Page 1

ÄŒrna gora

morje kliÄ?e www.montenegro.travel


Črna gora

Črna go­ra - mor­je, go­re, hra­na in še enkrat hra­na Da je Čr­na go­ra za­ni­mi­va de­sti­na­ci­ja, sem ve­del že dol­go, o tem pa sem se pre­pri­čal pred le­ti, ko sem jo pr­vič obi­skal. Ta­krat so me pre­pri­ča­li predv­sem do­ga­ja­nje na pla­ži in noč­no živ­lje­nje ter ku­li­na­ri­ka, zla­sti ku­li­na­ri­ka. Kra­je, kjer po­tu­jem, si na­mreč za­pom­nim tu­di po hra­ni in mar­si­ka­te­ri kraj imam ce­lo v lep­šem spo­mi­nu, kot bi si mo­go­če za­slu­žil, če sem tam do­bro je­del, in obrat­no, mar­si­ka­te­ri kraj me ni nav­du­šil le za­ra­di sla­be hra­ne ali za­ra­di nje­ne­ga po­manj­ka­nja. Ka­ko naj po­pot­nik uži­va v le­po­tah kra­ja, če mu kru­li v že­lod­cu? V Čr­ni go­ri se mi to ni­ka­kor ni zgo­di­lo, ne sa­mo da je hra­na odlič­na, tu­di do­bra pos­trež­ba in ambi­ ent ne manj­ka­ta. A do­volj o hra­ni. Ob na­sta­ja­nju te pri­lo­ge pa sem vse­e­no izve­del kar ne­kaj stva­ri, ki so v mo­jih očeh Čr­no go­ro na­re­di­le še do­sti bolj priv­lač­ne. Nič ni­mam pro­ti pla­žam, a po­let­na vro­či­na in gne­ča mi po­ča­si pre­se­da­ta. Saj vem, da je kar ne­kaj tu­di ču­do­vi­tih skri­tih plaž, kjer ni gne­če, a vse­e­no me bolj vle­ če v pla­ni­ne. Tja, kjer je zrak bolj svež, tem­pe­ra­tu­re zno­snej­še in vo­da hlad­na in pit­na. Re­ci­mo da en te­den po­le­ža­va­nja in cvr­tja na son­cu še gre, po­tem pa si za­že­lim aktiv­no­sti, in sli­ke pla­nin­skih in ko­le­sar­skih kra­jev so prav mam­lji­ve. Tu­di za ple­za­nje je ogrom­no skal, a pred­tem bo tre­ba še ma­lo dvig­ni­ti for­mo. Vse­ka­kor pa bom prej ali slej mo­ral na bun­gee jum­ping, ka­njo­ning v ka­njon Ne­vi­dio in to­li­ko ope­va­ni raf­ting na Ta­ro. Pri­ja­te­lji, ki so že bi­li tam, ne mo­re­jo preh­va­li­ti le­pot na­ra­ve, sa­me­ ga do­ži­vet­ja, za­ba­ve in hra­ne pred spu­stom in po njem ter še ne­kaj­krat vmes. No, pa smo spet pri hra­ni.

Iz vse­bi­ne

morje kliče www.montenegro.travel

Črna gora Pri­lo­ga dnevnika Večer in tednika 7 dni Izda­ja: Ča­so­pi­sno-za­lož­niš­ko pod­jet­je (ČZP) Ve­čer. DI­REK­TOR VEČERA

Uroš Skuhala ODGOVORNI UREDNIK VEČERA

Tomaž Ranc UREDNIK PRILOGE

Luka Zorko OB­LI­KO­VA­NJE IN TEH­NIČ­NO URE­JA­NJE

Sa­bi­na Ma­le

4

Zgodovina Črne gore

OGLA­SNO TRŽE­NJE

6

Intervju: Saša Radović, direktor NTO

Av­tor­ji be­se­dil

8

Neokrnjena narava Črne gore

Janez Toplak Lu­ka Zor­ko, Sa­nja Ve­rov­nik Fo­to­gra­fi­je

Sanja Verovnik, NTO Črna gora, arhiv časnika Večer

10

Dežela bogate kulturne dediščine

NASLOV­NI­CA

14

Plaže in ponudba za vse okuse

TISK

16

Raj za aktivne počitnice in adrenalinska doživetja

18

Intervju: Črtomir Mesarič, NLB Montenegrobanka

20

Črnonogorska kuhinja več kot samo čevapčiči

NTO Črna gora De­lo, ti­skar­sko sre­diš­če, Ljub­lja­na JUNIJ 2011




Črna gora

2. junij 2011

Zgodovina Črne gore

Črna go­ra ima kljub svo­ji majh­no­ sti dol­go in ze­lo pes­tro zgo­do­vi­no. Sre­di šte­vil­nih vojn, ki so div­ja­le na Bal­ka­nu, ji je uspe­lo sko­zi dol­ go obdob­je osta­ti sa­mo­stoj­na in ne­od­vi­sna. V četr­tem sto­let­ju pred na­šim štet­jem so se na območ­ju Čr­ne go­re po­ja­vi­le pr­ve skup­no­sti ilir­ skih ple­men, le­ta 9 na­še­ga štet­ja pa so Rim­lja­ni usta­no­vi­li rim­sko pro­vin­co Pre­va­lis z glav­nim me­stom Duk­lja na ustju rek Ze­te in Mo­ra­če v bli­ži­ni da­naš­nje­ga glav­ne­ga me­sta Pod­go­ri­ca. Slo­va­ni so na to območ­je priš­li v sed­mem sto­let­ju in zav­ze­li glav­no me­sto, za pr­vo dr­žav­no tvor­bo na območ­ju da­naš­nje Čr­ne go­re pa se je uve­lja­vi­lo ime Duk­lja. Nje­ no sre­diš­če je bi­lo območ­je oko­li

Skadr­ske­ga je­ze­ra. Raz­voj Duk­lje je bil te­sno po­ve­zan z bo­jem za ne­od­vi­snost z Bi­zan­tin­ci, le­gen­da o mu­če­niš­ki smr­ti kne­za Vla­di­ mir­ja pa je še ved­no se­stav­ni del čr­no­gor­ske knji­žev­no­sti, kul­tu­re in obi­ča­jev. I­me Duk­lja je na­do­me­sti­lo ime Ze­ta, ki se je upo­rab­lja­lo od le­ta 1042 da­lje, ko je knez Vo­ji­slav pri Ba­ru po­ra­zil bi­zan­tin­sko voj­ sko. Le­ta 1077 je knez Mi­ha­il od ta­krat­ne­ga ka­to­liš­ke­ga pa­pe­ža do­bil na­ziv kra­lja in Ze­ta je po­sta­la kra­lje­vi­na. Sr­bska in turš­ka oku­pa­ci­ja Le­ta 1189 je Ze­ta preš­la pod sr­bsko oblast, v dru­gi po­lo­vi­ci 14. sto­let­ja pa je po­sta­la sa­mo­stoj­na fev­dal­na dr­ža­va pod vod­stvom di­na­sti­je Bal­šić in ka­sne­je di­na­sti­

je Cr­no­je­vić, pod ka­te­ro se je ze­lo razc­ve­te­la. Za­ra­di vse moč­nej­ših na­pa­dov Tur­kov se je obseg ta­krat­ ne Čr­ne go­re ze­lo zmanj­šal, Ivan Cr­no­je­vić pa je pre­se­lil pre­stol­ni­co v Ce­ti­nje. Le­ta 1276 se je pr­vič po­ja­vi­lo ime Čr­na go­ra, ki izvi­ra iz go­stih goz­dov, ki so pre­kri­va­li pla­ni­no Lov­čen in oko­li­co. Le­ta 1496 so območ­je za­sed­li Tur­ki in Čr­no go­ro vklju­či­li v Skadr­ski sand­žak. Za­ra­di ne­neh­nih upo­rov je do­bi­la po­se­ben sta­tus in ve­li­ko avto­no­mi­je. Na­sta­nek mo­der­ne dr­ža­ve Čr­no go­ro so od nek­daj de­li­li spo­ri med kla­ni, orga­ni­zi­ra­no pri­ za­de­va­nje za po­li­tič­no in ver­sko zdru­ži­tev dr­ža­ve pa se je za­če­lo le­ta 1697, ko je bil za vla­di­ko izbran Da­ni­lo Pe­tro­vić Nje­goš. S

pri­ho­dom odpo­slan­ca ru­ske­ga car­ja Pe­tra I. Ro­ma­no­va v Čr­no go­ro in po­to­va­njem Da­ni­la v Pe­tro­grad pa so bi­le vzpo­stav­ lje­ne te­sne po­li­tič­ne zve­ze med Čr­no go­ro in Ru­si­jo. Le­ta 1712 so Čr­no­gor­ci pri Vla­hi­nji (bit­ka na Ca­re­vem La­zu) pro­ti turš­ki voj­ski bo­san­ske­ga ve­zir­ja Ahmet pa­še izbo­je­va­li eno svo­jih naj­več­jih vo­jaš­kih zmag, sle­di­la pa ji je še slav­na zma­ga v bit­ki pri Kru­su le­ta 1796. Za usta­no­vi­te­lja mo­der­ne Čr­ne go­re ve­lja vla­di­ka Pe­tar I. Pe­tro­vić (1784-1830), ki je po­stal naj­po­ memb­nej­ša po­li­tič­na oseb­nost v zgo­do­vi­ni dr­ža­ve. Pod nje­go­vim vla­da­njem je Čr­na go­ra okre­pi­la ne­od­vi­snost, ko­nec sto­let­ja pa se je tu­di do­konč­no re­ši­la Tur­kov.


Črna gora

2. junij 2011

Pe­tro­vi­ću je uspe­lo zdru­ži­ti pre­ bi­val­ce, ki so pri­pa­da­li raz­lič­nim ple­me­nom, po­sta­vil pa je tu­di te­me­lje mo­der­ne dr­ža­ve in dr­žav­ ne upra­ve. Nje­gov na­sled­nik vla­di­ka Pe­tar II. Pe­tro­vić Nje­goš (1830-1851) ve­lja tu­di za naj­več­je­ ga čr­no­gor­ske­ga pe­sni­ka, nje­go­

vo naj­bolj zna­no de­lo je Gor­ski ve­nec. Na­da­lje­val je de­lo svo­je­ga pred­hod­ni­ka, vzpo­sta­vil so­diš­ča, za­čel po­bi­ra­ti dav­ke, utr­dil me­je svo­je dr­ža­ve, gra­dil ce­ste ter usta­no­vil pr­vi šo­lo in ti­skar­no. Po­ko­pan je v mav­zo­le­ju na go­ri Lov­čen.

Le­ta 1910 je bi­la Čr­na go­ra pri­ zna­na kot kra­lje­vi­na, po pr­vi sve­ tov­ni voj­ni pa je bi­la prik­lju­če­na Sr­bi­ji. Po kon­cu dru­ge sve­tov­ne voj­ne je po­sta­la ena izmed še­stih ena­ko­prav­nih re­pub­lik SFRJ, po raz­pa­du Ju­go­sla­vi­je pa je sku­ paj s Sr­bi­jo se­stav­lja­la Zve­zno



re­pub­li­ko Ju­go­sla­vi­jo. Ta se je le­ta 2003 pre­i­me­no­va­la v Sr­bi­ jo in Čr­no go­ro. 21. ma­ja 2006 so Čr­no­gor­ci na re­fe­ren­du­mu izgla­so­va­li ne­od­vi­snost in 3. ju­ni­ja 2006 raz­gla­si­li ne­od­vi­sno in sa­mo­stoj­no Re­pub­li­ko Čr­no go­ro.




Črna gora

2. junij 2011

Črna go­ra ni več sa­mo po­let­na, obmor­ska de­sti­na­ci­ja

Cer­kev Go­spa od Škr­pje­la pri Pe­ra­stu Sa­ša Ra­do­vić je di­rek­tor čr­no­gor­ ske Na­ci­o­nal­ne tu­ri­stič­ne orga­ni­ za­ci­je, ki je na za­čet­ku le­toš­nje­ga le­ta tu­di pri nas odpr­la svo­je pred­ stav­ništ­vo. S pred­stav­ništ­vom in šte­vil­ni­mi akci­ja­mi bo­do še bolj po­sku­ša­li Slo­ven­cem prib­li­ža­ti Čr­no go­ro kot atrak­tiv­no tu­ri­stič­ no de­že­lo. Kakš­ne so pred­no­sti Čr­ne go­re, za­ra­di ka­te­rih se tu­ri­sti, še po­seb­ no Slo­ven­ci, odlo­či­jo za obisk? En­krat­na ra­zno­li­kost na majh­nem pro­sto­ru, na­rav­ne le­po­te, kul­tur­ noz­go­do­vin­ska de­diš­či­na, bla­ga sre­do­zem­ska kli­ma, naj­lep­še pla­že v Sre­do­zem­lju, vzne­mir­lji­va po­kra­ji­na fjor­da v Bo­ki Ko­tor­ski, go­sto­ljub­je lju­di, na­ci­o­nal­ni par­ki in ra­znovr­stna ku­hi­nja so glav­ne odli­ke Čr­ne go­re, enkrat­ne tu­ri­stič­ ne de­že­le. Čr­na go­ra lah­ko po­nu­di raz­lič­ne vr­ste tu­riz­ma, od zna­ne­ga in pri­ljub­lje­ne­ga do­pu­sta na pla­ži do šte­vil­nih dru­gih alter­na­tiv­nih in priv­lač­nih vr­st tu­riz­ma. Ima ra­znovr­stno in ka­ko­vost­no po­nud­

bo za dru­ži­ne, po­sa­me­zni­ke, mla­de pa­re, po­slov­ne­že, lju­di, ki do­pust ra­di pre­ži­vi­jo aktiv­no in v na­ra­vi, pa tu­di za vse, ki uži­va­jo na son­cu in pla­žah ali pa po­čit­ni­ce pos­ve­ti­jo obi­sku kul­tur­noz­go­do­ vin­skih spo­me­ni­kov, umet­niš­kih raz­stav in pred­stav. Čr­na go­ra ni več sa­mo po­let­na, obmor­ska de­sti­na­ci­ja. Ka­te­re so le­toš­nje no­vo­sti v tu­ri­ stič­ni po­nud­bi Čr­ne go­re in kakš­ni so načr­ti za raz­voj tu­riz­ma? Le­tos na­da­lju­je­mo inten­ziv­ne de­jav­no­sti za izbolj­ša­nje ka­ko­vo­ sti tu­ri­stič­ne po­nud­be in ure­sni­ či­tev stra­teš­ke­ga ci­lja, da Čr­na go­ra po­sta­ne vi­so­ko­ka­ko­vost­na in inte­gral­na tu­ri­stič­na de­sti­na­ci­ja na na­če­lih vzdr­že­va­ne­ga raz­vo­ja z ra­zno­li­ko po­nud­bo med ce­lim le­tom. Le­toš­nja tu­ri­stič­na se­zo­ na se bo od prejš­njih raz­li­ko­va­la za­ra­di po­memb­no izbolj­ša­ne infras­truk­tu­re in ukre­pov za več­jo ka­ko­vost sto­ri­tev. Tu­ri­ste iz Slo­ve­ni­je va­bi­mo, naj po­čit­ni­ce v Čr­ni go­ri re­zer­vi­ra­jo

Sa­ša Ra­do­vić


Črna gora

2. junij 2011

v okvi­ru kam­pa­nje Mor­je kli­če – Čr­na go­ra (Zo­ve mo­re – Cr­na go­ra), saj lah­ko se­dem­dnev­ni pa­ket v pri­vat­ni ali ho­tel­ski na­me­ stit­vi v glav­ni tu­ri­stič­ni se­zo­ni re­zer­vi­ra­jo že od 77 evrov na­prej. La­ni so kljub še ved­no ne­ga­tiv­nim vpli­vom sve­tov­ne fi­nanč­ne kri­ze v Čr­ni go­ri odpr­li 32 majh­nih ho­te­ lov s 1300 po­ste­lja­mi. Po­pol­no­ma pre­nov­lje­ni so tu­di ho­te­li Ma­es­tral in Alek­san­dar v Bud­vi, Pa­las in Vi­le Oli­va v Pe­trov­cu, Olympic v Ulci­nju in ne­kaj manj­ših ho­te­lov ob oba­li. V pre­nov­lje­nih ho­te­lih je skup­no 1100 po­stelj. Le­ta 2010 se je pri­če­la tu­di rea­ li­za­ci­ja ne­ka­te­rih po­memb­nih “gre­en­fi­eld“ inve­sti­cij. S pro­jek­ti v skup­ni vred­no­sti prib­liž­no dve mi­li­jar­di evrov – Aman Sve­ti Šte­ fan, Por­to Mon­te­ne­gro in Luš­ti­ca – je Čr­na go­ra na pr­vem me­stu po inve­sti­ci­jah v tu­ri­zem gle­de na pre­bi­val­ca. Grad­nja po­pol­no­ma no­ve­ga tu­ri­stič­ne­ga na­se­lja na po­lo­to­ku Luš­ti­ca je eden naj­bolj komp­lek­snih in naj­več­jih pro­jek­ tov. Egip­tov­sko pod­jet­je Oras­com bo na sed­mih mi­li­jo­nih kva­drat­nih me­trov na tem po­lo­to­ku v dva­naj­ stih le­tih zgra­di­lo ve­lik tu­ri­stič­ni komp­leks, del ka­te­re­ga bo osem ho­te­lov s 3300 so­ba­mi, 700 vil in 600 apart­ma­jev. Prib­liž­no 60 odstot­kov na­me­stit­ve­nih zmog­ lji­vo­sti bo ho­te­lov. Zgra­di­li bo­do tu­di golf igriš­če, ma­ri­no, maj­hen cen­ter z ba­ri, re­sta­vra­ci­ja­mi, šo­lo in kli­ni­ko. Pr­vo fa­zo pro­jek­ta naj bi zak­lju­či­li čez šti­ri le­ta. O­me­ni­ti ve­lja tu­di pro­jekt tu­ri­stič­ ne va­lo­ri­za­ci­je oto­ka Sve­ti Mar­ko v Tiv­tu, bo­do­če­ga luk­su­zne­ga le­to­viš­ča Ban­yan Tre­e, grad­njo tu­ri­stič­ne­ga komp­lek­sa na lo­ka­ci­ji Do­breč - Ro­se ter do­dat­nih pri­ve­

zov in apart­ma­jev v ma­ri­ni Por­to Mon­te­ne­gro, ki bo ena naj­bolj luk­su­znih in naj­bo­lje oprem­lje­nih ma­rin za pri­vez me­ga­jaht v Sre­do­ zem­lju. S 1. ju­ni­jem se je urad­no odprl tu­di ho­tel Sve­ti Ste­fan kot del ve­ri­ge 24. naj­bolj eksklu­ziv­nih sve­tov­nih le­to­višč znam­ke A­man Re­sort­s. V skr­bi za čim bolj udob­no bi­va­ nje v Čr­ni go­ri, ka­mor vse­ka­kor spa­da tu­di va­ren pri­hod, je dr­ža­ va la­ni v izbolj­ša­nje cest­ne infras­ truk­tu­re in ka­ko­vost­ne pro­met­ne po­ve­za­ve vlo­ži­la 65 mi­li­jo­nov evrov, pred ne­kaj le­ti pa sta bi­li obnov­lje­ni tu­di le­ta­liš­či v Pod­go­ ri­ci in Tiv­tu. Z no­vim si­ste­mom oskr­be z vo­do je bil traj­no odprav­ ljen prob­lem po­manj­ka­nja vo­de med po­let­ni­mi me­se­ci. Po­se­bej bi izpo­sta­vil ce­sto Ri­san-Žab­ljak v dol­ži­ni 145 ki­lo­me­trov, ki je bi­la slav­nost­no odpr­ta ko­nec le­ta 2010 in je po­ve­za­vo med ju­gom in se­ve­rom dr­ža­ve skraj­ša­la za več kot 25 ki­lo­me­trov. No­va in naj­kraj­ša ce­sta po­ve­zu­je dva dra­gu­lja na­še dr­ža­ve in dve pri Unes­cu zaš­či­te­ni območ­ji – za­liv v Bo­ki Ko­tor­ski in Dur­mi­tor ozi­ ro­ma ka­njon re­ke Ta­re, ki je tu­di naj­glob­lji ka­njon v Evro­pi. Ka­ko lah­ko go­sti, ki pri­ha­ja­jo v pri­ mor­je, obiš­če­jo tu­di dru­ge kra­je? Ali obsta­ja­jo agen­ci­je, ki po­nu­ja­jo orga­ni­za­ci­jo takš­nih aktiv­no­sti? Vse­ka­kor. Čr­na go­ra je ta­ko enkrat­ na, ker ste lah­ko sa­mo v ne­kaj urah v go­rah in uži­va­te v raz­lič­nih vi­di­kih tu­ri­stič­ne po­nud­be. Po že ome­nje­ni ce­sti lah­ko iz Bo­ke do Žab­lja­ka pri­spe­te že v dveh urah. Tu­rist, ki obiš­če Čr­no go­ro, ne sme za­mu­di­ti raf­tin­ga na Ta­ri, aktiv­ne­ga do­pu­sta v na­ci­o­nal­nih par­kih, edin­stve­nih po­ti za po­hod­ ništ­vo in ko­le­sar­je­nje ter obi­ska

etno va­si in de­gu­sta­ci­je organ­ske hra­ne. Šte­vil­ne agen­ci­je po­nu­ja­jo izle­te na se­ver Čr­ne go­re, tu­ri­sti pa lah­ko izbe­re­jo ti­sto, ki jim naj­ bolj ustre­za. Kaj bi po va­šem mne­nju mo­ral obi­ska­ti in izku­si­ti vsak tu­rist, da bi obču­til pra­vo Čr­no go­ro? Za vse lju­bi­te­lje na­ra­ve in aktiv­ne­ ga do­pu­sta smo ozna­či­li na­ci­o­nal­ no mre­žo ko­le­sar­skih in peš­po­ti (6000 ki­lo­me­trov). La­ni je bi­lo v čr­no­gor­skih go­rah ne­poj­mlji­vo šte­vi­lo lju­bi­te­ljev na­ra­ve, avan­tu­ri­ stič­ne­ga du­ha, po­hod­ništ­va, ka­ja­ kašt­va, raf­tin­ga in dru­gih aktiv­no­ sti v na­ra­vi. Na vr­hun­ski po­ti za pla­nin­sko ko­le­sar­stvo, ki je dol­ga prib­liž­no 500 ki­lo­me­trov, smo že po­sta­vi­li sig­na­li­za­ci­jo po­ti, v to­ku pa je tu­di ozna­če­va­nje po­ti na 300 ki­lo­me­trov dol­gi trans­ver­za­li Orjen–­Lov­ćen–­Ru­mi­ja s pri­stop­ni­ mi pot­mi. Čr­na go­ra ima pet ra­zno­li­kih na­ci­o­nal­nih par­kov: ene­ga od zad­njih treh pra­goz­dov v Evro­pi (Bi­o­grad­ska go­ra), Lov­ćen, Skadr­ sko je­ze­ro, Pro­kle­ti­je in Dur­mi­tor s ka­njo­nom re­ke Ta­re, naj­glob­ljim ka­njo­nom v Evro­pi, kjer je raf­ting ne­po­za­ben. Čr­no­gor­ski na­ci­o­ nal­ni par­ki ima­jo ze­lo priv­lač­no tu­ri­stič­no po­nud­bo. Ne sa­mo da lah­ko tu­ri­sti uži­va­jo v nji­ho­vi le­po­ti, ampak lah­ko v njih pre­ži­ vi­jo aktiv­ne po­čit­ni­ce ozi­ro­ma se ude­le­ži­jo raz­lič­nih aktiv­no­sti, od re­krea­tiv­nih (po­hod­ništ­vo po ure­ je­nih po­teh in pa­no­ram­sko opa­zo­ va­nje z raz­gled­nih točk, ja­dra­nje in vož­nja s čol­nom po je­ze­rih) do ekstrem­nih šport­nih (al­pi­ni­zem, pla­ni­nar­je­nje, spe­le­o­lo­gi­ja, ja­dral­ no pa­dal­stvo, ko­le­sar­stvo, ple­za­ nje, raf­ting na re­kah, ka­ja­kašt­vo ...). Ne za­mu­di­te bun­gee jum­pin­ ga z Mo­sta Djurd­je­vić Ta­ra ali se



pre­iz­ku­si­te pri preč­ka­nju re­ke Ta­re po vr­vi za spuš­ča­nje “zip li­ne“, ki je le­toš­nja no­vost. Za lju­bi­te­lje gas­tro­nom­skih ča­rov mo­ra­mo izpo­sta­vi­ti Po­ti vi­na, Po­ti si­ra in Po­ti me­du. Ob sle­de­nju tem ozna­kam na po­ti so vsi za­in­te­ re­si­ra­ni do­bro­doš­li go­sti pre­bi­val­ cev, ki bo­do ob vi­nu iz svo­jih kle­ti, me­du in si­ru po­nu­di­li tu­di dru­ge čr­no­gor­ske spe­cia­li­te­te. Ka­te­re do­god­ke bi bi­lo to po­let­je ško­da za­mu­di­ti? Tra­di­ci­o­nal­ne, avten­tič­ne pri­re­dit­ ve in kul­tur­no-za­bav­ne do­god­ke, od kar­ne­val­skih slo­ve­sno­sti v Unes­co­vem me­stu Ko­tor v sr­cu Bo­ko­ko­tor­ske­ga za­li­va, antič­nih gle­da­lišč na pro­stem, glas­be­nih fe­sti­va­lov, umet­niš­kih raz­stav do pre­stiž­nih kon­cer­tov sve­tov­no zna­nih glas­be­ni­kov (29. ju­li­ja kon­cert Da­vi­da Gu­et­te v Bud­vi, načr­to­va­na pa sta tu­di kon­cer­ta Elto­na Joh­na in re­gi­o­nal­ne zvez­de Gi­bon­ni­ja), bo­ste v po­nud­bi Čr­ne go­re naš­li vse le­to. Le­tos ne za­mu­di­te pro­gra­ma za­bav na pre­le­pih pla­žah od Her­ceg­no­ve­ga do Ulci­nja (“af­ter be­ach par­ti­es“) z zna­ni­mi re­gi­o­nal­ ni­mi in sve­tov­ni­mi did­že­ji. Šte­vil­ ne di­sko­te­ke, predv­sem Ma­xi­mus v obzid­ju sta­re­ga mest­ne­ga je­dra Ko­tor­ja in naj­več­ja di­sko­te­ka na pro­stem v Sre­do­zem­lju, Top Hill v Bud­vi, ter šte­vil­ni dru­gi noč­ni klu­bi za­go­tav­lja­jo odlič­no za­ba­vo. Lo­kal­ne tu­ri­stič­ne orga­ni­za­ci­je in Na­ci­o­nal­na tu­ri­stič­na orga­ni­za­ci­ ja pri­prav­lja­jo vr­sto pri­re­di­tev za izbolj­ša­nje tu­ri­stič­ne po­nud­be, raz­ši­ri­tev vse­bin in ani­ma­ci­jo tu­ri­ stov. Ko­le­dar pri­re­di­tev je do­sto­ pen na splet­ni stra­ni Na­ci­o­nal­ne tu­ri­stič­ne orga­ni­za­ci­je Čr­ne go­re www.mon­te­ne­gro.tra­vel.




Črna gora

2. junij 2011

Neokrnjena narava Črne gore

Tr­no­vač­ko je­ze­ro V Črni go­ri se za­ve­da­jo, da je ne­okr­nje­na na­ra­va eden izmed adu­tov, ki naj­bolj priv­la­či­jo tu­ri­ste. Za­to ima va­ro­va­nje na­ra­ve ve­lik po­men, Čr­na go­ra pa pre­mo­re kar pet na­rod­nih par­kov, ki za­je­ma­jo skup­no oko­li 10 odstot­kov povr­ši­ ne dr­ža­ve. V par­kih sto­ji­jo cen­tri za obi­sko­val­ce, kjer se je mo­go­če po­du­či­ti o par­ku, bo­ga­tem rast­ lin­stvu in ži­va­lih, se­ve­da pa so pov­sod omo­go­če­ne tu­di šte­vil­ne aktiv­no­sti. Ta­ko ne manj­ka po­hod­ niš­kih in ko­le­sar­skih po­ti ter mož­ no­sti za dru­ge aktiv­no­sti, kot je ple­za­nje ali raf­ting na div­jih vo­dah. Na­rod­ni park Bi­o­grad­ska go­ra Na­rod­ni park Bi­o­grad­ska go­ra le­ži na osred­njem de­lu pla­ni­ne Bje­la­si­ ce in obse­ga 5400 hek­tar­jev ozem­ lja med re­ka­ma Ta­ra in Li­ma. Na nje­go­vem območ­ju so že le­ta 1878 spre­je­li pre­po­ved lo­va in območ­ju

do­de­li­li po­se­ben sta­tus. Osr­čje je le­de­niš­ko Bi­o­grad­sko je­ze­ro, ki le­ži na nad­mor­ski vi­ši­ni 1094 me­trov in je po mne­nju mno­gih eno naj­lep­ših je­zer na Bal­ka­nu. V sklo­pu par­ka se na 1600 hek­tar­jih raz­te­za pra­gozd, eden zad­njih treh pra­goz­dov v Evro­pi. Tam­kajš­ nja šte­vil­na dre­ve­sa so sta­ra tu­di 500 let in da­je­jo za­to­čiš­če več kot 200 vr­stam ptic. V par­ku ži­vi mno­go vr­st ži­va­li, od med­ve­dov, vol­kov, srn, li­sic, div­jih koz, div­jih pra­ši­čev in avtoh­to­nih vr­st rib do 80 vr­st me­tu­ljev. Ena izmed zna­me­ni­to­sti je tu­di de­vet ki­lo­me­ trov dol­gi ka­njon re­ke Mr­tvi­ce, ki je na ne­ka­te­rih me­stih glo­bok kar 1100 me­trov. Na­rod­ni park Dur­mi­tor Dur­mi­tor je že od le­ta 1980 na se­zna­mu Unes­co­ve na­rav­ne de­diš­či­ne, obse­ga pa glav­ni ma­siv Dur­mi­tor­ja s ka­njo­ni Ta­re, Dra­ge

in Su­ši­ce, zgor­nji del ka­njon­ske do­li­ne Ko­mar­ni­ce ter 18 le­de­niš­kih je­zer, med ka­te­ri­mi je naj­več­je in naj­bolj impre­siv­no Čr­no je­ze­ro. Po ne­ka­te­rih le­gen­dah je bil Dur­mi­tor le­to­viš­če bo­gov z Olim­pa, ned­vom­ no pa spa­da med naj­lep­še gor­ske ma­si­ve na Bal­ka­nu. Izvor be­se­de Dur­mi­tor naj bi bil kelt­ski, in si­cer iz zlo­žen­ke dru-mi-tor, kar po­me­ni vo­da s pla­ni­ne. Ime ne pre­se­ne­ča gle­de na to, da je na območ­ju kar 748 izvi­rov bis­tre pla­nin­ske vo­de. Po­seb­nost Dur­mi­tor­ja je sim­bi­o­za ka­njo­nov in mo­goč­nih vr­hov, saj je na območ­ju kar 48 vr­hov, ki so viš­ji od 2000 me­trov, naj­viš­ji pa je 2523 me­trov vi­so­ki Bo­bo­tov Kuk. Ka­njon re­ke Ta­re je naj­glob­lji v Evro­pi in tu­di naj­bolj znan po raf­ tin­gu na div­jih vo­dah, tu­di si­cer pa park po­nu­ja šte­vil­ne mož­no­sti za akti­ven oddih. V par­ku se­ve­da naj­ de­mo bo­ga­to ži­val­sko in rast­lin­sko po­pu­la­ci­jo.

Na­rod­ni park Skadr­sko je­ze­ro Skard­sko je­ze­ro je naj­več­je je­ze­ro na Bal­ka­nu, dve tret­ji­ni je­ze­ra sta v Čr­ni go­ri, tret­ji­na pa v Alba­ni­ji. Sa­mo je­ze­ro me­ri 370 do 530 kva­drat­nih ki­lo­me­trov, odvi­sno od vi­ši­ne gla­di­ne vo­de, ne­ka­te­ri de­li pa le­ži­jo ce­lo niž­je, kot je gla­ di­na mor­ja. Čr­no­gor­ski del je­ze­ra z oba­lo obse­ga 400 kva­drat­nih ki­lo­me­ trov, nje­gov sim­bol pa je re­dek in zaš­či­ten ko­dra­sti pe­li­kan. Skadr­ ski na­rod­ni park je naj­več­ji ptič­ji re­zer­vat v Evro­pi, v njem pre­bi­va 264 vr­st ptic, mno­ge so red­ke in zaš­či­te­ne. V je­ze­ru do­mu­je 48 vr­st rib, med nji­mi tu­di mor­ske, kot je na pri­mer je­gu­lja. Območ­je par­ka po­nu­ja tu­ri­stom šte­vil­ne na­rav­ne in kul­tur­ne za­ni­mi­vo­sti ter aktiv­no­sti, za­to je ena naj­bolj pri­ljub­lje­nih tu­ri­stič­nih točk.


Črna gora

2. junij 2011



2009. Čr­no­gor­ski del Pro­kle­tij je le manj­ši del pla­nin­ske sku­pi­ne, ka­te­re več­ji del je v Alba­ni­ji in tu­di na Ko­so­vu. Je izjem­no za­ni­mi­va gor­ska po­kra­ji­na, ki so jo obli­ko­ va­li le­de­ni­ki in med ostre, več kot 2000 me­trov vi­so­ke vr­ho­ve za­re­za­li šte­vil­ne do­li­ne, so­te­ske in le­de­niš­ka je­ze­ra. Pro­kle­ti­je so za­ra­ di svo­je re­la­tiv­ne odmak­nje­no­sti eden skri­tih bi­se­rov Čr­ne go­re, ki ga tu­ri­sti odkri­va­jo še­le v zad­njem ča­su. Za­liv Bo­ke Ko­tor­ske in oba­la Med na­rav­ne zna­me­ni­to­sti Čr­ne go­re vse­ka­kor so­di tu­di za­liv Bo­ke Ko­tor­ske, ki ga ime­nu­je­jo tu­di naj­bolj juž­ni evrop­ski fjord, saj se ob nje­go­vih bre­go­vih str­ mo vzpe­nja­jo vi­so­ke pla­ni­ne. V re­sni­ci za­liv se­stav­lja­jo šte­vil­ni manj­ši za­li­vi, ki jih zdru­žu­je­jo ozki ka­na­li in tvo­ri­jo ene­ga naj­lep­ših na­rav­nih pri­sta­nišč v Evro­pi s ti­pič­no sre­do­zem­sko kli­mo. Bo­ka Ko­tor­ska je že od nek­daj izjem­no po­memb­no pri­sta­niš­če, pri­zo­riš­če po­memb­nih zgo­do­vin­skih do­god­ kov in bo­ga­te kul­tur­ne de­diš­či­ne. Po­seb­na na­rav­na zna­me­ni­tost pa je se­ve­da čr­no­gor­ska oba­la, ki je še naj­bolj zna­na in na ka­te­ro pri­de naj­več tu­ri­stov. Lov­čen z mav­zo­le­jem Na­rod­ni park Lov­čen Tu­ri­stom ver­jet­no naj­bolj znan je na­rod­ni park Lov­čen, ki le­ži med Skadr­skim je­ze­rom, za­li­vom Bo­ke Ko­tor­ske in bud­van­sko ri­vie­ro ter obse­ga cen­tral­ni in naj­viš­ji del lov­čen­ske­ga ma­si­va. Park obse­ ga 6400 hek­tar­jev in se dvi­gu­je v ne­po­sred­ni bli­ži­ni oba­le, za­to je v njem ču­ti­ti vpli­ve mor­ske in ce­lin­ske kli­me. Za­ra­di te­ga sta se

obli­ko­va­li ze­lo bo­ga­ti in ra­zno­li­ki ter spe­ci­fič­ni flo­ra in fav­na. V par­ku naj­de­mo med­ve­de, vol­ko­ve, li­si­ce in nad 200 vr­st ptic, pla­zil­cev in glo­dal­cev. Na niž­jem od dveh vr­hov Lov­če­na sto­ji ve­li­čast­ni mav­zo­lej, v ka­te­ rem je po­ko­pan naj­več­ji čr­no­gor­ ski pe­snik, vla­di­ka in dip­lo­mat Pe­tar Pe­tro­vić Nje­goš (1813-1851).

Me­sto za mav­zo­lej si je Nje­goš izbral sam, po nje­go­vih be­se­dah pa naj bi viš­ji vrh po­ča­kal še več­ je­ga in še moč­nej­še­ga vla­di­ko, ki bo go­to­vo pri­šel za njim. Lov­čen je sim­bol va­ru­ha čr­no­gor­ske svo­ bo­de. Na­rod­ni park Pro­kle­ti­je Naj­mlaj­ši na­rod­ni park je park Pro­ kle­ti­je, ki so ga raz­gla­si­li še­le le­ta

Na teh stra­neh je pre­ma­lo pro­ sto­ra, da bi po­pi­sa­li in opi­sa­li vse na­rav­ne zna­me­ni­to­sti Čr­ne go­re, ki je kljub majh­no­sti de­že­la izjem­ nih kon­tra­stov, saj na majh­nih raz­da­ljah naj­de­mo prav vse, od ču­do­vi­te oba­le s sre­do­zem­sko kli­ mo do vi­so­kih vr­hov s ce­lin­skim ozi­ro­ma gor­skim pod­neb­jem. Oba­la priv­la­či naj­več tu­ri­stov, a je obe­nem odlič­na izho­dišč­na toč­ka za ra­zi­sko­va­nje no­tra­njo­sti, ki ni­ko­gar ne bo pu­sti­la rav­no­duš­ ne­ga.


10

Črna gora

2. junij 2011

Dežela bogate kulturne dediščine

Sko­zi zgo­do­vi­no so se na ozem­lju Črne go­re zvr­sti­li šte­vil­ni na­ro­di, s se­boj pri­pe­lja­li vsak svoj del kul­tu­ re in pu­sti­li svoj pe­čat. Za­če­lo se je z ilir­ski­mi ple­me­ni in Rim­lja­ni, sle­di­li so jim Slo­va­ni. Ved­no v bli­ ži­ni in pri­prav­lje­ni na za­sed­bo ob zna­ku naj­manj­še mož­no­sti so bi­li Bi­zan­tin­ci in ka­sne­je Tur­ki, pa tu­di Sr­bi in še kdo si je že­lel pri­la­sti­ti to de­že­lo. Čr­na go­ra je po­se­ja­na s kul­tur­ni­mi zna­me­ni­tost­mi iz raz­lič­ nih obdo­bij in pri­po­ve­du­je zgod­bo o upor­niš­kem du­hu teh lju­di, ki so se več­ji del zgo­do­vi­ne bo­je­va­li za sa­mo­stoj­nost ali jo po­sku­ša­li ubra­ni­ti. Ce­ti­nje je zgo­do­vin­ska pre­stol­ni­ca in kul­tur­no sre­diš­če Čr­ne go­re, le­ži pa na Nik­šić­kem po­lju ob vznož­ju Lov­če­na. Ima ohra­nje­no sta­ro mest­no je­dro in šte­vil­ne kul­ tur­ne zna­me­ni­to­sti, kot so sa­mo­ stan sv. Pe­tra, z obzid­jem obda­na Bi­ljar­da, dvo­rec kra­lja Ni­ko­le I. in vlaš­ka cer­kev. Na vr­hu Lov­če­na

sto­ji slo­vi­ti mav­zo­lej Pe­tra II. Pe­tro­ vi­ća Nje­go­ša. Pod­go­ri­ca je zdaj mo­der­na pre­stol­ni­ca z mu­ze­ji, ga­le­ri­ja­mi in gle­da­liš­či, v bli­ži­ni pa je antič­na pre­stol­ni­ca Duk­lja. Med Pod­go­ri­co in Nik­ši­čem sto­ji vi­so­ko v ste­ni pod Ostroš­ko gre­do sa­mo­stan Ostrog. V 17. sto­let­ju ga je usta­no­vil sv. Va­si­lij, ki je tu­kaj umrl le­ta 1671 in je po­ko­pan v cerk­vi Va­va­de­nja v zgor­njem sa­mo­sta­nu. No­tra­njost sa­mo­sta­ na je bo­ga­to okra­še­na s fre­ska­mi, Ostrog pa je naj­bo­lje obi­ska­no čr­no­gor­sko ro­mar­sko sre­diš­če, ki ga ver­ni­ki obi­sku­je­jo že več kot tri­sto let. A to ni edi­ni za­ni­miv sa­mo­stan, na se­zna­mu za­ni­mi­vih in po­memb­nih jih naj­de­mo še vsaj 14, kakš­na za­ni­mi­va cer­kev ali dve pa sto­ji­ta prak­tič­no v vsa­kem ma­lo sta­rej­šem me­stu ob oba­li in v no­tra­njo­sti. V zad­njem ča­su tu­ri­stič­ni de­lav­ci ze­lo re­kla­mi­ra­jo tu­di dru­gi del kul­tur­ne de­diš­či­ne, ki za sa­bo ni

pu­stil mo­goč­nih spo­me­ni­kov. To je sta­ro­dav­ni na­čin živ­lje­nja in pre­ži­vet­ja, predv­sem v go­ra­ti no­tra­njo­sti. Kjer so se ne­koč ljud­je ze­lo tru­di­li pre­ži­ve­ti, zdaj ra­ste­jo manj­ši eko­ho­te­li in ekok­ me­ti­je z odlič­no po­nud­bo do­ma­ čih do­brot. Med pri­mor­ski­mi me­sti je se­ve­da naj­bolj znan Ko­tor, me­sto na kon­ cu za­li­va Bo­ka Ko­tor­ska. Me­sto na stra­teš­kem po­lo­ža­ju je na­sta­lo že v rim­skih ča­sih in je ne­koč slo­ve­lo po slav­nih tr­gov­cih in po­morš­ča­kih. Nje­go­vo sta­ro je­dro je zaš­či­til Unes­co, naj­lep­še pa se je spre­ho­di­ti po ozkih uli­či­cah, si ogle­da­ti ka­te­dra­lo sv. Tri­pu­na in cer­kev sv. Ni­ko­le. V bli­ži­ni je prav ta­ko sli­ko­vi­to sta­ro me­sto Pe­rast, ki ima izjem­no ohra­nje­no ba­roč­no arhi­tek­tu­ro, pred njim pa le­ži­ta otoč­ka Go­spa od Škr­pje­la in Sve­ti Ju­raj. Na pr­vem je ze­lo za­ni­mi­va mor­nar­ska cerk­vi­ca z mu­zejč­kom, na dru­gem pa sa­mo­stan.

Sve­ti Šte­fan

Bud­va je eno naj­sta­rej­ših mest na ja­dran­ski oba­li, s sli­ko­vi­tim sta­rim mest­nim je­drom in obe­ nem naj­bolj obi­ska­no tu­ri­stič­no me­sto v Čr­no­gor­skem pri­mor­ju. Ver­jet­no naj­več­krat upo­dob­ljen mo­tiv na raz­gled­ni­cah je Sve­ti Šte­ fan, nek­da­nja ri­biš­ka va­si­ca, ki je zdaj luk­su­zno ho­tel­sko na­se­lje na skal­nem otoč­ku de­vet ki­lo­me­trov ju­go­za­hod­no od Bud­ve. Sko­raj vsak kraj na čr­no­gor­ski oba­li (Pe­tro­vac, Ti­vat, Ri­san, Bar, Ulcinj ...) ima več­sto­let­no zgo­do­ vi­no, za­to bo­ste v prav vsa­kem naš­li ogle­da vred­ne zna­me­ni­to­ sti, to­da ne osta­ni­te le v pre­te­klo­ sti, vsr­kaj­te tu­di da­naš­njo kul­tu­ ro in do­ga­ja­nje. Sko­zi vse le­to, predv­sem pa se­ve­da po­le­ti, po­te­ka­jo šte­vil­ni za­ni­mi­vi do­god­ki, od sto­let­ja sta­rih pra­zno­vanj in obi­ča­jev do na­sto­pov vr­hun­skih glas­be­ni­kov za vse oku­se in sta­ro­sti.


14

Črna gora

2. junij 2011

Plaže in ponudba za vse okuse Kljub dru­gi po­nud­bi še ved­no pri­ha­ ja naj­več tu­ri­stov v Čr­no go­ro za­ra­ di mor­ja in plaž, kar ne pre­se­ne­ča, saj ima Čr­na go­ra sla­bih 300 ki­lo­ me­trov oba­le, na ka­te­ri je krep­ko nad sto plaž v skup­ni dol­ži­ni oko­li 70 ki­lo­me­trov. Tu naj­de­te vsakr­ šne - skal­na­te, kam­ni­te in peš­če­ne pla­že ter pla­že z miv­ko. Ne­ka­te­re so ta­ko pri­ljub­lje­ne, da se na njih tre tu­ri­stov, dru­ge so sa­mot­ne ali rav­no prav oblju­de­ne. Ne­ka­te­re so do­stop­ne sa­mo iz mor­ja, na ne­ka­ te­re pa ne mo­re­te, če ni­ste gost ho­tel­ske­ga na­se­lja. Do­lo­če­ne pla­že ima­jo bo­ga­to do­dat­no po­nud­bo, na dru­gih bo­ste tež­ko do­bi­li že pi­ja­ čo. To­rej, plaž je do­volj, le izbra­ti si je tre­ba takš­no, kot ustre­za na­šim pred­sta­vam o do­pu­stu.

E­na­ko je z izbo­rom na­me­stit­ve. V Čr­no go­ro se zad­nja le­ta ste­ka ogrom­no de­nar­ja, ki gre v inve­sti­ ci­je v tu­ri­zem. Ta­ko se pre­nav­lja­jo šte­vil­ni ho­te­li in gra­di­jo no­vi, tu­di ho­tel­ski komp­lek­si (re­sor­ti), vla­ga se v nav­tič­ni tu­ri­zem, pre­nav­ lja­jo se apart­ma­ji in še bi lah­ko naš­te­va­li. Ta­ko lah­ko naj­de­mo po­ce­ni na­me­sti­tev v za­seb­nem apart­ma­ju, ne­ko­li­ko draž­jo v so­lid­ nih ho­te­lih ali pre­greš­no dra­go v ho­te­lih naj­viš­je­ga ra­zre­da, kjer zad­nje ča­se kar red­no sre­ču­je­mo tu­di holl­ywo­od­ske zvez­dni­ke in sve­tov­no zna­ne po­slov­ne­že ali dru­ge pri­pad­ni­ke jet-se­ta. Tu­di si­cer Čr­no­gor­ci ne skri­va­jo ambi­ cij, da bi nji­ho­va oba­la po­sta­la sre­diš­če mon­de­ne­ga tu­riz­ma in

V oko­li­ci me­sta Her­ceg­no­vi ozi­ ro­ma na her­ceg­nov­ski ri­vie­ri je oko­li 70 plaž, med nji­mi kar šti­ri no­si­jo pre­stiž­no “mo­dro za­sta­vo“. Ta med­na­rod­ni pro­jekt ozna­ču­je pla­že, ki izpol­nju­je­jo 27 kri­te­ri­jev s po­dro­čij ka­ko­vo­sti vo­de, eko­loš­ke oza­veš­če­no­sti in uprav­lja­nja ter var­no­sti in uslug. Kri­te­ri­je pre­ver­ja med­na­rod­na ko­mi­si­ja in pla­ži tu­di po­de­li na­ziv.

Ti­vat ve­lja za naj­bolj sonč­ni del Bo­ke Ko­tor­ske, saj ima v pov­preč­ ju 240 sonč­nih dni. Na ti­vat­ski ri­vie­ri prev­la­du­je­jo peš­če­ne pla­že, tri pla­že pa ima­jo mo­dro za­sta­vo, in si­cer Ka­lar­do­vo, Alma­ra Be­ach in pla­ža ho­te­la Pla­vi ho­ri­zont. V za­li­vu Bo­ke Ko­tor­ske ozi­ro­ma na ko­tor­ski ri­vie­ri naj­de­mo ve­li­ko peš­če­nih in skal­na­tih plaž, med nji­mi Mo­rinj, Ora­ho­vac, Ri­san in Ba­jo­va ku­la, na odpr­tem mor­ju pa še pla­že Žu­go­vac, Tr­ste­no, Ne­rin, Kre­ka­vi­ca in Za­gor­ski pi­je­sak.

V le­tu 2010 so se z mo­dro za­sta­ vo po­na­ša­le her­ceg­nov­ske pla­že Clu­ba Ho­te­la Ri­vie­ra v Nji­vi­cah, pla­ži Por­to in Cu­ba Li­bre iz Ža­nji­ ce ter pla­ža Ste­vu­zo v za­li­vu Do­breč.

Bud­van­ska ri­vie­ra me­ri ne­kaj več kot 25 ki­lo­me­trov v dol­ži­no, nam pa je ver­jet­no naj­bolj zna­na pla­ža z ime­nom Slo­ven­ska pla­ža, ki je z 1,5 ki­lo­me­tra dol­ži­ne naj­več­ja v Bud­vi. Na bud­van­ski ri­vie­ri so šte­

kraj, kjer bi se dru­ži­li naj­bolj zna­ni in vpliv­ni.


Črna gora

2. junij 2011

15

Por­to Mon­te­ne­gro v Ti­va­tu

Kra­lji­či­na pla­ža pri Ča­nju vil­ne manj­še in več­je pla­že, med naj­bolj zna­ni­mi pa sta peš­če­na pla­ ža Jaz in kra­lji­či­na pla­ža pri Mi­lo­ čer­ju, ki je to ime do­bi­la, ker je bi­la naj­ljub­ša pla­ža kra­lji­ce Ma­ri­je Ka­rad­jord­je­vić. V tem de­lu no­si­jo

mo­dro za­sta­vo pla­že v Be­či­ćih, in si­cer pla­ža ho­te­la Bel­le­vue, pla­ža Sve­ti To­ma in pla­ža ho­te­la Que­en of Mon­te­ne­gro. Oko­li me­sta Bar sta dve pla­ži z mo­dro za­sta­vo, in si­cer Cen­tar in Pa­ra­di­zo, si­cer pa prev­la­du­je­jo peš­če­ne pla­že, na ro­bu ka­te­rih ra­ste­jo bo­rov­ci ali oljke. Naj­dalj­ša čr­no­gor­ska pla­ža je Ve­li­ ka pla­ža pri Ulci­nju, dol­ga kar 13 ki­lo­me­trov in pre­kri­ta z drob­nim

pe­skom ozi­ro­ma miv­ko. Sprej­me lah­ko kar 150.000 lju­di, če­prav si, ro­ko na sr­ce, te­ga ver­jet­no ne že­li­ mo do­ži­ve­ti. Ve­li­ka pla­ža je tu­di me­ka za ki­te­bo­ar­der­je, saj ima naj­bolj­še po­go­je za ta šport da­leč na­o­krog. V sklo­pu Ve­li­ke pla­že je kar se­dem plaž, ki se po­na­ša­jo z mo­dro za­sta­vo. V cen­tru Ulci­nja je Ma­la pla­ža, ki je ze­lo le­pa, a ob vr­hun­cu se­zo­ne tu­di ze­lo za­se­ de­na. Na oto­ku Ada Bo­ja­na, ki je po­se­ben, saj ga z dveh stra­ni

obda­ja re­ka Bo­ja­na, s tret­je pa mor­je, je tu­di nu­di­stič­na ozi­ro­ma na­tu­ri­stič­na pla­ža. Ob tem bež­nem pre­gle­du plaž je vid­no, da lah­ko vsak re­snič­no naj­ de pla­žo in na­me­sti­tev po svo­jih že­ljah, in le upa­mo lah­ko, da se z inve­sti­ra­njem in rast­jo tu­riz­ma ne bo zgo­di­lo, da bo­do ve­li­ke ho­tel­ske ve­ri­ge po­ku­pi­le oba­lo in naj­lep­še pla­že ter jih pre­u­re­di­le v zapr­ta le­to­viš­ča.


16

Črna gora

2. junij 2011

Ko­le­sar­je­nje nad Bo­ko Ko­tor­sko

Raj za aktivne počitnice in adrenalinska doživetja V de­že­li, kjer so na majh­nem območ­ju mor­je, ne­okr­nje­na na­ra­va, vi­so­ke pla­ni­ne in str­mi ka­njo­ni, so za­go­to­vo ne­skonč­ne mož­no­sti za ra­zne aktiv­no­sti. Čr­na go­ra ima vse po­go­je in na­rav­ ne da­no­sti za ne­po­zab­ne aktiv­ne po­čit­ni­ce in te­ga se do­ma­či­ni za­ve­ da­jo, za­to tu­ri­zem raz­vi­ja­jo tu­di v sme­ri po­nud­be, ki ne vklju­ču­je sa­mo ko­pa­nja v mor­ju in po­le­ža­va­ nja na pla­ži. Pla­ni­nar­je­nje in ko­le­sar­je­nje Lju­bi­te­lje pla­ni­nar­je­nja in ko­le­sar­ stva ča­ka v Čr­ni go­ri oko­li 6000 ki­lo­me­trov ozna­če­nih po­ti (3000 ki­lo­me­trov za ko­le­sar­je in 3000 ki­lo­me­trov za pla­nin­ce), ki vas po dol­gem in po­čez vo­di­jo sko­zi

na­rod­ne par­ke, pre­ko sa­mot­nih pla­not do je­zer in ka­njo­nov ter vzdolž oba­le. Kar 150 vr­hov je viš­ jih od 2000 me­trov, ki kar kli­če­jo po osvo­jit­vi. Po­go­sto se pla­nin­ci odlo­či­jo za pot po eni izmed dveh trans­ver­zal, in si­cer za čr­no­gor­sko trans­ver­za­lo, dol­go 164 ki­lo­me­ trov, in pri­mor­sko-pla­nin­sko trans­ver­za­lo, ki ima 182 ki­lo­me­ trov. Kma­lu bo do­kon­ča­no tu­di ozna­če­va­nje obmor­ske pla­nin­ske trans­ver­za­le, ki po­te­ka od Orje­na pre­ko Lov­če­na do Ru­mi­je. Vse po­ti, ta­ko ko­le­sar­ske kot pla­ nin­ske, so na­tanč­no po­pi­sa­ne in ozna­če­ne, ta­ko da si vsak lah­ko izbe­re ti­sto, ki je pri­mer­na nje­go­ vim že­ljam in spo­sob­no­stim. Za ko­le­sar­je so pri­pra­vi­li tu­di vod­ni­ke,

v ka­te­rih so na­tanč­ni opi­si po­ti z ozna­če­ni­mi vi­šin­ski­mi pro­fi­li in GPS-ko­or­di­na­ta­mi. Na ra­zi­sko­va­ nje se je mo­go­če po­da­ti sa­mo­stoj­ no ali s ka­te­rim izmed šte­vil­nih vod­ni­kov, saj je kar ne­kaj agen­cij, ki orga­ni­zi­ra­jo izle­te in pri tem pos­kr­ bi­jo za pre­voz, pre­no­čiš­če in hra­no. Tu­di alpi­ni­sti in pro­sti ple­zal­ci bo­do priš­li na svoj ra­čun, če­prav ta dva špor­ta še ni­sta ta­ko raz­ vi­ta kot pri nas, kar po­me­ni, da je manj oprem­lje­nih ple­za­lišč in sme­ri, a to­li­ko več mož­no­sti za pr­ven­stve­ne sme­ri. Raf­ting, spla­var­je­nje in ka­jak Ver­jet­no je naj­bolj zna­no adre­na­ lin­sko do­ži­vet­je Čr­ne go­re raf­ting

po več kot 1000 me­trov glo­bo­ kem in 60 ki­lo­me­trov dol­gem ka­njo­nu re­ke Ta­re. Izho­diš­ča zanj so kra­ji Spla­viš­te, Ra­do­van Lu­ka in Br­šta­no­vi­ca. Naj­po­go­stej­ša pot je dve- do tri­ur­ni spust po 18 ki­lo­me­trih re­ke od Br­šta­no­vi­ce do Šće­pan po­lja, kjer ima re­ka naj­več­ji pa­dec in naj­več br­zic. Raz­lič­ne agen­ci­je po­nu­ja­jo eno-, dvo- in trid­nev­ne aranž­ma­je s pre­ no­čiš­čem in se­ve­da ne­po­greš­lji­ vim sprem­lje­val­nim pro­gra­mom ter bo­ga­to ku­li­na­rič­no po­nud­bo. Na­me­sto z gu­mi­ja­stim raf­tom je mo­go­če spust opra­vi­ti tu­di z le­se­nim spla­vom, prav ta­ko lah­ ko na­ja­me­te ka­jak ali ka­nu. Po že­lji lah­ko raf­ting kom­bi­ni­ra­te s pla­ni­nar­je­njem ali džip sa­fa­ri­jem. Na Mo­stu Djurd­je­vi­ća Ta­ra orga­


Črna gora

2. junij 2011

ni­zi­ra­jo bun­gee jum­ping s 170 me­trov vi­ši­ne, lah­ko pa se pre­iz­ ku­si­te tu­di v preč­ka­nju ka­njo­na po vr­vi. Ka­njo­ning in ja­mar­stvo Po­seb­no vod­no do­ži­vet­je je ka­njo­ning ozi­ro­ma so­te­ska­nje po ka­njo­nu re­ke Ko­mar­ni­ce ozi­ro­ ma ka­njo­nu Ne­vi­dio, kot ga ra­di ime­nu­je­jo. Ka­njon Ne­vi­dio le­ži v juž­nem de­lu Dur­mi­tor­ja in je zad­ nji evrop­ski ka­njon, ra­zi­skan še­le le­ta 1965. Dolg je oko­li tri ki­lo­me­ tre, s šte­vil­ni­mi sla­pi in pre­ho­di. Je ze­lo strm, vi­sok sko­raj 400 me­trov, na ne­ka­te­rih me­stih pa se zo­ži na sa­mo tri me­tre ši­ri­ne. Ka­njo­ning tra­ja cel dan, pri njem se pot pre­ma­gu­je ta­ko z alpi­ni­ stič­no kot s po­tap­ljaš­ko opre­mo, obve­zno pa je vod­stvo izku­še­ne­ ga vod­ni­ka.

so prav v Ulci­nju naj­bolj­ši po­go­ji za ki­te­bo­ar­ding na ce­lot­ni oba­li nek­da­nje Ju­go­sla­vi­je, za­to ne pre­se­ne­ča, da je tam ogrom­no Slo­ven­cev in tuj­cev. Tu­di če se s tem špor­tom še­le spo­gle­du­je­te, to ni te­ža­va, saj na pla­ži de­lu­je­ta šo­la ki­te­bo­ar­din­ga in izpo­so­je­val­ ni­ca opre­me. Po­tap­lja­nje Pod­vod­ni svet Čr­ne go­re se po­na­ ša z bo­ga­to flo­ro in fav­no, str­me apnen­ča­ste ska­le pa skri­va­jo šte­ vil­ne vot­li­ne z ri­ba­mi in dru­gi­mi mor­ski­mi ži­val­mi. Čr­na go­ra ve­lja za de­sti­na­ci­jo za izku­še­ne po­tap­ lja­če, v glo­bi­nah do 35 me­trov se je mo­go­če po­tap­lja­ti tu­di do la­dij­ skih raz­bi­tin in še ne po­pol­no­ma ra­zi­ska­nih arhe­o­loš­kih naj­dišč, nav­du­šu­je­jo pa tu­di ko­lo­ni­je ko­ral. Po­le­ti se tem­pe­ra­tu­ra vo­de gib­lje

med 21 in 25 sto­pi­nja­mi Cel­zi­ja, med­tem ko se po­zi­mi ne spu­sti pod 13 sto­pinj. Za var­nost pri po­to­pih pos­kr­bi­jo inštruk­tor­ji po­tap­ljaš­kih cen­trov, v Me­lji­ni pri Her­ceg­no­vem pa ima­jo mo­de­ren cen­ter s hi­per­ba­rič­no ko­mo­ro. Tu­ji po­tap­lja­či in sku­pi­ne se lah­ko po­tap­lja­jo le v orga­ni­za­ci­ji do­ma­ če­ga po­tap­ljaš­ke­ga klu­ba in s pri­mer­ni­mi potr­di­li o uspo­sob­lje­ no­sti (CMAS, PA­DI, NNI, SSI). Zma­jar­stvo, ja­dral­no in kla­sič­no pa­dal­stvo Kjer so hri­bi, je na­vad­no tu­di ve­li­ko mož­no­sti za zma­jar­stvo in ja­dral­no pa­dal­stvo, in tu ni Čr­na go­ra no­be­na izje­ma. Pri­mer­ni kra­ji za le­te­nje so v Dur­mi­tor­ju, naj­lep­ ši raz­gled pa je po­le­ti v pri­mor­ju. Ta­ko ja­dral­cem pri­po­ro­ča­jo po­le­te s pla­nin nad Bud­vo, Ko­tor­jem

17

(Vr­mac, 550 me­trov nad­mor­ske vi­ši­ne) in Her­ceg­no­vim (Diz­da­ri­ca, 850 me­trov nad­mor­ske vi­ši­ne). Po­le­te­ti je mo­go­če tu­di z Lov­če­na (1660 me­trov nad­mor­ske vi­ši­ne), vsi po­le­ti pa se zak­lju­či­jo prak­tič­no na mor­ski oba­li. V Pod­go­ri­ci in Nik­ši­ču de­lu­je­ta pa­dal­ska klu­ba z dol­go­let­no tra­di­ci­jo, in če vas je od nek­daj mi­kal skok s pa­da­lom iz le­ta­la, je to pra­vi na­slov, kjer lah­ko sko­či­te v tan­de­mu ali se ce­lo ude­ le­ži­te izpi­ta in opra­vi­te pr­ve ko­ra­ke na po­ti v sa­mo­stoj­no pa­dal­stvo. Kjer­ko­li v Čr­ni go­ri bo­ste do­pu­ sto­va­li, spla­ča se vam pre­ve­ri­ti po­nud­bo agen­cij, ki orga­ni­zi­ra­jo izle­te in aktiv­no­sti zu­naj ho­tel­skih na­se­lij in plaž. Le ta­ko bo­ste spo­ zna­li dru­go stran te izred­no za­ni­ mi­ve de­že­le, ki lah­ko obi­sko­val­cu ogrom­no po­nu­di.

V Čr­ni go­ri je še ce­la vr­sta ne­ra­zi­ ska­nih jam, ki pri­vab­lja­jo ja­mar­je, ta za­ni­miv, a ne­var­ni šport pa lah­ ko var­no pre­iz­ku­si­jo tu­di tu­ri­sti. Naj­bolj pri­ljub­lje­ni ja­mi sta Le­de­ na pe­ći­na, ki le­ži v Dur­mi­tor­ju na kar 2100 me­trih vi­ši­ne, in Đa­lo­vi­ ća pe­ći­na pri va­si Đa­lo­vi­ći, ki naj bi bi­la dol­ga kar 200 ki­lo­me­trov, a ra­zi­ska­nih jih je le 19, za tu­ri­ste pa odpr­tih sa­mo 2,5 ki­lo­me­tra ja­me. Sur­fa­nje, ki­te­bo­ar­ding in ja­dra­nje Čr­no­gor­ska oba­la ima odlič­ne po­go­je za sur­fa­nje in ja­dra­nje, v zad­njem ča­su pa priv­la­či predv­ sem pri­sta­še no­vej­še zvr­sti, to je ki­te­bo­ar­ding. Ve­li­ka pla­ža v Ulci­nju se na­mreč po­na­ša s kon­ stant­nim ve­trom, pe­skom, niz­ko vo­do in sto­ti­mi me­tri ši­ri­ne, kar so ide­al­ne raz­me­re za ta šport. Še več, po­zna­val­ci pra­vi­jo, da

Raf­ting na re­ki Ta­ri


18

Črna gora

2. junij 2011

Črna gora je doživela velik razvoj

NLB Mon­te­ne­gro­ban­ka je ena naj­ po­memb­nej­ših bank v Čr­ni go­ri, njen glav­ni izvr­šni di­rek­tor pa je že kar ne­kaj let go­spod Čr­to­mir Me­sa­rič. Pov­pra­ša­li smo ga, ka­ko sam oce­nju­je raz­voj Čr­ne go­re in tu­riz­ma v zad­njih le­tih. Čr­na go­ra bo te dni pra­zno­va­la pe­to le­to sa­mo­stoj­no­sti. Ka­ko vi vi­di­te njen raz­voj v teh le­tih? Čr­na go­ra je v pre­te­klih pe­tih le­tih od osa­mos­vo­jit­ve do­ži­ve­la ve­lik raz­voj, ki so ga omo­go­či­le predv­sem tu­je inve­sti­ci­je, naj­več v tu­ri­zem. Po­memb­ne so bi­le tu­di na­lož­be v na­kup last­niš­ke­ga de­le­ ža v Elek­tro­go­spo­dar­stvu Čr­ne go­re. Tu­ri­zem je za Čr­no go­ro ze­lo po­mem­ben. Lah­ko pri­mer­ja­te raz­ voj tu­riz­ma in tu­ri­stič­ne po­nud­be v teh le­tih? Tu­ri­zem je no­sil­na pa­no­ga. Ve­se­li me, da je v tej pa­no­gi še ved­no v sa­mem vr­hu Hi­tov ho­tel

Ma­es­tral. Na ce­li­ni pa je tre­ba ugo­to­vi­ti, da se je ra­ven po­nud­be dvig­ni­la ter da so mno­go sto­ri­li pri infras­truk­tu­ri in gle­de či­sto­če oko­lja. Po­mem­ben part­ner v raz­vo­ju in inve­sti­ci­jah so tu­di ban­ke. Ka­ko NLB Mon­te­ne­gro­ban­ka so­de­lu­je z go­spo­dar­stvom in tu­riz­mom? Slo­ven­sko go­spo­dar­stvo je v Čr­ni go­ri ze­lo pri­sot­no. Slo­ven­ska pod­jet­ja so no­sil­ci v pa­no­gah, re­ci­mo v za­va­ro­val­ništ­vu (Tri­ glav, Sava RE), NLB Mon­te­ne­gro­ ban­ka ima sko­raj pe­tin­ski tr­žni de­lež na banč­nem tr­gu, Mer­ca­ tor je po­stal eden vo­dil­nih tr­gov­ cev v Čr­ni go­ri, Ze­ta­trans je med vo­dil­ni­mi na po­droč­ju lo­gi­sti­ke, Pri­mor­je še ved­no aktiv­no de­lu­je na čr­no­gor­skem tr­žiš­ču in še bi lah­ko naš­te­val. Pre­pri­čan sem, da so po­slov­ne zve­ze šte­vil­ne, ven­dar ne do­volj izko­riš­če­ne iz raz­lič­nih raz­lo­gov.

Čr­to­mir Me­sa­rič


Črna gora

2. junij 2011

19

Je Čr­na go­ra za­ni­mi­va tu­di za slo­ ven­ska pod­jet­ja? Kakš­no vlo­go ima Slo­ven­ski po­slov­ni klub? Slo­ven­ski po­slov­ni klub funk­ci­o­ni­ ra kot pod­po­ra vsto­pu slo­ven­skih pod­je­tij na to tr­žiš­če. Gle­de na dej­stvo, da sem kot di­rek­tor NLB Mon­te­ne­gro­ban­ke sre­čal mno­ži­co pred­stav­ni­kov pod­je­tij, je ja­sno, da smo jim po­ma­ga­li po svo­jih naj­ bolj­ših mo­čeh pri odpi­ra­nju vrat v po­slov­no živ­lje­nje Čr­ne go­re. Ve­li­ko za­vo­ro na­še­mu de­lu pa po mo­jem mne­nju pov­zro­ča bi­ro­ kra­ci­ja Jap­ti­ja, ki ne ra­zu­me, da so na­še aktiv­no­sti v po­moč tu­di njim, ne pa obrat­no. Za aktiv­no­sti v le­tu 2010, ki so bi­le izve­de­ne, nam še da­nes ni­so pla­ča­li svo­je ude­lež­be. Pre­pri­čan sem, da ne ra­zu­me­jo po­me­na, kaj lah­ko sto­ri po­slov­ni klub za slo­ven­sko go­spo­dar­stvo, to­da ne gle­de na to slo­ven­ski pod­jet­ni­ki ve­do, kdo jim v Čr­ni go­ri lah­ko po­ma­ga. Kva­li­te­ta de­la se je izbolj­ša­la, ko je ve­le­po­sla­ništ­vo do­bi­lo eko­nom­ sko sve­to­val­ko. Ka­te­re kra­je in pri­re­dit­ve bi po va­šem mo­ral obi­ska­ti tu­rist, da bi do­ži­vel in obču­til re­snič­ni utrip de­že­le in do­ma­či­nov? Če­prav je Čr­na go­ra re­la­tiv­no majh­na, so nje­ne le­po­te pre­se­net­ lji­ve. Nji­ho­va oba­la s Ko­tor­skim za­li­vom na eni stra­ni, pre­ko Sv. Šte­fa­na do Ade Bo­ja­ne na alban­ ski me­ji po­nu­ja vr­sto le­pih ko­tič­ kov za spro­sti­tev in vr­sto dru­gih nič manj le­pih obmo­čij z ne­os­kru­ nje­no na­ra­vo. Se­ver Čr­ne go­re je pra­vo odkrit­je za vsa­ke­ga obi­sko­ val­ca. Raf­ting na Ta­ri, pre­kra­sna po­gor­ja z Dur­mi­tor­jem na če­lu, ka­njon Ko­mar­ni­ce in še bi lah­ko naš­te­val. Re­kel bi, da se slo­ven­ski tu­rist na teh po­droč­jih po­ču­ti kot do­ma.

Ka­te­ri so kra­ji v Čr­ni go­ri, ki jih naj­ra­je obiš­če­te? Kje se spro­sti­te po na­por­nem de­lov­ni­ku? V oko­li­ci Pod­go­ri­ce rad za­ha­jam na hrib Go­ri­ca, kjer so ure­je­ne spre­ha­jal­ne po­ti, prav ta­ko ni da­leč do Skadr­ske­ga je­ze­ra ali do Lov­če­na. Kli­ma na Žab­lja­ku je pri­mer­lji­va z užit­kom po­ho­da po Po­hor­ju. Se­ve­da kot do­ma­čin že vem, kje se do­bro je in po­pi­je

do­bro vi­no, kar ugod­je pro­ste­ga ča­sa po­pes­tri. Prav ta­ko mo­ram po­u­da­ri­ti, da je kul­tur­no in šport­ no do­ga­ja­nje v Čr­ni go­ri ze­lo pes­ tro in da­je ve­li­ko užit­kov. A­li tu­di vi opa­ža­te po­rast šte­vi­la tu­ri­stov iz Slo­ve­ni­je in kakš­ni go­sti­te­lji so Čr­no­gor­ci? Gle­de na dej­stvo, da sem v Čr­ni go­ri že mno­go let, sem izgu­bil

po­tre­ben stik z nji­ho­vo tu­ri­stič­ no po­nud­bo, ven­dar kljub te­mu mi­slim, da se ka­ko­vost izbolj­šu­je. Ka­ko je lah­ko tu­di NLB Mon­te­ne­ gro­ban­ka part­ner slo­ven­ske­mu tu­ri­stu? NLB Mon­te­ne­gro­ban­ka s svo­ji­mi fi­lia­la­mi v vseh več­jih me­stih lah­ ko za­go­to­vi vsa­ke­mu tu­ri­stu vse sto­rit­ve, ki jih po­tre­bu­je.


20

Črna gora

2. junij 2011

Črnogorska kuhinja več kot samo čevapčiči Ob mor­ju in Skadr­skem je­ze­ru obo­žu­je­jo ri­be, v pla­ni­nah su­ši­jo me­so, v Nje­gu­ših pa pri­de­lu­je­jo naj­bolj­ši pr­šut na sve­tu ozi­ro­ma Bal­ka­nu. Si­cer ne­na­pi­sa­no pra­vi­lo v Čr­ni go­ri je, da se dan ne sme za­če­ti brez zaj­tr­ka, ko­si­lo je glav­ni obrok dne­va, ve­čer­ja pa je naj­bolj sve­ ča­ni del. Te­ga se Čr­no­gor­ci še ka­ko dr­ži­jo. In ka­ko ze­lo se mo­ti po­pot­nik, če me­ni, da bo v tej dr­ža­ vi je­del sa­mo ti­pič­no bal­kan­sko hra­no - če­vap­či­če in ple­ska­vi­ce. Čr­no­gor­ska ku­hi­nja na­mreč po­nu­ ja ve­li­ko več kot le mle­to me­so z ža­ra.

Dim­ljeni krap

Ko sem na­zad­nje obi­ska­la Čr­no go­ro, me je o tem do­do­bra po­du­ čil bud­van­ski go­sti­nec Bran­ko Di­ki Ka­za­ne­gra. “Če ve­ste, kje ži­vi­mo, bo­ste hi­tro uga­ni­li, kaj je­mo,“ je de­jal. Zna­čil­no­sti je­di se raz­li­ku­ je­jo od po­kra­ji­ne do po­kra­ji­ne, ta­ko je ti­pič­na obmor­ska jed ri­ba, ena­ko bi lah­ko re­kli za oko­li­co Skadr­ske­ga je­ze­ra. In med­tem ko je na se­ve­ru dr­ža­ve, kjer so pla­ni­ ne, je­dil­nik se­stav­ljen predv­sem iz si­ra in ovčje­ga me­sa, se no­tra­ njost Čr­ne go­re hva­li z naj­bolj­šim pr­šu­tom na sve­tu. Po­ve­da­no na krat­ko: čr­no­gor­ska ku­hi­nja se tr­dno okle­pa tra­di­ci­je, hkra­ti pa je odpr­ta za oku­se s se­ve­ra in za­ho­ da. V re­sta­vra­ci­jah bo­ste naš­li tu­di ti­pič­no evrop­sko ku­hi­njo, ven­ dar vam sve­tu­jem, da si za ko­si­lo ra­je pri­voš­či­te pe­če­no jag­nje v oma­ki, vin­ski kaj­mak, rib­jo čor­bo ali pe­če­ne­ga kra­pa. Že­jo si po­ga­ si­te s ko­zarč­kom vi­na (vran­ca ali kr­sta­ča), za po­sla­dek si pri­voš­či­te si­ro­vo po­ga­čo in se osve­ži­te z lu­be­ni­co, za do­bro vo­ljo bo po ko­si­lu pos­kr­be­la ste­kle­ni­ca nik­šić­ ke­ga pi­va, za do­ber spa­nec pa se bo pri­le­gla ra­ki­ja, ki ne bo ste­kla glad­ko po gr­lu, če je ne bo­ste “za­či­ni­li“ s pr­šu­tom, koz­jim si­rom in pa­ra­diž­ni­kom. No, ko bo­ste vse to po­jed­li, bo­ste spo­zna­li pra­vo čr­no­gor­sko ku­hi­njo.


2. junij 2011

Tri­je na­či­ni pri­pra­ve rib Čr­no­gor­ci so ustrež­lji­vi in do­bri go­sti­te­lji. Ko go­sti­jo tuj­ca, v znak do­bro­doš­li­ce po sta­rem obi­ča­ju na ši­ro­ko odpre­jo vra­ta svo­je hi­še. Pos­tre­že­jo mu z naj­bolj­šo hra­no in pi­ja­čo, ga po­sa­di­jo na naj­bolj­še me­sto za mi­zo in si ves čas obi­ska pri­za­de­va­jo, da bi se čim bo­lje po­ču­til. Po­seb­nost obmor­ske ku­hi­nje je me­di­te­ran­ska ra­znovr­ stnost. Je­dil­nik se­stav­lja­jo rib­je je­di, po­memb­no vlo­go v ku­hi­nji ima oliv­no olje. Za čr­no­gor­ske ri­bi­če je zna­čil­no, da ri­ba­ri­jo le ne­kaj ki­lo­me­trov stran od oba­le. Za ri­bo­lov upo­ rab­lja­jo ma­le čol­nič­ke, s ka­te­ri­mi se ni­ko­li ne odpra­vi­jo na odpr­to mor­je. To pa za­ra­di te­ga, ker so pre­pri­ča­ni, da se naj­bolj­še ri­be zadr­žu­je­jo ob oba­li. Pa ne mi­sli­jo ti­stih na dveh no­gah, ampak na ora­de, bar­bo­ne, sar­de­le in arbo­ ne. Ri­biš­ko ve­se­lje se prič­ne v apri­ lu, ko je mor­je, kot pra­vi Bran­ko Di­ki Ka­za­ne­gra, pol­no rib, med nji­mi je naj­več sar­del. “V Čr­ni go­ri po­zna­mo tri na­či­ne, na ka­te­re se pri­pra­vi ri­ba. Pr­vi se ime­nu­je gra­de­le, dru­gi le­šo, tret­ji pa bro­det. Ri­ba na gra­de­le se pe­če na ža­ru. Med pe­če­njem jo več­krat za­či­ni­mo, še zla­sti z rož­ma­ri­nom. Ta­ko pe­če­no ri­bo, ki je zna­čil­na predv­sem za Bud­vo in nje­no oko­li­co, do­ma­či­ni pos­tre­že­jo s če­bul­nim pre­li­vom, pa­ra­diž­ni­kom in ze­le­no so­la­to. Ri­ba na le­šo se

Črna gora

21


22

Črna gora

ku­ha v vo­di, ki ji do­da­mo ne­kaj kap­ljic olja, vin­ske­ga ki­sa, re­zi­ne če­bu­le, na­drob­lje­ni lo­vor in osta­le za­čim­be. Z blit­vo in krom­pir­jem je spe­cia­li­te­ta kot na­lašč za so­par­ne po­let­ne ve­če­re. Bro­det se na­re­di iz več vr­st rib in se pos­tre­že s po­len­ to. Pri­pra­va je pra­vi izziv za go­spo­ di­njo, kaj­ti ni ta­ko pre­pro­sta. Ta­ko ni čud­no, da bro­de­tu v Čr­ni go­ri pra­vi­mo hra­na za bo­go­ve.“ Su­še­nje na son­cu V čr­no­gor­ski ku­hi­nji je s tra­di­ci­jo po­ve­za­no tu­di su­še­nje rib na son­ cu. “Pred su­še­njem ri­bo odpre­mo kot knji­go in jo oči­sti­mo. Po­lo­ži­ mo jo na rav­no povr­ši­no, ki mo­ra bi­ti čim bolj izpo­stav­lje­na son­cu. Vsa­ko ju­tro ri­bo po­mo­či­mo v mor­ je, ko pa su­še­nje po ne­kaj dneh kon­ča­mo, jo obe­si­mo nad ognjiš­ če in shra­ni­mo v vreč­ko iz pa­pir­ja. Pri­pra­vi­mo jo še­le po­zi­mi, sku­paj z be­lim ze­ljem,“ po­ja­sni po­sto­pek su­še­nja ri­be Ka­za­ne­gra. E­na od do­brot nje­go­ve ku­hi­nje so školj­ke na bu­za­ro. “Školj­ke po­sta­ vi­mo v po­so­do, jih po­su­je­mo s pe­ter­ši­ljem, do­da­mo se­sek­lja­ni če­sen, po­per in jih pre­li­je­mo z r­de­ čim vi­nom in oljem. Po­ča­ka­mo,

2. junij 2011

da na moč­nem ognju spu­sti­jo sok, v ka­te­rem naj se ku­ha­jo, vse do­kler ne odpre­jo lu­pin.“ Ne­po­greš­ljiv do­da­tek šte­vil­nim je­dem je oliv­no olje. V čr­no­gor­ skem pri­mor­ju je kar več kot 400 ti­soč oljk, naj­več­ji na­sa­di so v oko­li­ci Ba­ra in v Mi­ro­vi­ci. Kot pra­vi Bran­ko Di­ki Ka­za­ne­gra, je oliv­no olje ste­ber me­di­te­ran­ske ku­hi­nje, naj­bolj zdra­vo pa je ti­sto, ki ga do­bi­jo na za­čet­ku sti­ska­nja. Vra­nac, pr­šut in sol Ri­be so glav­na jed tu­di na območ­ ju Skadr­ske­ga je­ze­ra, ki ve­lja za naj­več­je je­ze­ro na Bal­ka­nu. V njem je več kot 48 vr­st rib. Naj­več je kra­pov, tež­kih pov­preč­no od ene­ga do sed­mih ki­lo­gra­mov. V je­ze­ru je naj­ti tu­di ne­ka­te­re mor­ske ri­be, predv­sem cip­lje, ki v je­ze­ro prip­la­va­jo v re­ki Bo­ja­ni. Spe­ cia­li­te­ta je­zer­ske ku­hi­nje je krap na ti­soč in en na­čin. Pri­prav­lja­jo ga s sli­va­mi in ja­bol­ki, pe­če­jo na če­bu­li ... Po­se­bej ce­njen je dim­ lje­ni krap, ima po­do­ben okus kot pr­šut. Si­cer pa je je­ze­ro obda­no z vi­no­gra­di, zi­bel­ko r­de­če­ga vi­na vra­nac, ki je ne­po­greš­ljiv do­da­tek rib­jim je­dem.

Pov­sem dru­ga­če je na se­ve­ru dr­ža­ve, v pla­nin­skem sve­tu Dur­mi­ to­ra in Bje­la­si­ce, kjer se do­ma­či­ni ukvar­ja­jo predv­sem s plan­šar­ stvom, tam na je­dil­ni­ku ne sme­ta manj­ka­ti jag­nje­ti­na in pr­šut. Tu se zaj­trk, ko­si­lo in ve­čer­ja na­vad­no kon­ča­jo s sko­de­li­co ki­sle­ga mle­ ka. V kot­lu, ki vi­si nad ognjiš­čem, se po sta­ro­dav­nih obi­ča­jih ku­ha krom­pir in pe­če ovčje me­so, med pra­zni­ki ali ko do­ma­či­ne obiš­če­jo gost­je, iz kot­la di­ši po jag­nje­ti­ni. Po­zi­mi ovčje, svinj­sko ali go­ve­je me­so su­ši­jo na pod­streš­ju ali v kle­teh, pol­ni­jo tu­di svinj­ske klo­ba­ se. Glav­na za­čim­ba je sol. Za­to se ne ču­di­te, če vam bo­do pos­tre­ gli zgolj s ko­som kru­ha in so­ljo, po­si­pa­no po njem. Si­cer pa so za pla­nin­sko ku­hi­njo zna­čil­ni tu­di kaj­ mak in raz­lič­ne vr­ste si­ra. Kaj­pak na po­te­pa­nju po Čr­ni go­ri ni mo­go­če spre­gle­da­ti va­si Nje­gu­ ši, po ka­te­ri je do­bil ime čr­no­gor­ ski pr­šut. Čr­no­gor­ci pra­vi­jo, da se pod pla­ni­no Lov­čen pri­prav­lja naj­bolj­ši pr­šut na sve­tu ali vsaj Bal­ka­nu, kot me­ni­jo bolj skrom­ni. Izde­lu­je­jo ga iz svinj­ske­ga me­sa, po­se­ben okus in aro­mo pa do­bi,

pra­vi­jo pre­bi­val­ci Lov­če­na, ki ima­jo do­ma vsak svo­jo pr­šu­tar­ no, za­ra­di me­ša­nja pla­nin­ske­ga in mor­ske­ga zra­ka, na ka­te­rem se su­ši. Je­do ga v kom­bi­na­ci­ji s si­rom, pa­ra­diž­ni­kom in če­bu­lo. Od ja­bolč­ne mu­sa­ke do ba­kla­ve Ob vseh teh do­bro­tah pa se za na kon­cu pri­le­že še do­bra sla­di­ca. Čr­na go­ra je gle­de te­ga ti­pič­na bal­kan­ska dr­ža­va, Bal­kan pa že od nek­daj ve­lja za zi­bel­ko na­rav­nost sanj­skih slaš­čic. To­da skriv­nost ni zgolj v pri­pra­vi sla­dic in nji­ho­vi ne­ver­jet­ni ra­zno­li­ko­sti, ampak se moj­str­stvo skri­va tu­di v po­ve­za­vi slad­kih je­di z jed­mi, ki so bi­le na mi­zi pred tem. Če je bi­la glav­na jed pre­cej obil­na in tež­ka, je pa­met­no, da je sla­di­ca lah­ka in pre­tež­no sad­na. Če pa je bi­la glav­na jed bolj majh­na in lah­ka, pa vse­ka­kor uga­ja, da je sla­di­ca moč­nej­ša, slaj­ša in okra­ še­na s kre­ma­mi in slad­kor­ni­mi pre­li­vi, kot so ja­bolč­na mu­sa­ka, jajč­ne koc­ke (pe­če­no jajč­no te­sto, pre­li­to s šer­be­tom), naj­ti je ce­lo ti­pič­ni mu­sli­man­ski sla­di­ci rat­luk in ba­kla­vo.


Montenegro  

Special edition - Montenegro. Inserted in daily newspaper Vecer. Publisher: CZP Vecer, Maribor, Slovenia. Contact: luka.zorko@vecer.com

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you