Issuu on Google+

ŠPINERBAL, LITIJSKI PLES PREDILCEV

I DA D O L Š E K

S pinerbal, Š litijski ples predilcev D RUŽABNO

ŽIVLJENJE PREDILNIŠKIH DELAVCEV

V ČASU MED OBEMA VOJNAMA


CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 394.3(497.4Litija)”1918/1941” DOLŠEK, Ida Špinerbal, litijski ples predilcev : družabno življenje predilniških delavcev v času med obema vojnama / Ida Dolšek ; [spremna beseda Marija Makarovič ; ilustracije Marija Smolej ; fotografije iz zasebnih zbirk]. – Šmartno pri Litiji : Biroservis, 2011 ISBN 978-961-269-429-6 255610624


VSEBINA UVODNA BESEDA ..........................................................................

7

NA KRATKO SKOZI ZGODOVINO PREDILNICE .....................

9

DELAVSKE KOLONIJE .................................................................... Za Savo ..................................................................................... Štala .......................................................................................... Ta novi hiši ............................................................................... Na Stavbah ..............................................................................

17 17 18 19 20

Stanovanja za direktorja, inženirje, uradnike, mojstre ..................................................................................... 23

POLOŽAJ DELAVCEV .................................................................... Pridobitev iz kolektivne pogodbe . .................................... Otroški vrtec in kopalnica .................................................... Služba je bila privilegij . ........................................................

27 27 28 29

DRUŽABNO ŽIVLJENJE ................................................................ Gostilne .................................................................................... Društva ..................................................................................... Litijska društva ................................................................ Šmarska društva . ............................................................ Ples ............................................................................................ V predpustni čas spada tudi špinerbal .............................. Priprave na ples ...................................................................... Plesne vaje in plesni venček ................................................ O plesih v Ljubljani je pisal Damjan Ovsec ......................

33 36 36 36 40 46 49 51 53 55

OBLEKA NAREDI ČLOVEKA . ....................................................... 59 Ženska plesna toaleta ........................................................... 61 


VSEBINA

Obleka . ............................................................................ Spodnje perilo . ............................................................... Čevlji . ............................................................................... Pričeska ............................................................................ Nakit, okraski in modni dodatki..................................... Šivilje ................................................................................

Moška plesna toaleta ............................................................

Obleka . ............................................................................ Srajca . .............................................................................. Čevlji . ............................................................................... Dodatki in okraševanje .................................................. Eleganca ..........................................................................

62 72 75 77 80 85 87 87 91 92 94 97

TEŽKO PRIČAKOVANI VEČER . .................................................... 99 Izbiranje najlepše . ................................................................. 99 LITIJSKI ŠPINERBAL VERJETNO PRVI V JUGOSLAVIJI … . ... 103 Prebold . ................................................................................... 103 Tržič ........................................................................................... 104 Kranj . ........................................................................................ 104 Maribor . ................................................................................... 106 PLES PREDILCEV V NOVI JUGOSLAVIJI ................................... 109 PREDILNICA LITIJA DANES ......................................................... 117 MANJ ZNANI IZRAZI, slovarček ................................................ 119 VIRI IN LITERATURA . ..................................................................... 123




UVODNA BESEDA Špinerbal, ki so ga po letu 1945 preimenovali v ples predilcev, uvrščamo med najelitnejše dogodke v mestu Litija. Njegovi začetki segajo v konec dvajsetih let prejšnjega stoletja, s podobno elitno noto pa se je ponašal še vsaj dve desetletji po drugi svetovni vojni. Trajal je do osamosvojitve Slovenije in nekateri meščani se ga še s ponosom spominjajo. Z veliko verjetnostjo je bila litijska predilnica prva v Jugoslaviji, ki je prirejala ta elitni ples tudi za delavce. In kaj je Folklorno skupino Javorje pripeljalo do te raziskave? Predvsem njeno poslanstvo, da ohranja minljivo ljudsko dediščino in želja poiskati izvirno vsebino na plesnem področju. Z zastavljenim projektom (iskanje virov in raziskava na terenu; stilska podoba ženske in moške plesne toalete ter izdelava kostumov; izbira glasbe, glasbene priredbe in sestava primerno zasedenega ansambla; sestav in koreografija plesov; zgibanka, brošura; obnova garderobnega prostora) bi to bogato etnološko dediščino oživili in jo z odrsko postavitvijo približali vsem, ki je iz lastnega izkustva nikoli ne bi mogli spoznati. S takšno vsebino, ki je zorela že vrsto let in je zaradi finančne nemoči nismo mogli uresničiti, smo se prijavili na razpis, ki ga je objavila Lokalna akcijska skupina »Srce Slovenije«. V strokovno pripravljeni prijavi je spoznala širši pomen raziskave življenja fabriških delavcev v obdobju med obema vojnama in razumevajoče pristopila k našim prizadevanjem. Lokalni akcijski skupini kot tudi upravljalcu Centru za razvoj Litija, ki uspešno zbira občinska in evropska sredstva za podprtje civilnih iniciativ, se za pridobitev nepovratnih sredstev celotnega projekta Špinerbal iskreno zahvaljujemo. Delo smo porazdelili v štiri sklope: 1. obnova garderobnega prostora, januar – april 2009 2. plesna glasba, koreografija plesov, izdelava ženske plesne toalete – osem kosov, maj 2009 – januar 2010 3. raziskovalna naloga, izdelava moške plesne toalete – osem kosov, februar – november 2010 4. zgibanka, brošura in odrski prikaz, december 2010 – junij 2011 Osredotočili smo se na obdobje med obema vojnama, ker pa med starejšimi meščani še živijo doživeti spomini na ta plesni večer tudi po vojni, lah-




UVODNA BESEDA

ko ob koncu knjige preberete tudi njihova pričevanja. Pisnih virov o plesu za to obdobje ni, zato so njihovi spomini še toliko bolj dragoceni. Pripovedovali so jedrnato, brez olepševanja. Iz njihovih zgodb pa lahko izluščimo marsikatero podrobnost, blišč in bedo, spoštovanje do predilnice, ki jim je rezala kruh in močno voljo do življenja. Pripovedi sem poskušala zapisati v čim bolj avtentični obliki in s tem podati bralcu tudi njihova doživljanja. Prav vsem informatorjem in tudi tistim, ki ste posredovali fotografije, se v imenu Folklorne skupine Javorje prisrčno zahvaljujem. Raziskava je nedvomno prerasla prvotne okvire oz. načrte. Da smo pričeli razmišljati o knjigi in jo tudi izdali, se zahvaljujem založniku Gorazdu Mlakarju, Predilnici Litija, Knjižnici Litija, Tesi Krnc, ki je dovolila uporabo gradiva za diplomsko nalogo, dr. Mariji Makarovič za strokovni pregled vsebine, Mariji Smolej za risanje plesnih oblek po ustnih pričevanjih, Miji Bernik za lektoriranje, Janiju Bricu za oblikovanje vsebine in naslovnice ter Lojzetu Flisku za pomoč pri digitalizaciji fotografij. »Pri tem gre za pionirsko delo,« je v priporočilu zapisal dr. Bojan Knific, samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost na Javnem skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, in nadaljeval: »saj so poskusi interpretacij s plesom povezanih dogodkov, ki ne izvirajo iz kmečkega sveta in ki hkrati sodijo v čas med obema vojnama, še vedno izredno redki, kljub številnim opozorilom stroke, da naloga folklornih skupin ni zgolj poustvarjanje kmečkega izročila izpred prve svetovne vojne. Ideja Folklorne skupine Javorje je zato še toliko bolj pomembna, kajti s projektom ne bo razširila le svojega programa, temveč bo z njim vso slovensko javnost opozorila na nove naloge, ki jih ima stroka pri raziskovanju plesnega izročila in folklorne skupine pri njegovem poustvarjanju. Pa ne le folklorna dejavnost. Projekt prispeva k pravilnemu razumevanju preteklosti v lokalnem okolju, spodbuja dejavnost raziskovalcev, kostumografov, koreografov in piscev glasbenih priredb, hkrati pa daje neizmeren pečat Litiji in njenim prebivalcem, katerih prihodnosti si ne moremo predstavljati brez preteklosti.« Da bomo lažje razumeli vse dogajanje v zvezi s pripravljanjem špinerbala, pa najprej še o drugih okoliščinah, ki so nanj vplivale.




NA KRATKO SKOZI ZGODOVINO PREDILNICE Bombažna predilnica v Litiji obstaja že od leta 1886 in spada med najstarejše tekstilne obrate pri nas. K temu je verjetno pripomogla tudi železnica, ki je približala industrijo tudi v notranjost dežele. Prav v litijski kotlini so bili zaradi bližine trboveljskega in zagorskega rjavega premoga ter poceni delovne sile ugodni pogoji. V tem času je deloval rudnik svinca v Sitarjevcu in topilnica v Litiji, a ta industrija je bila že v zatonu. Že proti koncu 19. stoletja so pričeli rudo voziti s Koroške in leta 1934 je celjska cinkarna, naslednica litijske topilnice, prodala vse imetje predilnici (Kresal 1961: 15, 16). Prvi, ki je dobil leta 10 obrtno dovoljenje za opravljanje predilniške in tekstilne proizvodnje pri nas, je bil tehnik Julius Schwarz iz Trsta. Tri leta pozneje se mu je pridružil družabnik Evgen Zublin, trgovec iz Manchestera. Schwarz je dobro obvladal tekstilno tehnologijo, bil povezan z italijanskimi tekstilci, trgovci in bankirji, drugi pa je imel izkušnje z bombažem, dobro se je poznal s poslovnimi krogi, vedel za špekulacije bombažnih borz in imel zveze z nemškimi bankami. Njuno podjetje se je hitro razvijalo in oba sta iz tako močnega kapitalskega zaledja privabila družabnike. Že leta 1886 je bila z njimi podpisana pogodba, ustanovila se je komanditna družba z naslovom Baumwollspinnerei und Weberei SCHWARZ, ZUBLIN & Coie, Littai. To leto so bili izdelani tudi načrti za tovarno, kakršna stoji z razširitvami še danes, in štejemo ga za rojstvo litijske predilnice (Kresal 1961: 16).

Slika 1: Predilnica in tkalnica v Litiji, razglednica iz leta 1899. (Preslikano iz M. Brilej 1995: Spomini na Litijo)

9


NA KRATKO SKOZI ZGODOVINO PREDILNICE

Leta 1892 je predilnica zaposlovala 145 delavcev, od tega je bilo kar 80 mlajših od 16 let. V povprečju so zaslužili tri do štiri krone na teden. Leta 1896 je proizvodnja že popolnoma stekla, izdelki so šli dobro v promet, zaradi cenene proizvodnje so se ustvarjali veliki dobički. Delavnik je trajal od šestih zjutraj do šestih zvečer, enourni vmesni odmor za kosilo ni bil plačan. Bili so zdravstveno zavarovani. Leta 1904 je delalo že 400 delavcev, plače so se zvišale na osem kron (Kresal 1961: 20, 21). Med zaposlenimi so bile večinoma ženske in mladoletniki, najcenejša delovna sila. V takih pogojih je bilo možno dosegati velike dobičke. Zaslužki so bili slabi, leta 1907 pa so se še poslabšali. Težko življenje je sprožilo prvi štrajk litijskih tekstilnih delavcev, ki pa se je končal brez uspeha (Krnc, gradivo za diplomsko nalogo).

Slika 2: Predilnica in tkalnica v Litiji leta 1902. (Preslikano iz M. Brilej: 150 let železnice 1849–1999, od Celja do Ljubljane)

Zakon o noveli obrtnega reda iz leta 1885 je prepovedoval zaposlitev otrok, ki so mlajši od 14 let. Še mlajše, med 12. in 14. letom, so lahko zaposlili le v obrti, vendar pod pogojem, da to ni zaviralo njihovega razvoja ali škodilo zdravju. Otroško delo je bilo še posebno razširjeno v tekstilni industriji (Kresal 1998: 28–30).

10


NA KRATKO SKOZI ZGODOVINO PREDILNICE

Tudi uprava litijske predilnice in zdravniki so kršili ta zakon, k temu pa so pripomogli tudi starši, ki so kljub telesni nedoraslosti svojih otrok prikazovali višjo starost. Razumeti moramo, da je takšno stremljenje po hitri zaposlitvi odsevalo iz socialne in ekonomske revščine takratnih družin. Takole se je svoje prve zaposlitve pri trinajstih letih spominjala že pokojna delavka Štefka Berlot, rojena 1912. leta: »Me je mama k dohtarju peljala, pa še dve moji sestri. Je rekel, da sem prešvoh. Potem je pa videl, da nas ima toliko, je pa malo ponehal, da sem šla na šiht. Drobčkana, drugače sem pa že mogla bit trdna. Sem se zlagala za eno leto, da sem starejša, da so me v fabriko vzeli. Seveda, naša mat, saj veste, ko ni imela denarja, pa veliko otrok, je pa kar rinila, da sem šla hitro delat. In sem dobila plačo. Ampak veste, ne da bi se bahala, jaz sem bila ena pridna delavka. Jaz sem že prvo colengo dobila večjo kot druge, ki so že notri delale. Colengo sem dala mami, vse mami. Saj smo vse mami dajale. Smo delale od šestih z jutraj, ko je tulu, pa do dveh, popoldne in ponoči. Lepe spomine imam. Nikoli nisem bila kregana, nikoli. Smo tiste špulce laufale, revčke, še pogovarjati se nismo imele cajt. Samo delat, seveda, če si pa tri konce mašine laufov. Fabriško dekle, saj je bila mama tudi fabričanka. Mama je bila še čisto od začetka, še cegu je nosila, ko so fabriko delali.« (Dolšek 2000: 216) V zaposlitvi svojih otrok so starši videli dodatni vir preživljanja in pričakovali gmotno izboljšanje celotne družine, zato je umestitev tovarne v litijsko kotlino pomenila upanje tudi za okoličane, ki se na majhnih kmetijah niso mogli preživljati. Vladimira Cedilnik pripoveduje takole: »Moja mama Marija Ambrož se je rodila leta 1908 na Leskovici, po očetu Pavletu se je reklo Na Pavletovni. Po njegovi prez godnji smrti je mati to domačijo prodala in se s šestimi otroki preselila v Malo Kostrevnico. Razmišljala je, da bodo otroci tu bliž je raznim službam, saj jih doma ni mogla preživljati. Tiste čase je služba pomenila privilegij. Mama mi je velikokrat pripovedovala, da je štirinajstletna dobila službo pri zidarjih na Stavbah. V škafu je nosila malto na glavi. Zidarji so jo hvalili, ona pa, otrok, je še hitreje letala gor pa dol. Leta 1924 so jo sprejeli v predilnico, tu je delala že njena starejša sestra Pavla. Zidarski mojster bi jo seveda rad imel še naprej v svoji ekipi, zato ji je poskušal preprečiti odhod. Posredoval je pri vodstvu, naj je ne sprejmejo, a ni uspel. Mama je živela doma in njena plača je tako hitro pošla za razne skupne potrebe. Starejše predice so ji prigovarjale, naj se odseli od doma, da bo tako lahko kaj prihranila. In res se je preselila k Ulaf. Imeli so kmetijo, z delom si je odslužila stanovanje in hrano, vso plačo pa prišparala. Leta 1936 se je poročila z Vladimirjem Gričarjem in s prihrankom poravnala velike

11


NA KRATKO SKOZI ZGODOVINO PREDILNICE

dolgove na hiši. Ženin ji je v zahvalo takoj dal prepisati celotno hišo, kar se tiste čase ni z godilo pogosto. K hiši je pripeljala tudi bogato balo, vsega po štiriindvajset kosov. Hodila je tudi na predilniške plese, med vojnama in tudi po osvoboditvi, ko je že imela družino.« (Cedilnik *1938) Približno petino proizvedene preje je porabila tovarna v lastni tkalnici, ostalo je izvažala v Avstrijo, Trst in na jug. Tkala je tkanine vseh vrst in različnih širin, od 56 cm do 156 cm in izdelovala tudi žepne robčke. Zelo dobro so šli v promet tudi tekstilni odpadki (Kresal 1961: 23). Proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja se je pričel proces združevanja kapitala, izoblikovale so se močne industrijske družbe, ki so se borile za monopol, manjša podjetja so propadala. V zaledju Trsta se je tekstilna industrija združila pod firmo Ritter, Rittmayer. Zaradi velikih kreditov, ki

Slika 3: Predilnica v Litiji leta 1929, v ozadju Štala, spredaj dimnik topilnice, ki so ga pozneje porušili. (Preslikano iz F. Kresal 1976: Predilnica Litija v Litiji)

sta jih družini Brunner in Kuffler, tržaški in dunajski finančniki, vložili v litijsko predilnico, sta prva ustanovitelja in ostali družabniki povsem izgubili upravno moč in podjetje je leta 1909 prešlo pod omenjeno firmo. Tovarna je kljub lastniški preobrazbi normalno delovala, le tkalnico je prenesla v Gorico, na ta račun pa povečala predilniško dejavnost, ves čas se je strojno posodabljala. Stroje so poganjali parni kotli in električni motorji. Pred prvo svetovno vojno je zaposlovala 210 žensk in 165 moških. Družba jim je plačevala po 5000 kron tedensko (Kresal 1961: 26–35).

12


DELAVSKE KOLONIJE V predilnici so se zaposlovali Litijani, Šmarčani, prihajali pa so tudi iz bližnje in daljne okolice. Nekatera dekleta so se vozila celo iz Ljubljane. Gradiškova je omenila, da jih je prišlo veliko iz Svetega Križa, današnje Gabrovke. Z rastjo tovarne se je pričel tudi dotok delovne sile iz bolj oddaljenih krajev. Večina priseljenih družin se je nastanila v drago najetih stanovanjih in živela v zelo slabih razmerah.

Za Savo V interesu dobre delovne storilnosti, od katere je bil odvisen tudi dobiček, je uprava predilnice v začetku 20. stoletja pričela razmišljati o gradnji delavskih stanovanj. Leta 1907 so v bližini topilnice zgradili štiri večdružinske hiše, kasneje pa še dve. Vsaka hiša je nudila štiri enosobna stanovanja. Stale so druga ob drugi, vzporedno s Savo, med makadamsko cesto Litija – Ljubljana na južni strani in železniško progo na severu. Tej delavski koloniji se je prijelo ime Za Savo. Te hiše so bile grajene v zidarski tehniki rigelvand. Stene so imele leseno ogrodje, prostor med tramovi pa so pozidali z opeko in ometali z grobim ometom. Vsaka družina je imela na severni strani hiš tudi drvarnico in zelenjavno gredo, nekatere pa tudi kokošnjake in svinjake. Dve štirni in pekarija s krušno pečjo so bile v skupni rabi. Predilniška elektrika je posvetila v dvajsetih letih in svetila vsak dan do enajstih zvečer, razen nedelje (Krnc, gradivo za diplomsko nalogo).

Slika 7: Šest večdružinskih hišic Za Savo. Na vzpetini nad Štalo Ta novi hiši. (Preslikano iz F. Kresal 1961: Razvoj Predilnice Litija)

1


DELAVSKE KOLONIJE

Do leta 1919 je bil odprt tudi samski dom za dekleta. Zanj so skrbele nune, zato so mu rekli Švesterhajm ali Medhenhajm. V tem domu so dekleta ostajala le kratek čas. Veliko deklet je prišlo tudi s Hrvaške. Nune naj bi za mladenke tudi skrbele, prale in kuhale. A strogi red je deklicam omejeval svobodo, hrana je bila pičla in slaba, zato je vodstvo odpustilo nune, dom pa preuredilo v družinska stanovanja (Krnc: gradivo za diplomsko nalogo).

Slika 8: Redovnice in dekleta iz Mädchenheima leta 1918. (Sliko hrani T. Krnc)

Štala Drugo zgradbo, Štalo, ki je nudila domovanje več kot dvajsetim družinam, je opisala Ana Nejedly: »Štala je stala na vz petini nad predilnico, danes stojijo na tem mestu Drnovškova, Švarčeva in Čarmanova hiša. Prvotno je poslopje služilo za hlev konjem in govedi, nadstropje pa spravilu sena. Pozneje ga je predilnica preuredila v delavska stanovanja in jih okrog leta 1920 opremila tudi z elektriko za razsvetljavo. V njej so stanovali predilniški delavci in koristili vse zastonj. Mojstri in preddelavci so živeli v dveh hišah na današnji Prisojni ulici, direktor pa s svojimi posli v Vili. Naj za predstavo navedem, da je tloris te z gradbe meril približno sto krat deset metrov, vseh stanovanj v zidanem pritličju in nadstropju pa je bilo približno dvajset. Večina je bila enosobnih, tri dvosobna, na pozneje dodelanem lesenem podstrešju pa še osem sam-

1


DELAVSKE KOLONIJE

skih sob in na vsaki strani po eno dvosobno stanovanje. Kuhinje so gledale na severno, dvoriščno stran, sobe pa na jug proti predilnici. Prvo nadstropje je povezoval lesen balkon, gank, podprt z lesenimi stebri, vzidanimi v beton. Nanj si se lahko povz pel po dveh lesenih stopniščih z ograjo. Stranišča na štrbunk so bila skupna. Najprej so hodili po vodo k pipi, ki je stala pod orehom, nato pa so napeljali vodo do sredine dvorišča in tu postavili tudi umivalnik. Stanovanja so se ogrevala z vzidanimi štedilniki v kuhinjah. Drvarnice, zajčnice, kokošnjaki in svinjaki so bili postavljeni dobrih petdeset metrov stran od glavnega poslopja. Vsako stanovanje je koristilo tudi podzemno klet, ki je bila vkopana v majhnem hribčku nasproti dvorišča. Po vojni je bila z grajena tudi skupna pralnica s kotlom za kuhanje perila in veliko leseno banjo za splakovanje. Vsi stanovalci smo se med seboj poznali, se v prostem času družili in povezovali ter si medsebojno pomagali. Družila nas je fabrika, ki nam je dajala kruh in stanovanja. Bilo je skromno, a prijetno živeti na Štali, srečevali smo se na lepo obdelanih vrtovih, pred drvarnicami ali na lesenem ganku, otroci pa so svoje otroštvo preživljali na travnikih. Čeprav so nas stanovalce ostali delavci gledali zviška, imam na Štalo lepe spomine. Porušili so jo okoli 1975. leta.« (Dolšek, življenjepis Ane Nejedly *1916)

Ta novi hiši Po prvi svetovni vojni je predilnica povečevala proizvodnjo in zaposlila mnogo novih delavcev. Temu primerno so se povečale tudi stanovanjske potrebe. Vodstvo se je odločilo za večjo delavsko kolonijo in leta 1919 dokončalo dva bloka na današnji Graški dobravi. Stala sta na tovarniški zemlji sredi travnikov in njiv. Na pobočju nad predilnico so ta čas stale le Štala in dve uradniški hiši, vse še iz devetnajstega stoletja. Zgradbi stojita še danes, domačini ju poznajo pod imenom »Ta novi hiši«. Pročelji hiš sta obrnjeni proti gozdnim pobočjem Svibna. Tu so stanovale le delavske družine. Ne-

Slika 9: Ta novi hiši na današnji Graški dobravi. (Foto I. Dolšek leta 2010)

19


OBLEKA NAREDI ČLOVEKA

Slika 62: Spalna srajca, ob vratu in ob robu rokavov jo krasijo ročno izdelane čipke in drobno pošiti robčki. Enaki robčki se ponovijo še okrog pasu. (Srajco hrani S. Mrzel, foto M. Janežič)

O okraševanju spodnjega perila je spregovorila tudi Ana Nejedly: »Spodnje perilo, kombineže in hlačke je šivala Adela Prašnikar. Na prsno stran sem navezla belo rožico, na spodnje robove kombinež in spodnjih hlačk pa sem narisala majhne, dober centimeter široke polkroge in jih obšila z rišelje štihom. Nato sem tik ob šivu natančno odrezala odvečno blago. Denarja za čipke ni bilo. V hlačkah še nisem imela elastike, ampak so se na levi strani zapenjale z gumbom.« (Nejedly *1916) K večerni toaleti so bile najbolj zaželene svilene nogavice, oblikovane po nogi in pripete na pas. Priljubljene barve so bile kožna, svetlo in temno siva, bela. Zadaj je bil lahko viden šiv, ki ga je morala naravnati po sredini noge. Mojca Maček se neprijetne zgodbe z nogavicami takole spominja: »Leta 1951 sem se vpisala na fakulteto. Nogavic si nisem mogla privoščiti, zato smo se dekleta znašle in na lepo zagorele noge narisale s črno barvico le črto. Potem mi jih je mama kupila za rojstni dan, a kaj ko sem padla, in jih strgala, kljub temu da so bile zelo močne. Skrivaj sem kupila v starinarnici druge. Bile so tako drage, da si ves mesec nisem mogla privoščiti hrane v menzi. Jedla sem trumanova jajca,

4


OBLEKA NAREDI ČLOVEKA

to so bila jajca v prahu. Zmešala sem jih z vodo in opekla na vročem olju.« (Maček *1931) Čevlji Večerna toaleta je zahtevala salonarje z visoko peto iz usnja, laka ali semiša. Barve so se lahko ujemale z barvo oblek, največkrat pa je bilo videti črne plesne šolne, pa tudi bele, v barvi smetana ali kombinacijo črne in bele. Pri plesnih čevljih so bili preko narta priljubljeni paščki, ki so se zapenjali ob strani. Pogosto pa so bili spredaj v predelu narta okrašeni tudi z raznimi šnolcami. Mlakarjeva si je kupovala čevlje tudi v češki trgovini Bata. Tu je bilo možno dobiti cenejše iz platna ali iz posebnega blaga v imitaciji žameta. Spodnji deli iz gume so nudili udobno hojo. Stali so od petdeset dinarjev naprej, moški pa sto štirideset dinarjev.

Slika 63: Tri sestre, predici stojita. Mala Kostrevnica, okoli leta 1930. (Sliko hrani V. Cedilnik)




OBLEKA NAREDI ČLOVEKA

Slika 64: Delavka v imenitni pozi s knjigo. Litija, okoli leta 1930. (Sliko hrani T. Krnc)

Slika 65: Spomin na birmo v Šmartnem leta 1927. (Sliko hrani C. Gradišek)




OBLEKA NAREDI ČLOVEKA

Slika 66: Pisarniška uslužbenka v predilnici z mlajšimi sestrami. Litija, med obema vojnama. (Sliko hrani R. Kotar)

Pričeska Ženske so nosile večinoma kratke, v lepe velne skodrane lase, ali daljše, spete za ušesi, nerazčesani kodrčki so prosto padali po ramenih. Za posebne priložnosti, kot je špinerbal, so si za kodranje las privoščile frizerja. Tisti čas so v Litiji delali Ulaga, Zrimšek, Vozlova, Silva Planinšek. Za lepoto je bilo vredno potrpeti, je omenila Mlakarjeva in dodala: »Pri frizerju sem čakala šest ur, sama frizura, ki jo je frizer oblikoval s posebnimi, nad špiritom segretimi škarjami, pa je bila gotova v dobre pol ure. Zato so nekatere odšle tudi v Zagorje. Ta dan frizerji niso utegnili delati trajne. Sem si jo pa kljub vročim klipsnam, ki so močno pekle po lasišču, privoščila enkrat na leto.« (Mlakar *1915) Med mlajšimi je bila zelo priljubljena bubi frizura. To je bila kratka pričeska z zadaj posnetimi lasmi. Lasje so bili ravno postriženi, komaj so pokrivali ušesa. Nekatere kratko pristrižene pričeske so se zaključile spredaj v obliki šestice. Prečko so lahko nosile na levi ali desni strani. Starejše meščanke so nosile še kito, zadaj zvito v rolco. Lasje so bili gosti in močnejši od današnjih. Dolgih las pa si nekatere še niso postrigle, stremele pa so po modernejši obliki. Zato so si po glavi navelnale lase, jih zadaj na tilniku spodvile in vse pritrdile z lasnimi sponkami. Lahko pa so zadaj še vedno nosile zvito kito,




OBLEKA NAREDI ČLOVEKA

ob ušesih pa so si skrajšane skodrane lase pustile padati (Gradišek *1920 in Mlakar *1915).

Slika 67: Mlada predilniška delavka; dolgi lasje, spleteni v kito in zadaj zviti v rolco, ob ušesih pa pristriženi in nakodrani. Litija, leta1928. (Sliko hrani M. Mlakar)

Slika 68: Predilniška delavka iz Litije med vojnama. (Sliko hrani D. Cvetežar )




OBLEKA NAREDI ČLOVEKA

Slika 69: Predilniška delavka s trajno. Litija, leta 1933. (Sliko hrani M. Mlakar)

Slika 70: Mati, predilniška delavka s hčerko. Litija, leta 1939. (Sliko hrani T. Krnc)

9


OBLEKA NAREDI ČLOVEKA

Slika 71: Fabričanka v ateljeju Weiss v Trbovljah. Litija, leta 1934. (Sliko hrani T. Krnc)

Nakit, okraski in modni dodatki Ob tako pomembnem dogodku kot je elitni večerni ples, so se ženske okrasile z nakitom. Pogosto so omenjale uhane, zapestnice, razne ogrlice okoli vratu, največkrat iz belih perl. Daljše ogrlice so si dvakrat ali trikrat ovile okoli vratu. Nakit je bil lahko tudi cenena imitacija. Moderne so bile pentlje zadaj v pasu ali spredaj pri ovratniku. Zelo priljubljen dodatek na prsih pa je bila vrtnica iz blaga. Najlepše je stala iz organdija. Lahko so jo kupile pri prodajalcu ali pa jo je izdelala šivilja. Nekatere so si pripele celoten cvetlični šopek iz blaga. K pražnji ali večerni obleki je spadala tudi torbica in damski klobuk. Na samem plesu pa so bile razoglave. Priljubljeni so bili tudi širši šali, narejeni iz istega blaga kot obleka in podloženi s kontrastno, barvno usklajeno podlogo, ki so si jih ogrinjale preko ramen. K svetli obleki si je katera premožnejša privoščila približno 30 cm široko in poldrugi meter dolgo štolo iz belega zajčka, na notranji strani je bil v podlogi skrit manjši žepek. Zaželeno je bilo tudi črno ali temno krzno.

0


OBLEKA NAREDI ČLOVEKA

Slika 72: Predica v zamišljeni pozi s knjigo. Šmartno pri Litiji, leta 1932. (Sliko hrani M. Bernik)

Že pokojna Sinigojeva je omenila, da so šivilje krasile prsni del obleke z drobnimi pošitimi robčki, z oblečenimi gumbi in našitimi bleščicami okoli vratu. Čez pas so si pripele pas z okrasno šnolco. Veliko okraskov so izdelovale na roke, včasih tudi v notranjem, skritem delu plašča kot spomin ali v zahvalo za zaupano nalogo. Največkrat je bil to manjši zelo uporaben žepek, ki ga stranka ni naročila, okrašen z enakomerno nabranim svilenim trakom iz podloge. Šivilja Ovnikova je poudarila velik pomen okraševanja: »Okraske smo šivilje zelo veliko izdelovale na roke. Posebno so bili priljubljeni beli ovratniki, ki so se z drukarčki pripeli na ovratni izrez obleke. Ko se je umazal, so ga preprosto odpele, oprale, poštirkale, zlikale in zopet položile nazaj na obleko. Lahko smo jih okrasile z vezenino, čipkami, plisiranimi trakci, nekatere so jih kvačkale. Zelo velik poudarek je bil na izdelavi. Denarja za dobre blagove ni bilo, ceneni materiali pa so bili slabi in da je končni izdelek dobil vrednost, smo delale ure in ure.« (Ovnik *1924)

1


OBLEKA NAREDI ČLOVEKA

Slika 76: Predica med obema vojnama, Litija. (Sliko hrani D. Cvetežar)

Slika 77: Mlada predilniška delavka s šopkom rožic iz blaga. Litija, leta 1935. (Sliko hrani A. Nejedly)

4


MANJ ZNANI IZRAZI, slovarček A

E

ajmar – vedro aklih – natančen angora – angorska volna iz dlake angorske koze ali zajca

ekstra – poseben, izjemen estreger – posoda za prenašanje hrane etamin – tanka, lahno presojna bombažna tkanina v platneni vezavi

B balinplac – prostor za balinanje batist – mehka, tanka, navadno bombažna tkanina v platneni vezavi za perilo batistšifon – fina bombažna ali svilena tkanina v platneni vezavi bolerca – kratko žensko vrhnje oblačilo, ki se ne zapenja bukle – volnena tkanina iz nakodranega, neenakomerno debelega prediva

C cajt – čas cegu – opeka centelne – stotine colenga – plača cvikel – všitek

D damenval – ples, ko izbirajo soplesalce dame drap – zelo svetlo rjav drukarčki – majhni kovinski pritiskači džersi – mehka, kosmatena, nekoliko raztegljiva pletenina iz volne ali umetnih vlaken za vrhnja oblačila

F fabričanka – tovarniška delavka fabrika – tovarna fajn – zelo favdi – gube fazona – ovratniški in prsni del suknjiča ali plašča fejst fantje – lepi, postavni fantje firbcanje – radovedno ogledovanje fokstrot – živahen družabni ples v 4/4 taktu, nastal v Severni Ameriki okrog leta 1912 foršus – predujem fresko – volnena tkanina iz trdo sukane preje, tkana v platneni vezavi frklja – mlado, razigrano dekle fura – vožnja

G gabarden – gosto tkana rebričasta volnena ali bombažna tkanina gala – svečana, slavnostna gank – balkon gloken – v gloken: na zvonec; spodaj razširjeno krilo gor vzeta – cenjena, pomembnejša, spoštovana

119


MANJ ZNANI IZRAZI, slovarček

gude – trikotni všitek v spodnji del krila, z namenom da pridobimo na širini

krep – tkanina z nagubano, hrapavo površino krepdešin – kitajski krep, gost, neprosojen iz umetne svile za bluze, rute ipd. krepince – okrasni ozek trakec krombi – debela, zelo kosmatena volnena tkanina za moške plašče kukrle – majhno podstrešno okence

H helferca – pomočnica hosta – gozd hubertus – nepremočljiva volnena tkanina , tkana v platneni vezavi, močno valjana, kosmatena

L

J

Laketbrada – dobri sivi mož, ki obdaruje odrasle laufala – tekla loden – debelo , kosmato sukno iz volne za lovske in športne obleke lureks – svetleča, kovinska preja ali material

jazz – tudi džez, improvizirana glasba afro-ameriškega izvora iz začetka 20. st. z izrazitim sinkopiranim ritmom

K kamgarn – boljša tkanina iz česane, mikane volne kelnarica – natakarica kikla – krilo klipsne (vroče) – vroče klešče klot – gosto tkana, največkrat črna, svetlikajoča se tkanina v atlasovi vezavi za podloge in delovne halje kočemajka – oprijeta ženska jopica, del stare ljudske noše komandirati – poveljevati, zapovedovati konzum – tovarniška trgovina kostim – ženska dvodelna obleka iz istega blaga; suknjič in krilo kotenina – močna, navadno nebeljena bombažna tkanina kotiljon – francoski družabni ples koverkot – močna volnena tkanina v keprovi, atlasovi vezavi, zlasti za moške plašče in obleke krancel – venec

M Medhenhajm – dekliški dom Majsterhaus – hiša za mojstre maskenbal – ples v maskah maškaradni ples – plesna zabava v maskah mašina – stroj muska – glasba

N našpičeno – zbadljivo, pikro naštikala – izvezla našuhtajo – naščuvajo naturalije – proizvodi ali pridelki v naravi, v blagu nobl – gosposki, imeniten

O obermajster – nadmojster

120


MANJ ZNANI IZRAZI, slovarček

opedenane – zelo natančno urejene, v popolni opravi organdi – nekoliko trda, prosojna, na otip steklasta tkanina iz bombaža ali iz umetne svile

P pasalo – pristajalo paspula – obrobek, poševno rezan trak za obšiv pavalca – bombažna nit za vezenje penzion – upokojitev perla – biser pičkorini – potujoči trgovci pink – roza plac – prostor plehmuska – godba na pihala plise – trajno zalikane gube na blagu plisirke – krila s trajno zalikanimi gubami pliš – žametu podobna bombažna tkanina z daljšo ščetkasto površino na eni strani pompadurca – vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga, tudi svile porta – ozek okrasni trak, predvsem za krašenje uniform poštirkale – poškrobile prešvercala – pretihotapila prešvoh – preslaboten prišparala – prihranila proba – pomerjanje (pri šivilji) Puršenhaus – dom za fante

R rajda – vrsta reduta – igralnica, plesno zabavišče, ples v maskah

rekelc – suknjič rigelvand – vrsta zidave rihtala – urejala rips – tkanina s prečnimi ali podolžnimi rebri rišelje – bela vezenina z zančnimi obrobami in mostički, kjer je izrezano temeljno blago znotraj izvezenih vzorcev

S samovezna kravata – samoveznica, kravata se uštimale – se uredile sebol krzno – krzno iz soboljevine skioptično predavanje – predavanje, spremljano s projekcijsko napravo za povečevanje slik na platnu slovfoks – počasnemu fokstrotu podoben ples Stavbčani – prebivalci Stavb sukalka – delavka v sukalnici

Š šank – točilna miza šenkanega – podarjenega ševiot – tkanina v keprovi vezavi, ki vsebuje volno škotske ovce s cenjeno kratko volno šifon – nežna svilena ali bombažna tkanina v platneni vezavi šiht – služba šnolca – sponka šolni – nizki čevlji šparala – varčevala špendati – porabiti špicenštof – čipkasto blago špic fazona – koničasta fazona špičke – čipke

121


MANJ ZNANI IZRAZI, slovarček

špilati – igrati špinerbal – ples predilcev špulca – navitek šraml – glasbeni kvartet, ponavadi sestavljen iz dveh violin, klarineta ali harmonike in kitare štala – hlev Štalčani – prebivalci Štale štelenga – nabor štera – delo po domovih štilštih – stebelni vbod štirna – vodnjak štrajk – stavka štricati – primerjati štrumpantel – podveza štuk – nadstropje štulpe – zavihki ob spodnjem robu hlač štuporamo – nositi koga na hrbtu Švesterhajm – dom, ki so ga vodile nune

Z zaroba – zarobljen rob zgovorila – se je izgovorila zrihtane – urejene

Ž žegnanje – proščenje žoržet – mehka svilena tkanina žur – hišna zabava

T taftsvila – močno glajena, lesketajoča tkanina iz naravne ali umetne svile trumanova jajca – jajca v prahu po 2. sv. vojni, imenovana po predsedniku Trumanu tvist – živahen ples v ¾ taktu, izvira iz Amerike

U uni zgoraj – nadrejeni

V velni – velni v laseh, valoviti lasje volanca – naborek

122


Špinerbal, litijski ples predilcev