Issuu on Google+

oglasi@delo.si

23. maja 2011

39

Španija

Tematska priloga oglasnega trženja

Morda ste Mislili, da veste o Španiji vse ... Odkrijte Španijo in se dotaknite zvezd

© Manel Armengol/VEGAP Gaudí-Nocturn: »La Ciudad«, 1982, La Pedrera, Barcelona

Anunciada Fernández de Córdova, veleposlanica Španije v Sloveniji

španščine AVE. V tesnem sodelovanju z Univerzo podeljujejo tudi certifikat znanja španščine DELE. Potrebujete ga za dokazovanje svojega znanja španščine, če se denimo odločite za študij na naših univerzah.

»Španijo želim postaviti na zemljevid slovenskega poslovnega sveta« Pred dvema letoma ste prišli na veleposlaništvo Španije v Ljubljani. Kakšni so vaši vtisi o delu veleposlanice v Sloveniji in o naši državi na splošno? Petnajstega maja je minilo dve leti, odkar sem veleposlanica Španije v Ljubljani. Pred prihodom v Slovenijo sem bila generalna direktorica za odnose z Latinsko Ameriko. Moja družina – imam moža in tri odrasle otroke – živi v Madridu, zato imam ves čas za opravljanje svojega dela. Lahko bi rekla, da mi je uspelo prebiti zid, ki ločuje posel od zabave. Številni moji najboljši prijatelji so tudi Slovenci, čeprav sem jih večino spoznala med službenim časom. Slovenija me je vsekakor navdušila – vaša prelepa

sem organizirala številna srečanja, denimo zajtrk veleposlanikov vseh držav članic EU in tistih, ki pristopajo. Dogodka se je udeležil tudi vrh slovenske države, s predsednikom države dr. Danilom Türkom in premierom Borutom Pahorjem na čelu. Španski kraljevi par je Slovenijo obiskal leta 2002, po tem pa so se predstavniki obeh vlad sestali še na številnih delovnih srečanjih. Premier Pahor je našega predsednika vlade Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera obiskal v Madridu novembra 2009 in z njim delil tudi slovenske izkušnje s predsedovanjem svetu EU. Istega meseca je bil v Španiji tudi vaš prometni minister Patrick Vlačič in si ogledal razvoj omrežja hitre železnice v Španiji. Želim si, da bi mi med službovanjem v Ljubljani uspelo organizirati še uradni obisk vašega predsednika države v Španiji.

je namreč tradicionalno usmerjena v Latinsko Ameriko poleg EU, hkrati pa se ozira tudi po drugih trgih. Slovenci pa imate najboljše partnerje med svojimi sosedi. Morda je to priložnost, namreč sodelovanje med španskimi in slovenskimi podjetniki pri osvajanju trgov na Zahodnem Balkanu, ki jih Slovenci poznate, Španci pa bi se tam radi uveljavili s svojimi izdelki. Rada bi omenila špansko gospodarsko dejavnost v Sloveniji. V Novem mestu je naša tovarna gradbenih izolacijskih materialov URSA, na vašem trgu pa so na voljo tudi številni izdelki španskih blagovnih znamk in naši prehrambni izdelki, sadje in zelenjava. Tudi podjetje Alpine Bau, ki gradi avtocestni predor med Koprom in Izolo, je v lasti španske družbe FCC. Na vseh srečanjih s slovenskimi uradniki in gospodarstveniki poudarjam, da želim postaviti

Španščina je uradni jezik Španije in še dobrih dvajsetih držav na različnih celinah. Je drugi najbolj razširjeni jezik na svetu z več kot 500 milijoni špansko govorečih. Katalonski, galicijski in baskovski jezik so uradni jeziki nekaterih španskih pokrajin. narava in pokrajina, odlična hrana, dobra vina in prijazni ljudje. Kaj mislite o odnosih med Španijo in Slovenijo, kako so se razvili v zadnjih letih in kakšna bo njihova prihodnost? Menim, da so naši odnosi odlični. Imamo podobne poglede na številne mednarodne zadeve: enako stališče pri evropskih zadevah, še posebno ko govorimo o širitvi Unije na Zahodni Balkan in v Turčijo. Enako razmišljamo o podnebnih razmerah, Sredozemlju, krizi v Severni Afriki, Libiji in boju proti terorizmu. Španija je, denimo, podprla Slovenijo, da je postala sedež Evrosredozemske univerze EMUNI. Špansko predsedovanje svetu EU v prvem polletju 2010 je bilo zame odlična priložnost, da sem spodbujala odnose med državama. Zato

Kako bi ocenili odnose med slovenskim in španskim gospodarstvom? Kateri ekonomski sektorji v Sloveniji bi bili zanimivi za španske investitorje in nasprotno? Zagotovo so to sektorji, pri katerih Slovenija potrebuje tuje investicije in znanje, Španija pa ima v njih konkurenčne prednosti. Eno področje je obnovljiva energija, drugo je transport, tretje turizem in seveda hrana, pri čemer mislim na izdelke višjega cenovnega razreda, predvsem oljčno olje in vino. Kot zanimivost lahko povem, da je bila moja prva uradna aktivnost v Sloveniji predstavitev španskih vin – naslednja takšna predstavitev bo 25. maja. Na sestankih, ki sem jih organizirala za slovenske in španske poslovneže, smo se vsi strinjali, da imamo premalo znanja o obeh državah. Španija

Španijo na vaš zemljevid možnih partnerjev, tujih investitorjev. Omenili ste zanimanje vaših investitorjev za transport. Katero obliko ste imeli v mislih? Železnice. Španija se je obnove svojega železniškega omrežja lotila z uvajanjem hitrih vlakov, medkrajevnega in mestnega železniškega prometa. Prenova se je dogajala v zadnjih desetih letih in znanje, ki smo ga pri tem pridobili, že uporabljamo v Latinski Ameriki pa tudi v Kanadi in od nedavnega na Bližnjem vzhodu. Zato sem organizirala obisk ministra Vlačiča v Španiji in pred kratkim še srečanje med njim in predsednikoma uprav dveh največjih podjetij v gradnji železniških sistemov. Velikan na tem področju je Nemčija, a pri tem ne gre spregledati, da so tračnice nemških prog delo španskih tovarn.

Foto: Roman Šipič

Špansko veleposlaništvo v Ljubljani – odprli so ga leta 1999 in znotraj njega delujejo obrambni, gospodarski in turistični atašeji – zadnji dve leti vodi njena ekscelenca Anunciada Fernández de Córdova, ki se, kot sama pravi, nima za tipično diplomatko, čeprav je v tem poslu že od leta 1983. Dobro polovico kariere je delala zunaj stroge diplomacije: šest let je bila zaposlena na španskem dvoru, na ministrstvu za kulturo, nekaj časa je bila celo svobodnjakinja – je namreč pisateljica in pesnica.

Anunciada Fernández de Córdova, veleposlanica Španije Kaj pa španska kultura v Sloveniji? Moje osebje me ves čas draži, da je to moja mantra, kultura. Do nje sem zelo pristranska. Sem pisateljica in jo imam rada. Verjamem, da je zelo dolgotrajno sporočilo, sporočilo miru in kot tako tudi zelo učinkovito za oblikovanje podobe države v drugi državi. Seveda so kultura ljudje, zato jim jo moramo približati. Tudi pri kulturnem sodelovanju imamo Španci in Slovenci zelo dolgo tradicijo, čeprav bi morali še poglobiti znanje drug o drugem. Pri vseh aktivnostih, ki jih organizira veleposlaništvo, vztrajam, da jih naredimo s slovenskim partnerjem. Prva aktivnost veleposlaništva na področju kulture med španskim predsedovanjem svetu EU je bila razstava Clavéja v Jakopičevi galeriji, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane. Clavé je bil sodobnik Mušiča in Picassa. Sočasno so bile razstavljene tudi Picassove grafike v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane. Da bi našo kulturo še bolj približali Slovencem, smo postavili spletno stran espanacultura.si, na kateri lahko spremljate vse naše aktivnosti. Odlično sodelujemo z vsemi slovenskimi partnerji. Med najnovejšimi kulturnimi projekti naj omenim pomembno iniciativo Muzeja vzporednih pripovedi (angl. Museum of Parallel Narratives), ki jo v okviru muzejske mreže L'Internationale pripravljata Moderna galerija Ljubljana in Muzej sodobne umetnosti Barcelona (MACBA). Odprtje razstave je bilo 13. maja v muzeju MACBA, oktobra pa se bo preselila v Ljubljano. Kaj pa menite o pomenu španskega jezika v Sloveniji? Zanimivo prigodo sem doživela na obisku pri vašem šolskem ministru

Igorju Lukšiču. Ko smo govorili o zanimanju za učenje španskega jezika med slovenskimi dijaki in odraslimi, je on uporabil izraz »španski cunami«. Interes za učenje španščine je očitno velikanski. Vedno poudarjam, da naš jezik ne govori le 45 milijonov Špancev, ampak 500 milijonov ljudi na različnih celinah – ne le v Latinski Ameriki, temveč tudi na Filipinih, v Maroku in ZDA, kjer je špansko govorečih več kot v Španiji. Poleg tega je Španija priljubljena destinacija slovenskih študentov v okviru programa izmenjave Erasmus pa tudi španski študenti so na tretjem mestu po zastopanosti v okviru Erasmusa v Sloveniji. Ta projekt se mi zdi poleg schengena ena največjih prednosti EU. Sicer pa je naše sodelovanje s katedro za španski jezik in književnost na filozofski fakulteti odlično, prav tako sodelovanje s srednješolskimi profesorji. Naše veleposlaništvo se zaveda pomena gradnje teh mostov. Menim, da španska književnost ni zelo znana v Sloveniji, zato smo oblikovali posebno nagrado esAsi za prevode iz španščine v slovenščino. Pomembno vlogo pri podpori promocije španščine in španske kulture ima Aula Cervantes Ljubljana, ki sta jo leta 2005 s pogodbo ustanovili Univerza v Ljubljani in Instituto Cervantes. V Auli Cervantes imajo dobro knjižnico, svetovalne pisarne in spletne tečaje

Večina Španijo povezuje s soncem in plažami, a to ni vse, kar ponuja. Španija je vodilna turistična destinacija na svetu. Tradicionalno smo bili res znani po soncu in plažah, vendar želimo vzrok za obisk naše države spremeniti. To bi bila lahko kultura – v Barceloni Gaudi, v Madridu Prado, v Sevilli mogočna katedrala, v Cordobi mošeja, spremenjena v katedralo. Tudi romarska pot v Santiago je prvi turistični itinerarij v zgodovini in je znana še iz srednjega veka. Stavbe ob tej poti so pravi biseri. Potem je tu še španska gastronomija skupaj z odličnimi vini. Španija ima tudi veliko pohodniških destinacij, podobno kot Slovenija. Mislila sem, da smo po obsegu gorskega sveta takoj za Slovenijo, vendar smo po podatkih, ki sem si jih ogledala pred pogovorom, na drugem mestu; pred nami je Švica, takoj za nami pa ste že vi. Še en vidik španskega turizma, ki ga ne gre prezreti, so zmogljivosti kongresnega turizma. Kako zanimiva pa je Slovenija kot turistična destinacija za Špance? Tega verjetno ne bi smela povedati, a v Španiji sem tudi ambasadorka Slovenije. V Slovenijo ne potuje veliko Špancev, tisti, ki pridejo, pa so navdušeni. Zdi se mi, da imajo pri razvoju obojestranskega turizma ključno vlogo neposredni poleti med Ljubljano in Barcelono oziroma Madridom. Lani poleti, ko jih je bilo veliko, sem po ljubljanskih ulicah slišala španščino, kar me je zelo razveselilo. Pomanjkanje neposrednih poletov, predvsem nizkocenovnih, je zagotovo ovira, da španski turisti ne prihajajo množično v Slovenijo. Zamujajo pa veliko, kajti vaša država je prelepa. Šport in diplomacija. Kako prvi vpliva na odnose med Slovenijo in Španijo? Šele kot diplomatka sem se zavedla moči »športne diplomacije«. Prva čestitka ob prevzemu ljubljanskega veleposlaništva je bila povezana s športom. Mož princese Cristine, ki je olimpijski rokometaš, mi je čestital, rekoč, da je bil že večkrat v Sloveniji, saj imate tu odlične rokometne ekipe. Tudi odprtje stadiona Stožice je bilo s košarkarsko prijateljsko igro med Španijo in Slovenijo nekaj posebnega. Pogosto so me prosili za intervjuje zaradi derbija med Barcelono in Madridom. Vsi poznajo ti dve ekipi. Bila sem presenečena, koliko ljudi mi je čestitalo ob španski zmagi na nogometnem svetovnem prvenstvu.

Veste, dober je občutek, ko v tujini govoriš o Real Madridu ali Barceloni in vsi vedo, kaj misliš. Prepričana sem, da je naš teniški as Nadal v Sloveniji bolj znan kot muzej Prado, čeprav bi si želela, da bi bilo nasprotno. Navsezadnje v Španiji igrata tudi dva slovenska košarkarja, Jaka Lakovič in Erazem Lorbek. Kateri izzivi čakajo obe državi? Največji izziv je zagotovo izhod iz gospodarske krize. V Španiji smo zato izvedli kar nekaj pomembnih reform, tako na področju financ, trga dela kot tudi pokojnin. Bančni sistem smo prestrukturirali in povečali kapitalske zahteve v bankah, ki so še strožje kot tiste, zapisane v bančnih pravilih Basel III. Izvedli smo pomembno reformo trga dela. Z njo smo hoteli spodbuditi stalne zaposlitve, tudi mladih pripravnikov, obenem pa postaviti jasne in objektivne razloge za odpustitev. Za podjetja, ki zaposlijo mlajše od 30 let in tiste, ki so že dlje časa brezposelni, bi radi zmanjšali socialne prispevke. Poudariti moram še, da je vlada februarja podpisala socialni dogovor z vsemi ključnimi socialnimi partnerji. Ta dogovor vključuje tudi pokojninski sistem. Ker je pokojninska reforma pri vas glavna tema dnevnih novic, bi povedala nekaj o naših izkušnjah. Španija želi ohraniti fiskalno vzdržnost. Za zagotovitev stabilnosti sistema socialnega skrbstva smo se odločili za počasno višanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let. Uvedli bomo določene restrikcije pri zgodnjem upokojevanju. Za polno pokojnino bo potrebnih vsaj 37 let delovne dobe. Vzrok je tudi v prilagajanju demografskim spremembam. Do leta 2013 želimo proračunski primanjkljaj spraviti na tri odstotke. To dosegamo tako, da smo v povprečju proračunskim porabnikom zmanjšali sredstva za 15 odstotkov. Iščemo ravnotežje za nadaljnjo rast, in to z zunanjim in domačim povpraševanjem. Naj še povem, da so španska podjetja konkurenčna in da številna vstopajo na nove rastoče trge. S kombinacijo strukturnih reform, popravka makroekonomskih neravnotežij in konkurenčnimi podjetji bomo ohranil vzdržno rast. Skrbi slovenskih ljudi so enake našim. Veste, lahko je biti skupaj, ko je vse dobro, teže je, ko se je treba bojevati. Pravkar (z veleposlanico smo se pogovarjali 4. maja, op. p.) sem v časopisu prebrala, da je generalna skupščina Združenih narodov včeraj potrdila kompromisni dogovor, ki daje Evropski uniji poseben status oziroma pravico, da sodeluje v razpravah – kar je dobro. Zato sem prepričana, da je pot Evropske unije za Španijo in Slovenijo prava. Blaž Kondža

Španija ima največje omrežje prog hitre železnice v Evropi in drugo največje na svetu.


23. maja 2011

42

oglasi@delo.si

Španija

Tematska priloga oglasnega trženja

Španski izdelki v Sloveniji

Od hrane do pohištva in surovin dajajo svoje izdelke prek lokalnih partnerjev: trgovina z notranjim dizajnom Luster, ki te dni praznuje svojo prvo obletnico, uspešno sodeluje s španskimi izvozniki, med drugim s Kettalom in Gandío Blascom, ki prodajata vrtno pohištvo, Viccarbejem, ki trži notranje pohištvo, Nomonom z dodatki za dom, LZF in Arturom Alvarezom, ki prodajata svetilke. Po vsej Sloveniji najdemo pestro izbiro blagovnih znamk tudi iz slavnega španskega prodajnega sektorja ploščic, kamor sodijo Porcelanosa, Apavisa, Keros in Zirconio, ki so na voljo v najpomembnejših prodajalnah sanitarnega in gradbenega materiala. In če že govorimo o gradbenih materialih – izolacijske materiale Ursa proizvajajo v tovarni v Novem mestu, ki spada v špansko skupino Uralita.

Dom, opremljen po špansko

španska kulinarika na policah slovenskih trgovin

Če opremljate dom, lahko velik izbor blaga in drugih dodatkov poiščete v franšizni trgovini KA International. Druge slavne blagovne znamke pro-

Nikakor ne smemo pozabiti na španske dobrote. Police prodajaln s hrano in supermarketov so polne kulinaričnih specialitet iz Španije, od

Avtomobili španske znamke Seat oljčnega olja do konzerviranih rib, pršuta serrano in klobas, manchega in drugih vrst sira ter čokolad, piškotov, prigrizkov in riža. Ob obisku oddelka z vinom v prodajalnah vseh velikih trgovskih verig se lahko v velikem slogu sprehodite po španskem zemljevidu vin – našli boste kakovostna rdeča, bela vina in rozeje iz vse države ter seveda španske šerije in cave. Če morda pazite na linijo in se trudite izgubiti kakšen kilogram, se lahko tudi tega lotite po špansko: privoščite si prigrizke znamke Bicentury ali pa obiščite pred nedavnim odprto trgovino Naturhouse v ljubljanskem BTC. Spomnimo pa, da je po mnenju strokovnjakov sredo-

Špansko vinarstvo

S premišljenimi strategijami do vrhunskih vin špansko vinogradništvo so obnavljali na dva načina: po eni strani je šlo za prisvajanje najbolj prestižnih mednarodnih vrst grozdja, po drugi pa za podporo tradicionalnih, domačih sort, kar dokazujejo syrah in petit verdot, ki sodita med modne sorte, ter tempranillo, najbolj značilna vrsta grozdja, ki spada med tradicionalne. med dvanajstimi najpogostejšimi sortami na svetu jih je šest španskega izvora: airén, garnacha, cariñena, monastrell, bobal in seveda tempranillo. Danes Španija velja za eno najzanimivejših držav na mednarodni vinarski sceni, in to ne samo zaradi dejstva, da je ena največjih proizvajalk vina na svetu, ampak tudi zaradi strmega razvoja in nedavno doseženega velikega napredka. Izredno raven kakovosti, ki so jo španski vinarji dosegli v zadnjih nekaj letih, so prepoznali in nagradili strokovnjaki in poznavalci vina po vsem svetu. Čeprav je tradicija proizvodnje vina izredno stara in sega v čas starih Rimljanov, Španija do pred 30 let ni uživala ugleda proizvajalke kakovostnih vin, kajti držal se je je sloves države s cenenimi vini. Toda v zadnjih treh desetletjih se je otresla tega neljubega naziva in se dvignila iz neprepoznavnosti ter dosegla status ene najbolj obetajočih vinskih držav na svetu. Njena konkurenčna prednost je v cenah, ki tudi zdaj veljajo za ugodne, značilnih in edinstvenih lastnostih vin, ki so jih vinarji dosegli z uporabo domačih sort in raznovrstnih razmer pridelave, viso-

kih merilih njenih vinskih kleti ter poglobljenem tehnološkem znanju in izkušnjah španskih enologov. tretja največja proizvajalka vina na svetu Danes je vinorodno območje manjše kot nekoč, saj se razprostira zgolj čez milijon hektarjev površin. Nekoč nerazviti deli so zdaj spremenjeni v sodobne plantaže, na katerih so trte podprte s trdnimi konstrukcijami in žicami, vinogradi pa so pogosto tudi namakani. Španija je za Francijo in Italijo, ki proizvede 40 milijonov hektolitrov na leto, tretja proizvajalka vina na svetu in druga izvoznica, ki tretjino svojega pridelanega vina izvozi, in to večinoma v steklenicah. Leta 2010 se je izvoz španskega vina količinsko povečal na 14,6 odstotka, njegova vrednost pa na 9,2 odstotka, kar pomeni več kot 1891 milijonov evrov. Njeni najpomembnejši trgi za odkup kakovostnih vin so Nemčija in Velika Britanija, vsaka s

po 16 odstotki tržnega deleža, ter Združene države Amerike s 14 odstotki. Velika raznovrstnost tipov prsti in podnebja Španiji zagotavlja največji izbor vin na svetu. Pridelujejo rdeče in belo vino, roze, cavo, sladka predikatna vina, šerije in celo brezalkoholna vina. Na zemljevidu španskih vin najdemo 69 vin z oznako porekla, štiri kakovostna vina s posebno geografsko oznako, vrhunska vina z označbo pago, ki jih pridelujejo na desetih samostojnih vinogradniških posesti in 46 deželnih vin s skoraj štiri tisoč bodegami (vinskimi kletmi) in več kot deset tisoč različnimi vini. vinarstvo kot zgoDba o uspehu V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zlasti v zadnji polovici desetletja, se je zgodila pomembna sprememba v delovni filozofiji vinarjev: enologi so namreč začeli upoštevati različne rastne raz-

zemski način prehranjevanja eden izmed najbolj zdravih na svetu, tako da s španskimi jedmi hujšanje morda sploh ne bo potrebno. Ob tem je dobro dodati, da veliko svežega sadja in zelenjave, ki jo vsakodnevno kupujete v trgovinah, pa naj bodo jagode, pomaranče ali paradižniki, prihaja iz Španije. Zaradi okrepljenih dvostranskih trgovinskih odnosov med državama veliko slovenskih industrijskih izdelkov vsebuje tudi sestavne dele in surovine iz Španije. Še več informacij o Španiji in španskih izdelkih pa lahko najdete na spletni strani: www.spainbusiness. com. P. C.

mere. Vedeli so, da kakovost vina močno določa vinograd, zato so se začeli poglobljeno ukvarjati z zemljo in končni izdelek oblikovali že od začetka. Povsem nov koncept v miselnosti pa je bil, da so zemljo v vinogradih začeli kupovati, tako da so posestva postala njihova last. Med vinarskimi okrožji, ki jim je upoštevanje tega novega načina pridelave prineslo korist, so bila natanko tista območja, ki so do tedaj tradicionalno veljala za manj uspešna. Prej zgolj obrobna območja zdaj postajajo sodobna in privlačna. Vinogradi starejše generacije vinarjev, ki niso prinašali dobička, ampak so skupaj z lastniki životarili, s svojo kakovostjo surovin in zagnanostjo mladih vinarjev, ki so pripravljeni trdno zgrabiti ponujene priložnosti, po revitalizaciji celotnih okrožij zdaj žanjejo uspeh. Po mednarodnih izobraževanjih današnji španski enologi nadaljujejo

zgodbo o uspehu in imajo drugim kaj ponuditi. Povečano število specialistov z vsega sveta zdaj prihaja v Španijo, da bi se učili v vodilnih španskih vinskih kleteh. Pridelovalci vina po vsej državi preizkušajo nove pristope in smernice ter gradijo prihodnost, ki očara s svojim nenehnim razvojem in napredkom. Zdaj govorijo o terruñu, optimizaciji kakovosti in poudarjanju posebnosti posamezne regije, okrožja in rastišča, prav tako pa tudi o osebnem prispevku vsakega pridelovalca. In v tej filozofiji se skriva sijajna prihodnost španskega vina.

Slovenec v Madridu

Skozi oči umetnosti pisati o španiji, o madridu zdaj, po šestih letih ustvarjanja, z očmi nekoga, ki si včasih domišlja, včasih pa celo zares čuti, da je tam doma, je težko, priznam. vedno sem rad govoril, da je madrid mesto, po katerem hodiš in gledaš navzgor, proti opevanemu velazquezovemu modremu nebu, proti streham stavb, na katerih plešejo angeli. Morda je za to kriv Metropolis, ki sem ga zagledal vsakič, ko sem stopil iz svojega madridskega stanovanja, a v prvi predstavi, ki sem jo leta 2005 režiral v Madridu, prvi del Dantejeve, meni očitno zelo ljube trilogije Inferno, sem visoko pod kupolo gledališča najprej postavil lebdečega angela. Prve predstave v novi državi ne pozabiš nikoli. Bil sem ravno v Bonnu, kjer

Guerrero odvila predstava Pekel. Kot režiserju se mi seveda zdaj utrinjajo podobe iz predstave, velika ogledalna kocka, maske egipčanskih bogov, perje, kri in temne preveze čez oči ..., a hočem povedati nekaj drugega. Med ustvarjanjem Inferna sem dobil nejasen občutek, da to ni moja zadnja predstava tam. To sta mi po premieri rekla tudi ministrica za kul-

ok, John Malkovich, Sam Mendes ali Robert Wilson, umetniški direktor Teatra Real je Gérard Mortier, nekdanji direktor newyorške in pariške opere. Da o preporodu španske kinematografije, ki se je začela s stvaritvami režiserjev, kot sta Carlos Sauro in Pedro Almodovar, in se danes dokazala z mladimi ustvarjalci, ne govorimo. Navsezadnje sta dva španska igralca, Penélope Cruz in Javier Bardem, prejela oskarja, kar se je do nedavnega zdelo nepredstavljivo. več kot le flamenko

Foto: arhiv Stern

Morda so najbolj vidne španske znamke oblačil, saj jih najdemo na glavnih nakupovalnih ulicah v mestih in v največjih nakupovalnih središčih. Blagovne znamke, kot so Zara, Massimo Dutti, Bershka, Pull & Bear ali Mango, imajo svoje trgovine v večjih mestih po vsej Sloveniji. Prav tako je ena izmed Camperjevih dvestotih trgovin, ki so razpršene po vsem svetu, v starem delu Ljubljane, kjer predstavlja najnovejše kolekcije dizajnerskih čevljev. Poleg tega lahko v Sloveniji najdete tudi druge znane proizvajalce, ki svoje izdelke prodajajo različno – ponujajo jih po tematskih sklopih v razdelkih znotraj iste trgovine ali pa so na voljo v trgovinah, ki prodajajo več blagovnih znamk na enem mestu. Tako so med drugim naprodaj čevlji Paname Jacka ali Pretty Ballerinas ter oblačila in modni dodatki Desiguala ali Punt Rome.

Foto: Seat

v zadnjih petnajstih letih so španski proizvajalci ugotovili, da je slovenija ne glede na majhnost zanimiv trg, hkrati pa, da slovenski potrošniki vedno bolj cenijo inovativen dizajn in visoko kakovost španskih izdelkov.

Fotografija s podelitve Oskarjev 1999 za najboljši tuji film »Todo sobre mi madre« (Vse o moji materi), režiser Pedro Almodóvar skupaj z igralcema Antoniom Banderasom in Penélope Cruz. sem režiral Janačkovo opero Iz mrtvega doma, ko sem dobil vabilo za režijo v Madridu. To je bilo nekaj dni po tistem, ko je na oblast prišel Jose Luis Zapatero in imenoval novo kulturno ministrico Carmen Calvo, ki je na stežaj odprla vrata novim mednarodnim imenom. Tako se je prav posebno vročega julijskega večera leta 2005 v Centru Dramatico Nacional Maria

turo in multimedijski umetnik Jaume Plensa. In takšnih besed pač ne pozabiš. V tistem času sem se na lastne oči prepričal, da je Španija to, kar sem prebral v Timesu – steklenica šampanjca, ki je eksplodirala. Eksplodirala v vseh pogledih. Kakor koli, nedvomno Španija spet postaja ena od imperialnih sil, tokrat v kulturnem smislu. Ne le to, zdi se, kot da je osvobojena vsakršnih nacionalnih ali repertoarnih popadkov in ksenofobije, gledališče se odpira navzven, v gledališčih ustvarjajo tako Peter Bro-

Še enkrat, Španija že dolgo ni več dežela zgolj flamenka, corride in nogometa. Tudi ni več dežela, ki jo v svetu prepoznajo zgolj po Almodovarju, Pepu Guardioli ali opernih tenorjih. Mislim, da je v zadnjih tridesetih letih gotovo naredila kulturni preskok, za katerega so druge države potrebovale stoletje. In ko me sprašujejo, kaj se mi v teh šestih letih ustvarjanja v Madridu zdi moj največji dosežek – zelo neskromno citiram članek v New York Timesu, ki našteva tri ključne stvari, zaradi katerih moraš v Madrid: Prado, Reina Sofia in Pandurjev Hamlet v Mataderu. In, konec koncev, rezultat te slovensko-španske izmenjave je tudi to, da prvič v zgodovini julija v Ljubljano, v Križanke, prihaja največja španska gledališka institucija – Teatro Español. In to z mojo najnovejšo predstavo, z Viscontijevim Somrakom bogov, in z eno največjih španskih filmskih zvezd Belen Rueda v glavni vlogi. In to je pravzaprav največ, kar lahko umetnik naredi. Zgradi most. Združi dva polotoka. Tako zelo različna in tako zelo podobna.

Tomaž Pandur, režiser

Država se uvršča na prvo mesto, ko govorimo o številu presaditev in donacij telesnih organov. Na milijon prebivalcev imajo kar 34,2 donacije, kar je dvakrat več od povprečja EU.

španska vina tuDi v sloveniji

Špansko združenje železnic

Več kot 70 španskih podjetij iz železniške industrije, ki delujejo na vseh področjih in sodelujejo pri 85 % dejavnosti španskega izvoza z železnico • • • • • •

deli za proge signalizacija in elektrifikacija inženiring in svetovanje gradnja infrastrukture vzdrževanje drugo

Mafexovi družabniki:

Razvoj vinarske scene v Španiji s svojim impresivnim vzponom kakovosti in raznovrstnosti vin je vzrok za vedno večjo internacionalizacijo, ki jo že skoraj trideset let podpira španski inštitut za zunanjo trgovino (ICEX) s projektom Vina iz Španije (www.winesfromspain.com). Slovenija kot vinorodna dežela z odličnimi vini je trd oreh za vstop mednarodnih vin na njen trg. Toda ne glede na to je večina najbolj znanih španskih vinskih kleti iz najbolj slavnih vinorodnih okolišev našla vrzel na slovenskem trgu. Pri tem ne gre samo za rdeča vina iz Rioje, Ribere de Duero, Tora ali Navarre, temveč tudi za odlična vina iz Ruede ali Albariña ter seveda peneče se vino, ki mu v Španiji pravijo cava. Zaradi zelo razvite vinske kulture v Sloveniji španska vina cenijo strokovnjaki pa tudi številni kupci, tako da jih ne prodajajo samo v specializiranih trgovinah z vini in vinotekah, temveč tudi v supermarketih, dobro pa so zastopana tudi v hotelih in restavracijah. Kljub temu bi bilo lahko španskih vin v Sloveniji še več. V ta namen ICEX in španski urad za gospodarstvo vse od leta 2004 organizirata zelo uspešen dogodek Dan španskih vin in delikates, na katerega so povabljeni strokovnjaki iz sveta vina in gastronomije iz vse Slovenije, da bi se naučili kaj več o novih španskih izdelkih. Letos bo to 25. maja v Grand hotelu Union v Ljubljani. P. C.

Španska kultura na dosegu klika Veleposlaništvo Španije v Sloveniji je pred kratkim vzpostavilo spletno stran www.espanacultura.si, na kateri so nam na voljo koristne informacije v španščini in slovenščini. Med brskanjem po strani bomo lahko našli vse o kulturni dejavnosti španskega veleposlaništva, od kinematografije, gledališča, plesa, slikarstva do književnosti ter predstavitev različnih kulturnih projektov s skupnim imenovalcem – Španija. Na spletni strani bodo redno objavljeni vsi aktualni razpisi za štipendije, nagrade in tekmo-

Elegantni okusi ©panije: vrhunska španska vina Laus

Laus vanja. Ukaželjni se bomo lahko na www.espanacultura.si informirali o možnostih študija v Španiji, o učenju španščine pri nas in v tujini in še čem, povezane z izobraževanjem. Kot pravijo na veleposlaništvu, bo spletna stran obiskovalcem ponudila »vso špansko kulturo v Sloveniji z enim samim klikom.« O. R.

LAUS FLOR DE MERLOT - rose 90 točk (Finance, julij 2010)

LAUS FLOR DE CHARDONNAY 89 točk (Finance, september 2010)

LAUS TINTO CRIANZA 2007 93 točk (Finance, april 2011)

LAUS TINTO ROBLE 2007 89 točk (Finance, maj 2010)

Algoritem, d. o. o., Ljubljana Telefon 040-384-386 www.algoritem.si


Delo, oglasna priloga, 23. maj 2011