem ti eno pravljico: za ohranjanje slovenskega izročila : zbornik prvega simpozija pravljičarjev : priročnik pripovedovanja pravljic. Maribor : Mariborska knjižnica, 2006.

Émilie Beaumont: Dobili bomo dojenčka. Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2005. Babette Cole: Mama je znesla jajce! Ljubljana : Kmečki glas, 1994. Roberta Giommi: Učimo se ljubezni. 3 leta - 6 let. Ljubljana : Državna založba Slovenije, Milano : Arnoldo Mondadori, 1993. 51


Metka Kralj: Kako sem prišel na svet? : spolna vzgoja za otroke. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1994. Carlo A. Michelini: Pričakujemo dojenčka. Tržič : Učila, 1995. Pilar Migallón Lopezosa: Le od kod se je vzel ta dojenček? Lesce : Oziris, 1995. Steve Parker: Razmnoževanje. Ljubljana : Grlica, 2006. Mercedes Palop Botella: O, kakšna zmeda! Lesce : Oziris, 1995. Doris Rübel: Od kod prihajajo dojenčki? Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005.

Laurence Bourguignon: Bratec in sestrica. Tržič : Učila International, 2005.

52

Laurence Bourguignon: Pravljica o mojem dojenčku. Tržič : Učila, 1999.


Babette Cole: Ljubči. Radovljica : Didakta, 2001. Debi Gliori: Pingvinčkova pošta. Radovljica : Didakta, 2002. Katharine Holabird: Angelina dobi sestrico. Ljubljana : DZS, 2004. Nataša Konc Lorenzutti: Lučka : zgodba o rojstvu. Ljubljana : Družina, 2004. Jutta Langreuter: Ti je toplo, Lile? Ljubljana : Kres, 2003. Barbara Mitchelhill: Alenkina morska deklica. Ljubljana : Educy, 2002. Eva Moore: Franček in dojenček. Ljubljana : Tehniška založba, 2003. Christine Nostlinger: Franceve dojenčkove zgodbe. Celovec; Ljubljana; Dunaj : Mohorjeva založba, 2002. Sanja Pilić: Dobil sem bratca. Ljubljana : Karantanija, 2005. 53


Matea Reba: Zmajček Bim in Bimbi. Kamnik : Reba, 2000. Thierry Robberecht: O deklici, ki hoče nazaj v mamin trebuh. Ljubljana : Kres, 2005. Ursel Scheffler: Poljubček za sestrico. Ljubljana : Kres, 2000. Gerda Marie Scheidl: Nova sestrica. Ljubljana : Kres, 1999. Marian de Smet: Prodam bratca. Ljubljana : Kres, 2007. Julie Sykes: Presenečenje za malega tigra. Tržič : Učila, 1999. David Wojtowycz: Veliko presenečenje za Igorja. Ljubljana : Domus, 2001. Ela Zupančič: Odkod Novakovim Mihec. Ljubljana : Univerzum, 1984.

54


Émilie Beaumont: Av, boli. Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2002. Émilie Beaumont: Zdravje in higiena. Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2005. Linne Bie: Mali Leon se oblači. Ljubljana : Kres, 2004. Linne Bie: Mali Leon je umazan. Ljubljana : Kres, 2004. Linne Bie: Mali Leon je zaspan. Ljubljana : Kres, 2004. Jane Bingham: Vsak je kdaj - jezen. Murska Sobota : Pomurska založba, 2007. Jane Bingham: Vsak je kdaj - srečen. Murska Sobota : Pomurska založba, 2007. Jane Bingham: Vsak je kdaj - žalosten. Murska Sobota : Pomurska založba, 2007. 55


Jane Bingham: Vsak je kdaj - prestrašen. Murska Sobota : Pomurska založba, 2007. Madeleine Brunelet: Kako pozdravljam. Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2002. Madeleine Brunelet: Kdaj rečem prosim. Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2002. Madeleine Brunelet: Kdaj rečem hvala. Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2002. Madeleine Brunelet: Kdaj rečem rad te imam. Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2002. Madeleine Brunelet: Kdaj rečem oprosti. Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2002. Madeleine Brunelet: Kdaj rečem bravo. Ljubljana : »Otroška knjiga« Oka, 2002. Anna Casalis: Mišek Tip noče spati. Ljubljana : Karantanija, 2004. Anna Casalis: Mišek Tip nagaja. Ljubljana : Karantanija, 2004. 56


Anna Casalis: Mišek Tip noče jesti. Ljubljana : Karantanija, 2004. Anna Casalis: Mišek Tip noče v vrtec. Ljubljana : Karantanija, 2005. Anna Casalis: Mišek Tip se zlaže. Ljubljana : Karantanija, 2005. Anna Casalis: Mišek Tip. Mamica ne hodi v službo! Ljubljana : Karantanija, 2006. Angelika Diem: Dirka Formule Čiračara ali Pomembno je sodelovati. Ljubljana : Kres, 2002. Geraldine Elschner: Čisto sam! Ljubljana : Kres, 2006. Anne-Françoise Loiseau: Kako je prav? : O lepem vedenju in dobrih navadah. Ljubljana : Mladinska knjiga, cop. 2005. Ingrid Godon: Neli in Cezar : v kopalnici. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. Ingrid Godon: Neli in Cezar : pri mizi. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. 57


Judy Hindley: Od nog do glave : prva knjiga o tebi. Radovljica : Didakta, 1999. Damjana Kenda Hussu: Kako se kuha mula : pesmice o družinskem življenju. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002. Sandrine Lambert: Kdo bo pospravil igrače? : [o zajčku, ki se je naučil pospravljati]. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Sandrine Lambert: To je moje! : [o zajčku, ki se je naučil posojati igrače]. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006. Claire Llewellyn: Na cesti. Ljubljana : Grlica, 2006. Claire Llewellyn: Ob vodi. Ljubljana : Grlica, 2006. Claire Llewellyn: Doma. Ljubljana : Grlica, 2006. Claire Llewellyn: Zunaj. Ljubljana : Grlica, 2006. Brian Moses: Jeza. Ljubljana : Grlica, 2006. 58


Brian Moses: Strah. Ljubljana : Grlica, 2006. Brian Moses: Žalost. Ljubljana : Grlica, 2006. Aline de Pétigny: Adijo, duda! : o zajčku, ki se je odvadil dude. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005. Aline de Pétigny: Katja naredi neumnost. Radovljica : Didakta, 2005. Aline de Pétigny: Katja noče v posteljo. Radovljica : Didakta, 2005. Aline de Pétigny: Katja gre k zdravniku. Radovljica : Didakta, 2005. Aline de Pétigny: Matevžu je uspelo! : [o zajčku, ki je dobil kahlico]. Ljubljana : Mladinska knjiga, cop. 2004. Aline de Pétigny: Matevž noče zaspati : [o zajčku, ki se ne boji več teme]. Ljubljana : Mladinska knjiga, cop. 2007 Aline de Pétigny: Matevž pri zdravniku : [o zajčku, ki je premagal strah]. Ljubljana : Mladinska knjiga, cop. 2007. 59


Bärbel Spathelf: Filip in kraljček Palček. Ljubljana : Kres, 2001. Bärbel Spathelf: Imuno ali Kaj se zgodi, ko zboliš. Ljubljana : Kres, 2004. Bärbel Spathelf: Koštrun prepirun ali Kako se lahko izognemo prepiru. Ljubljana : Kres, 2004. Bärbel Spathelf: Mali škrat Plenicetat. Ljubljana : Kres, 2000. Bärbel Spathelf: Medvedek vile Dudosnedke. Ljubljana : Kres, 1999. Bärbel Spathelf: Pucek ali Če pomaga vlak, pospravi vsak junak. Ljubljana : Kres, 2004. Bärbel Spathelf: Zdaj bomo pa spali! ali Kako lažje zaspimo z miško Nananino. Ljubljana : Kres, 2001. Bärbel Spathelf: Zobovilka ali Zobna vila nam razkrije skrivnost zdravih zob. Ljubljana : Kres, 2001. Julia Volmert: Medvedek pomagalček ali Kaj narediš, če se izgubiš. Ljubljana : Kres, 2003. 60


Julia Volmert: Ĺ krat Brokolino ali Pametne glave so zdrave. Ljubljana : Kres, 2004. Brigitte Weninger: Vsi za enega, eden za vse. Ljubljana : Kres, 2007.

61


62


63


BRALNI UTRINKI o družinskem branju

Pri nas doma zelo radi beremo in v potokih besed neizmerno uživamo. S to svojo strastjo smo »okužili« tudi otroka, saj že od prvih mesecev življenja rada segata po raznovrstnem čtivu. Naše prve knjigice so bile majhne, pisane, prijetne na otip in so se občasno znale oglasiti s kakšnim zanimivim šuštenjem, cvrčanjem, piskanjem ali bliskanjem. Spomnim se njunih majhnih prstkov, ki so drseli po platnicah in straneh, žarečih, bleščečih oči, ki so se veselile mavrice podob, zvokov, občutij ter njunih vznemirjenih komentarjev. Proti prvemu rojstnemu dnevu je bila njuna najljubša knjiga Mišek Pepi: Slovar živali. Zanimivo, Nace in Liza sta enajst let narazen, pa je bila ista knjiga njuna najljubša v tem obdobju. Ob njej sta se naučila govoriti. Nekaj mesecev kasneje smo pričeli »brati« oziroma prepevati angleško knjigo Old McDonald Had a Farm. Stari Donald je poskrbel za njun prvi stik s tujim jezikom. Zelo zabavno početje, še zlasti zato, ker se je knjiga oglašala, ko si pritisnil na določeno živalco. Poleg tega smo radi listali po reviji National Geographic, saj so bile obema otrokoma zelo všeč čudovite fotografije živali, pokrajin in rastlin. Nepozabni so trenutki, ko sta sama na glas »obnavljala« Miško Minko, Pikija, Leteče medvedke in obnavljala drobne rime iz Mehurčkov, Male mravljice, Biba leze, biba … drugič.

64

Tam nekje po drugem rojstnem dnevu smo že brali daljše zgodbe, ki sem jih sprva prilagajala pozornosti in razumevanju otrok, kaj kmalu pa smo jih lahko prebrali v celoti. Segali smo predvsem po pravljicah o pogumnih živalih in dogodivščinah malih deklic in dečkov. Pomembno nam je bilo, da so bile ilustracije prijetne, barvite in vabljive. Še prav posebej pa so bile privlačne knjige,


ki jih je spremljala avdio kaseta. Tako sta neštetokrat »prebrala« in poslušala zgodbe Janeza Bitenca (Palčki z rožnega griča, O zajčku, ki je izgubil ključek, Štirje godci, Medvedki na sejmu), Zvezdico Zaspanko Franeta Miličinskega, Jureta Kvak-Kvak Saše Vegri, Mačka Murija Kajetana Koviča, Muco Copatarico Ele Peroci ter Pavčkovega Jurija Murija v Afriki. Ko sta upihnila tretjo svečko, sta oba že zelo dobro govorila in hkrati izoblikovala svoj bralni okus. Nace je izbiral predvsem pustolovske zgodbe, v katerih so nastopale živali in risani junaki (zbirka Svetovni popotnik Walta Disneyja in ostale Disneyjeve zgodbe, zgodbice iz zbirke Najlepše tačke založbe Učila ), Lizo pa so očarale predvsem pravljice o princeskah, vilah, morskih deklicah vseh sort, malih miškah in ostalih drobižkih (stare dobre pravljice bratov Grimm, Majhne skrivnosti o vilah, Ariela, Mala miška: Rada te imam / Lahko noč / Hvala, zgodbice iz Didaktine zbirke Drobižki – Čmrlj Brundek, Čebela Adela, …). Občasno sem jima brala angleške slikanice, vendar sem angleščino ves čas prepletala s slovenščino. Opazila sem še eno razliko med otrokoma. Kljub temu, da so bile knjige bogato ilustrirane in da je bilo na vsaki strani le nekaj stavkov, je Nace užival, ko je poslušal vso stran do konca v angleščini in potem prisluhnil prevodu v slovenščino, Liza pa ni imela potrpljenja, da bi dočakala konec strani, hotela je zgodbo takoj. Z veliko večjim veseljem pa je potem na koncu knjige v slikovnem slovarčku kazala na sličice in me povpraševala po angleških besedah. Tako sem z Nacetom brala zgodbe iz zbirk The Woodland Tales, Fireman Sam in Thomas the Tank Engine, z Lizo pa predvsem zgodbe o mali čarovnici Winnie the Witch in drugih pravljičnih bitjih (Winnie in Winter, Winnie Flies Again, The Tooth Fairy, The Snowflake Princess, The Mermaid and the Star). Po branju smo ponovili nekaj besed, ki so otroka zanimale, morda še kakšno frazo ali dve in sem pa tja kdaj tudi kaj narisali ali pobarvali. Vedno pa smo »angležili« samo toliko in dokler smo se zabavali. Nikoli nisem vztrajala, če sem opazila, da sta se naveličala ali da jima je pretežko. Angleščina je bila vedno le del igre, nikoli obveznost ali

65


nuja. Včasih smo samo gledali sličice v slikovnem slovarju in jih poimenovali – a vedno le toliko, kolikor sta želela otroka. V četrtem in petem letu starosti smo z branjem nadaljevali ter še pogosteje zahajali v knjižnico. Nace je odkril Mikija Mustra in njegove zabavne, dobro ilustrirane zgodbe. Neskončnokrat je želel slišati zgodbe kot so Mali muc Tati, Belko in Črnuhek ter Arne na potepu. Liza je vzljubila knjige o risanih junakih – želvaku Frančku in Nodiju, predvsem pa zgodbe o dogodivščinah miške Angeline, še prav posebej, kako postane Angelina balerina. Ta knjiga je zelo bogato opremljena in ponuja čudovito izhodišče za samostojno baletno predstavo. Marsikateri zimski večer smo bili povabljeni v »gledališče«, kjer smo uživali v predstavi naše domače balerine. Odkrili smo tudi knjige v slikopisu, ki so se obema zdele zanimive, saj sta nenadoma dobila občutek, da »znata« že skoraj brati … Nepozabne so bile bralne urice, ko sta nam otroka glasno »prebirala« pravljice in zgodbe, ki sta jih poznala. Tolikokrat sta jih že slišala, da sta jih znala na pamet do zadnje vejice in pike. Če pa se je kje zataknilo, sta uporabila svojo neizmerno domišljijo in spretno nadaljevala. Danes je Nace srednješolec in še vedno navdušeno prijateljuje s pisano besedo. Liza pa je ravno praznovala svoj peti rojstni dan. Zdaj se že zanima za podobe in oblike črk. Rada »prebira« knjigo Abeceda na polju in v gozdu Otona Župančiča in Nika Grafenauerja, v kateri so ji všeč ilustracije, še prav posebej tolste velike črke, ki kraljujejo na vsaki strani posebej. Njeno trenutno najljubše večerno branje pa so Podobe princesk, knjiga, ki govori o življenju princes v davnini. Njihove srebrno-zlate kočije jo popeljejo v sanjsko deželo, kjer popije čaj s Pepelko, poklepeta s Heloizo in cvetličnim vilam pomaga izdelati čarobni prah. > > Alenka Koncilja

66


Branje sem v vzgojo svojih otrok vključila vedno že zelo zgodaj. Kot včasih rečemo, sem enostavno od nekdaj čutila, da je tako prav, obenem pa me je k temu dodatno vzpodbujala še literatura s področja vzgoje (nazadnje sem našla dobro razlago s tega področja v knjigi Kompan Erzarjeve : Skrita moč družine). In res se skoraj vselej izkaže, da branje otroka pritegne, umiri in usmeri njegovo pozornost. Z mojim četrtim, 3 leta in pol starim otrokom, sva branje med drugim vključila tudi že v sam začetek dneva. Zjutraj še na pol speč čaka, da mu vnaprej osmislim dan. Njegove prve besede so: »A greva brat pravljico?« Primeva se za roke in se napotiva nazaj v toplo, puhasto mehko udobje postelje, si podpreva hrbta in s posebno svečanostjo odpreva platnice izbrane pravljične dežele. Čutim, da je zanj prihod v dan na ta način mnogo lažji, kot bi bil, če bi vse skupaj začela neposredno z zajtrkom, oblačenjem in umivanjem; temi dolgočasnimi, ponavljajočimi se jutranjimi opravili. Ko se tako izgubiva v svetu fantastičnih barvnih ilustracij, pravljičnih junakov in za otroško razburljivo domišljijo vešče izbranih besed, se kot mama umirim sama: v sebi začutim vsaj kanček otroške igrivosti, skrbi se neslišno umaknejo za zadnjo platnico pravljice; prav tako pa skoraj v trenutku začutim nepojmljivost, ko se otrok z nekakšno vso-stjo: prav ves, v kratkem trenutku osredotoči na čarobni svet, ki vstaja pred nama izza knjižnih platnic. Tako postaneva že v zgodnjem jutru sopotnika na poti skozi čudovito čarobnost življenja, ki jo odražajo (tudi) otroške knjige. Ni potrebno posebej poudarjati, da je prednost tega načina poleg naštetega tudi učenje pogajanja: toliko bova prebrala, nato se bova odrekla pernicam, se oblekla, pozajtrkovala umila ter začela dan. Pogajanja so ponavadi uspešna, tako da sva na koncu zmagovalca oba. 67


K branju smiselno vključujeva izbiro filmov in risank pa tudi gledaliških predstav za najmlajše, kar otrok spremlja z enako pozornostjo kot knjige. Kmalu se bova, kot sem to storila tudi že pri starejših otrocih, vključila tudi v pravljične urice v knjižnici Kamnik. Kaj najraje bereva? V knjižnici se na otroškem oddelku najpogosteje preprosto razgledava med knjigami, ki so jih bili starši pravkar vrnili in ponavadi je izbira bogata in bera dobra. Ne morem pa mimo tega, da si privoščim posebno razkošje vnovičnega doživljanja čarobnih trenutkov svojega otroštva s tem, ko izbiram zanj in mu predstavljam tudi knjige, ki so v otroštvu naredile name poseben vtis. Žar se, kot se zdi, nalezljivo prenaša z mene nanj; tudi če potem on vsebine zgodbice ne doživi z enakim žarom kot jaz, ostane trenutek za vse večne čase neizbrisno kraj najinega srečanja. Najraje bereva Frančke, Sapramiško, Pikija, Muco Copatarico, Moj dežnik je lahko balon, Slovenske ljudske pravljice, Franček in fižolovo steblo, Župančičeve Mehurčke, Tri prašičke… (naslovov preštevilnih odličnih Eptinih in knjig založbe Kres se niti spomnim ne). In pa seveda: nepogrešljiva je revija Cicido. Zanimivo pa, za razliko od mene kot otroka, po klasičnih pravljicah, kot so npr. Pepelka, Sneguljčica ali Trnuljčica, moj sin ne posega s prevelikim žarom. Omenim naj še to, da pri izbiri knjig za najine skupne bralne urice posebej pazim, da ne izbiram knjig s kakšnimi morečimi, težkimi, preveč eksperimentalnimi ter za njegovo starost preveč zapletenimi sporočili. Tukaj se dam voditi svoji z branjem vedno znova prebujeni otroškosti.

68

Če povzamem, je branje vsekakor kraj, kjer se, če drugje ne, skoraj zagotovo lahko srečam s svojim otrokom, ujamem frekvence


njegove otroške dušice in zelo sem vesela, da mi je kot materi dana ta preprosta in učinkovita možnost. > > Vesna Lakner

Hčerka Lara je velika oboževalka knjig in precej redna obiskovalka knjižnice, zato bi vam rada zaupala, kako sem jo spodbudila k »branju« knjig. Najino spoznavanje s knjigami se je začelo že zelo kmalu – ko je začela prijemati stvari in jih nositi v usta (od 6. meseca do prvega leta) so bile med drugim to tudi knjigice – seveda tiste iz blaga ali lesa. Torej jih je najprej občutila, zraven pa so še cvilile, šumele, odkrivale zanimive stvari in tudi povedale kakšno zelo kratko zgodbico (npr. E. Hill: Pikijev prvi sprehod). Nato (1 leto) so bile na vrsti tiste, ki imajo samo slikice – npr. živali (iz zbirke Najdihojca) ali pa stvari iz vsakdanjega življenja (npr. Podobe otroškega življenja) in sva jih skupaj gledali in poimenovali. Kmalu (od 1 leta in pol) so sledile slikanice, kjer je lepa ilustracija in je ta morda celo bolj pomembna kot sama zgodba oz. je zgodba zelo kratka in preprosta - neštetokrat sva šli s Piko v mesto in z njo občudovali, kaj vse se v mestu vidi in dogaja (S. Makarovič: Skozi mesto). Takrat sem bolj opisovala ilustracije in vsebino popolnoma skrajšala oziroma ji povedala po svoje, saj ji prebiranje ni bilo zanimivo oz. mu ni mogla slediti. Na ta način sem »prebirala« slikanice: K. Kovič: Maček Muri, Rezijanska ljudska: Tri botre lisičke, J. Vandot: Kekec in Bedanec, J. Malik: Žogica Nogica, A. Casalis: Mišek Tip, F. Bevk: Peter Klepec, K. Hroch: O goskici, ki se je učila peti, S. Makarovič: Sovica Oka, F. Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico, J. Ribičič: Miškolin, A. Štefan: Kotiček na koncu sveta itd. Zelo rada je imela tudi knjigi Pojte, pojte drobne ptice, preženite vse meglice in Župančičeve Mehurčke – skratka kratke pesmice in

69


rime, ki jih je čez čas znala že tudi sama povedati. In pa knjige (A. Štefan: Čez hribček v gozdiček) oz. zgodbice v Cicidoju, kjer so namesto besed ilustracije. Tudi vsebino teh je znala čez čas sama obnoviti, ker jo je ilustracija spomnila na vsebino. Nezanimive pa so bile slikanice, katerih zgodba ima sicer lepo sporočilo, vendar se ta odvija na način pogovora dveh ali več oseb (ali živali) in je zaradi tega ilustracija s strani na stran precej podobna ( npr. Mavrična ribica ali J. Langreuter: Na pomoč!). Od tretjega leta dalje pa ji že prebiram knjige. In to tiste, katerih vsebino sem prej krajšala. Sedaj je sposobna slediti branju in sem zato »kregana«, če vsebino krajšam, pravi, da naj si neham izmišljevati. Bili smo tudi v obdobju občudovanja princesk, torej se nismo in nismo naveličali prebiranja zgodb o Trnuljčici, Pepelki, Sneguljčici – tiste, ki so se končale s poroko. Tiste brez poroke so odpadle. Včasih je celo rekla: »Ne, te pa ne maram, ker se na koncu ne poročijo.« Sedaj je izbor končno malo bolj pester, zelo rada ima tudi knjige o risanih junakih iz večernih in »živžavovskih« risank, kot so Frančkove zgodbice, Jani Nani, Larina zvezdica itd. Še vedno pa si rada v knjižnici izposoja knjigice za najmlajše in te sedaj prebira (si izmišljuje zgodbo) svoji enoletni sestrici Emi. Knjige ima zelo rada in skrbno pazi nanje, čeprav je pri enem letu rada trgala liste in smo morali zelo paziti, da se to ni zgodilo listom v knjigah. Opozarjam jo tudi na lepo ravnanje s knjigo (da ne sodijo v kuhinjo na pult, na tla, je ne listamo, ko jemo in pijemo ...). Branje knjige pri nas sodi v obvezni večerni obred pred spanjem. Prilagajamo edino dolžino zgodbice, glede na utrujenost bralke ali poslušalke, torej je zgodbica bolj kratka, če smo utrujeni in želimo prej zaspati. Seveda pa zvečer ne pozabiva na našo Emo, tudi ona dobi svojo pravljico oz. zgodbico iz knjige, vendar je njena prilagojena njenemu trenutnemu zanimanju (se konča v eni do dveh minutah in ima zanimive ilustracije). 70

> > Lucija Miklič


Z mojim Žanom bereva čez dan, predvsem pa zvečer pred spanjem v postelji. Zanimivo je, kako doživlja pripoved. V zgodbo se vživi in si ponavadi izbere osebo, ki je »on«. Včasih se na začetku vživlja kar v več oseb, dokler ne izbere tiste, ki mu najbolj ustreza. Kar je najbolj zanimivo in privlačno, je to, da se zgodba ne zaključi, ko zapreva knjigo, ampak jo razvijava naprej čez dan ob drugih dogodivščinah. > > Alenka Repič

Po »kopalničnem« ritualu smo si pred spanjem vzeli čas še za pravljico. Ko so bili otroci še predšolski, sem jim običajno brala sama. Otroci so se povsem umirili po celodnevnih aktivnostih. Ležali smo v »veliki« postelji, tiščali glave skupaj, vsi trije sinovi so gledali ilustracije v knjigi ter poslušali pravljico, ki sem jo brala. Nemalokrat so me prekinili z nenavadnim vprašanjem, saj si je njihova domišljija predstavljala stvari nekoliko drugače, kot jih vidimo odrasli. Velikokrat sem se nasmejala ob njihovih domislicah, vprašanjih, predstavah. Najraje so imeli kratke pravljice in zgodbe, da smo se potem lahko pogovarjali o stvareh: »Mami, kaj pa če bi bilo …?« In potem so razpredali o novih možnostih ter si mimogrede, ne da bi se tega zavedali, sami povedali svojo zgodbo. Moji sinovi so uživali predvsem ob ugankah in zgodbah, kjer so bili glavni junaki fantje – močni in pametni fantje, ki so ugnali zmaja pa zlobno čarovnico ali čarovnika, ki je oživel naslednji dan v njihovi igri. Za zabavo so sami sestavljali in postavljali uganke drug drugemu, deležna pa sva jih bila tudi midva z možem. Jasno, najbolj so uživali, če nisva znala odgovora. Še danes se radi spominjamo teh trenutkov. > > Metka Romšak

71


Knjigarna in papirnica Tel.: 01 831 73 21 / 01 831 92 70

Zavod za strokovno pomoč posameznikom, parom in družinam v stiski. Gsm: 040 188 047 Mail: Cdt.kamnik@gmail.com Vzdrževanje tras pod daljnovodi in ostala gozdarska dela / Matevž Pirš Zgornji Tuhinj 9 / 1219 Laze v Tuhinju Tel.: 01 83 47 045 Gsm: 041 752 243 / 041 741 779 Url: www.odnosi.com / Mail: info@odnosi.com Gsm: 041 791 345 / 051 301 357

72

Bralni mozaik za bodoče starše  
Bralni mozaik za bodoče starše  
Advertisement