Tako založniki kot udeleženci smo bili seveda izjemno veseli, kadar se je knjižni sejem odvil. Čeprav smo vedeli, da ima mnoge pomanjkljivosti, se je kljub temu vedno izpeljal in končni izkupiček sodelujočih je bil vselej pozitiven. V slovensko prestolnico je sejem pripeljal mnogo izjemnih slovenskih in tujih gostov, predavateljev, avtorjev in avtoric, ilustratorjev in drugih udeležencev, ki so tako ali drugače vpleteni v proces nastajanja knjig. Vemo pa, da še obstaja prostor za izboljšave, zato sem sama po zgledu tujih knjižnih sejmov poskušala tudi v naš prostor prinesti nekaj svežega vetra. Tri leta zapored (še pred epidemijo) sem vodila Instagram profil Slovenskega knjižnega sejma kot glavno družbeno omrežje, kjer je bilo možno bolj »hipno« objavljanje dogajanja kot na Facebooku. Eden izmed mojih neuspelih poskusov zajema podelitev blogerske nagrade na SKS. Na svojem blogu1 sem enkrat že pisala o tem, da na londonskem knjižnem sejmu podelijo nagrade najboljšim knjižnim blogerjem, bookstagramovcem, booktuberjem in bookpodcasterjem. Seveda ni za pričakovati, da bi pri nas podeljevali nagrade v več kategorijah, vseeno pa mislim, da bi se dalo vsaj za eno. O nagradah na knjižnih sejmih je pisala tudi že Literarna lekarna – Alenka Štrukelj v Knjigopisu, kjer je prav tako poudarila nagrade na londonskem knjižnem sejmu, omenila pa je tudi nagrado za blogerje na nemško govorečem področju, ki se imenuje Buchblog Award. Gre predvsem za to, da so nagrade za knjižne 44
blogerje v tujini osnovali strokovnjaki s področja založništva, zato imajo določeno težo in zaradi njih posledično več ljudi zaupa določenim blogerjem, bookstagramerjem, ipd. S tako nagrado bi namreč javnosti lahko sporočili, da določenemu blogerju lahko zaupa glede izbire vsebin in knjig, ki jih posreduje naprej, blogerjem pa bi pomenila predvsem to, da so opaženi v svetu založništva. Delo knjižnih blogerjev se pred covidom, med njim in sedaj ni drastično razlikovalo. Večina našega udejstvovanja/delovanja zajema spletno delo – blog zapisi, objave na družbenih omrežjih, vodenje knjižnih klubov preko spleta, video pogovorov na Youtube kanalih, video javljanja na družbenih omrežjih, itd. Vse to zahteva določeno znanje, da na teh področjih sploh lahko delujemo. Naše blogersko življenje se tako zaradi popolnega zaprtja države ni kaj dosti spremenilo. Seveda so nam odpadli obiski knjigarn, knjižnic in sejmov, kar je pomemben del knjižnega življenja, vendar se je naše osnovno delovanje lahko nemoteno nadaljevalo. Kljub temu da smo se knjižni blogerji v zadnjih štirih letih šele dobro »razvili«, smo zelo hitro osvojili »knjižni internet«. Žal ne moremo enako trditi tudi za Slovenski knjižni sejem. Slovensko knjižno področje je bilo tako že dve leti (2020 in 2021) prikrajšano za sejem v živo. Ta je žal časovno umeščen v november, kar je izjemno dobro za prodajo (decembrski nakupi), vendar slabo za razmere epidemije. Če bi ga imeli tik pred
