Page 1

Po Goricah – Izletniški cilji v osrednjih Slovenskih goricah OBČINA BENEDIKT OBČINA CERKVENJAK OBČINA LENART OBČINA SVETA ANA OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH OBČINA SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH


Kazalo Nagovor

Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

3 4—39

Naravne vrednote in druge zanimivosti

40—53

Turistična ponudba: turistične kmetije, vinotoči, domača obrt

54—75

Tematske poti (pohodne, kolesarske ... ), vinska turistična cesta

76—91

Prireditve med letom

92—95

Po Goricah – Izletniški cilji v osrednjih Slovenskih goricah Izdajatelj: Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric, Lenart v Slovenskih goricah V sodelovanju z: Razvojno agencijo Slovenske gorice, d. o. o. Vsebina: Renata Vajngerl, dr. Milojka Fekonja, Milena Grabušnik, Marija Šauperl, Janez Ferlinc, Zmago Kokol, Franc Meke, Srečko Aleksander Padovnik, Jože Žel, Jože Ploj, Peter Leopold, Zlatko Borak, v sodelovanju z Občino Benedikt, Občino Cerkvenjak, Občino Lenart, Občino Sveta Ana, Občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah Fotografije: Zmago Kokol, Janez Ferlinc, Darko Fras, Maksimiljan Krautič, Franc Meke, Jože Šamperl, Marija Šauperl; MESTNA INFO TOČKA, Ivan Majc, s. p.; Foto Tone, d. o. o.; arhivi ponudnikov, Občine Benedikt, Občine Cerkvenjak, Občine Lenart, Občine Sveta Ana, Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah in LAS Ovtar Slovenskih goric Jezikovni pregled: Benedikta Gungl Oblikovanje: Geofoto, d. o. o. Oblikovanje karte: Aljaž Lesjak, Geofoto, d. o. o. Tisk: Grafis, d. o. o. Naklada: 1000 izvodov Leto izdaje: 2012

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 908(497.4Slovenske gorice)(036)

Kazalo vsebine

96—99

PO Goricah - izletniški cilji v osrednjih Slovenskih goricah : občina Benedikt, občina Cerkvenjak, občina Lenart, občina Sveta Ana, občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah / [vsebina Renata Vajngerl ... [et al.] ; fotografije Zmago Kokol]. - [Lenart v Slovenskih goricah] : Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric : Razvojna agencija Slovenske gorice, 2012 ISBN 978-961-269-940-6 1. Vajngerl, Renata, 1977COBISS.SI-ID 73285889


»Griči in griči, navmes doline, travniki, gozdiči, sadovnjaki in njive, gorice, gorice, gorice ...« je o Slovenskih goricah, najobsežnejšem slovenskem gričevnatem svetu med Dravo in Muro, v pesmi Naša pokrajina zapisal Stanko Janežič. Podobno so jih doživljali tudi Ivan Cankar, general Rudolf Maister in številni rojaki, ki so darove teh krajev ponesli v svet. Dobrodošli v osrednji slovenskogoriški pokrajini, kjer osojna pobočja hribov pokrivajo gozdovi, prisojna vinogradi, doline, pašniki in travniki, obrobje pa njive in sadovnjaki. Tu se bogastvo barv in vonjav, sonce ter zvok klopotca izmenjajo skozi štiri letne čase! Značilni slovenskogoriški klopotec s štirikrako vetrnico prvič zapoje na god svetega Jakoba, petindvajsetega julija. Slikovita gričevnata pokrajina z razloženimi naselji po nizkih slemenih in gričih, razporejenih od severozahoda proti jugovzhodu, se v podobi manjših gručastih vasi, trških jeder, oblikuje le okoli številnih cerkvic: svete Ane, svetega Antona, svetega Benedikta, svetega Jurija, svetega Lenarta, svetega Ruperta, Svete trojice in Svetih treh kraljev. Danes so kraji naštetih farnih patronov upravno zaokroženi v šest samostojnih občin (Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah) in obenem povezani z Upravno enoto Lenart ter Lokalno akcijsko skupino – LAS OVTAR Slovenskih goric. O da, lik ovtarja je znova zaživel … Slovenskogoriški ovtar je nekoč varoval vinograde, ljudi in njihove pridelke; bil je spoštovan gospod, njegovo honorarno delo je bilo zelo cenjeno.

slame (po domače cimprače ali klečaje). In prav te v naravi, bogati z jezeri, rastlinskimi in živalskimi vrstami, zaokrožujejo lepoto krajine. Bogata etnološka dediščina in razgibana društvena dejavnost se prepletata v ponos krajev in ljudi. Oživljanje starih običajev, kot so žetev, košnja, postavitev klopotca, blagoslov konjev, izdelava bučnega olja, trenje lanu, predenje … dediščina, ki ni na prodaj. Organizirana mreža Ovtarjeve ponudbe in storitev, obarvana z izvirnimi zamislimi, pestrita ponudbo celotnega podeželja. Vinorodne in sadjarske kraje povezujejo pohodniške, tematske in kolesarske poti. Med potepanjem po gričih in dolinah se je možno ustaviti v vinotočih ter ekoloških, turističnih in izletniških kmetijah. Prijazni domačini vam postrežejo z vrhunskimi vini, odlično domačo hrano, bučnim oljem, suhim sadjem, medenimi izdelki in tisto pravo slovenjegoriško gibanco ... Sredi neokrnjene narave, cvetočih polj, sadovnjakov, vinogradov in gozdov, se ob petju ptic in zdravi kmečki hrani ohranjata pristnost in prijaznost. Med Dravo in Muro, v osrednjih Slovenskih goricah, OVTAR ohranja tradicijo in sodobnost, spokojnost podeželske krajine in hiter utrip življenja ter vas vabi, da delček tega doživite tudi sami!

Ovtar danes za Slovenske gorice predstavlja zaščiteno blagovno znamko, s katero želimo predstaviti proizvode in jih tržiti.

Okusite in živite z darovi teh krajev, ponesite jih v svet in pridite spet, kajti

Občine združuje podeželski značaj, saj je trški utrip pomešan s pridihom pristnega podeželja manjših gručastih vasi. K arhitekturni dovršenosti pripomorejo tipične manjše hiške nekdanjih viničarjev – vajncarjev, narejene iz lesa ter ometane z mešanico ilovice in

»… tu smo vsi eno: zemlja in človek, Bog in ptice, drevesa, domovi in naše gorice.«

3


Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

Zgrajena je bila v romanskem slogu, že v naslednjem, 12. stoletju pa so ji prizidali gotski stolp. V letu 2011 je doživela večjo obnovo notranjosti. V baročnem župnišču poleg cerkve je shranjena zbirka portretov župnikov, ki so tukaj delovali od 18. stoletja dalje.

Benedikt Cerkev svetega Benedikta

B1

46° 36‘ 30.97“ 15° 53‘ 23.39“ Predhodnica današnje župnijske cerkve svetega Benedikta sodi med najstarejše na slovenskogoriškem območju. Sredi 11. stoletja je staro cerkveno poslopje nadomestila večja zidana stavba, ki danes predstavlja srednjo cerkveno ladjo.

4

Informacije: Župnija Sveti Benedikt v Slovenskih goricah, Šolska ulica 1, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 14 31 Maše ob delavnikih: ob 7.00 (poletni čas) oz. 8.30 (zimski čas) Nedeljski maši: ob 7.30 in 10.00 Farno žegnanje: 11. julija (god svetega Benedikta, opata in zavetnika Evrope) Dostop:

Občina Benedikt


Cerkev Svetih treh kraljev

B2

Rimska gomilna grobišča

B3

46° 36‘ 37.85“ 15° 53‘ 15.70“

46° 36‘ 09.80“ 15° 53‘ 45.69“ Občudovanja vredna cerkev Svetih treh kraljev leži le 1 km jugovzhodno od župnijske cerkve ob cesti Maribor– Gornja Radgona, in sicer na gričku, dvignjenem 50 m nad dolino Drvanje. Je podružnična cerkev benediške župnije in velja za najveličastnejšo poznogotsko cerkev v osrednjih Slovenskih goricah. Začetek njene gradnje sega v prvo polovico 16. stoletja. Odlikuje jo velikopotezen koncept, ki nekoliko spominja na ptujskogorsko romarsko cerkev; zasnovana je bila namreč kot romarsko svetišče. Sem so prihajali romarji iz Slovenskih goric in Prekmurja (slednjih je bilo še posebej veliko). Njeno posebno dragocenost predstavljajo oltarji, zlasti najstarejši med njimi, tj. oltar Kristusovega rojstva; gre za krilni oltar – tridelni gotski oltar z gibljivima stranskima deloma, kakršnih je na Slovenskem le malo.

Na območju občine Benedikt, v naseljih Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Obrat, Trotkova, Trstenik in Spodnja Ročica, so obsežna gomilna grobišča iz rimskih časov; nekatera od njih bi lahko nastala celo v prazgodovinskem obdobju. Primer prereza gomilnega grobišča na kraju samem (in situ) si je možno ogledati na območju naselja Benedikt. Informacije: Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 60 80 www.benedikt.si Dostop:

Informacije: Župnija Sveti Benedikt v Slovenskih goricah, Šolska ulica 1, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 14 31 Žegnanje: 6. januarja (god Svetih treh kraljev) Dostop:

Občina Benedikt

5


Najdišče negovskih čelad v Ženjaku

B4

Čolnikova rojstna hiša

46° 35‘ 46.80“ 15° 52‘ 48.03“

46° 36‘ 08.67“ 15° 53‘ 46.14“

Leta 1811 je bilo med krčenjem gozda na posestvu Jurija Slačka v Ženjaku (danes ulica Na klancu) najdenih 26 bronastih čelad negovskega tipa. Od tod so potovale v Maribor k orožarju Denzlu, v graški muzej Joanneum in nato še v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade, ki sodijo v obdobje 450–350 pr. n. št. ali v obdobje končevanja halštatske in začenjanja latenske kulture, poleg prask od mečev vsebujejo tudi napise. Najzanimivejši za strokovnjake je germanski napis HARIGASTI TEIVA III IL, kar pomeni: Harigast, član germanskega rodu, daje oz. žrtvuje bogu Teivi čelade. Besede torej izražajo nekakšno zaobljubo omenjenemu bogu. Kljub mnogim poskusom, da bi negovske čelade uvrstili v drugo zgodovinsko obdobje, predvsem v rimsko, se je izkazalo, da so te lahko le železnodobne. Zaradi skupnega pokopa in predvsem napisa na njih pa še danes vznemirjajo tako domače kot tuje strokovnjake. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne ni bilo novih najdb.

V neposredni bližini cerkve Svetih treh kraljev stoji rojstna hiša znanega prosvetitelja in gospodarstvenika Dominika Čolnika (1830–1893), ki so ga za časa njegovega življenja poznali kot pomembnega sadjarja in vinogradnika. Zbral je okrog 400 sadnih in trtnih sort ter jim dal slovenska imena; objavljal je v številnih časopisih in bil soustanovitelj Slovenskega gospodarja. V spomin nanj je bila pred leti v pročelje hiše vzidana spominska plošča. Informacije: Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah 2, 2234 Benedikt Dostop:

Informacije: Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 60 80 www.benedikt.si Dostop:

6

B5

Občina Benedikt


Mežnarija pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah

B6

Beričeva kapelica 46° 37‘ 51.47“ 15° 53‘ 50.52“

46° 36‘ 09.00“ 15° 53‘ 44.50“ Mežnarija, ki je nekoč služila kot romarska hiša, stoji v neposredni bližini cerkve Svetih treh kraljev in ima obliko črke L. V podolžnem gotskem delu stavbe so ohranjeni dragoceni kamnoseški detajli in portal. Nastala je sočasno s cerkvijo (1521–1588) in spada med najstarejše zidane kmečke hiše na Slovenskem. Informacije: Župnija Sveti Benedikt v Slovenskih goricah, Šolska ulica 1, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 14 31 Dostop:

B7

Kapelica stoji v neposredni bližini Beričeve domačije (h. št. 13) v Trsteniku, ob cesti, ki pelje proti Zagajskemu Vrhu. Zgrajena je bila leta 1897. V tlorisu ima obliko vzdolžnega pravokotnika s petosminskim zaključkom. S svojim prednjim delom se dviguje v lesen zvonik, v katerem visi zvonček. Pokriva jo rdeče prepleskana pločevinasta streha. Na sredo zidane oltarne mize je postavljen lesen kip lurške Matere božje; na njegovi levi sta kip svetnika z modelom cerkve v roki, prav tako lesen, in manjši kipec Srca Jezusovega, na njegovi desni pa je kip svetega Janeza Nepomuka. Dostop:

Občina Benedikt

7


Fišerjeva kapelica

B8

Glunčeva kapelica

B9

46° 36‘ 37.04“ 15° 53‘ 00.32“

46° 36‘ 27.34“ 15° 53‘ 22.48“ Kapelica zaprtega tipa z manjšim lesenim zvonikom stoji ob Slatinski cesti blizu benediške osnovne šole; zgrajena je bila leta 1902. V tlorisu ima obliko kvadrata s petosminskim zaključkom. Krasi jo lesen novogotski triptih; v višji in nekoliko širši srednji niši stoji lesen kipec lurške Matere božje, stranski niši pa sta prazni.

Kapelica zaprtega tipa stoji zahodno od pokopališča pri Benediktu. V tlorisu ima obliko kvadrata s petosminskim zaključkom. Na zidani oltarni mizi je dragocen lesen kip Srca Jezusovega, o katerem župnijska kronika poroča, da so ga še do leta 1935 uporabljali pri procesijah svetega Rešnjega telesa.

Dostop:

Dostop:

8

Občina Benedikt


Klemenčičeva kapelica

B10

Krmekova kapelica

B11

46° 36‘ 29.32“ 15° 53‘ 51.93“

46° 37‘ 8.66“ 15° 54‘ 13.7“ Kapelica je bila postavljena leta 1808 v Štajngrovi. Na stropu niše, obokane s plitko banjo, je v medaljonu naslikan golob, ki simbolizira Svetega duha, na njeno hrbtno stran pa je pritrjeno leseno razpelo s Križanim.

Kapelica zaprtega tipa z lesenim kipom Brezmadežne stoji na stičišču cest proti Benediktu, Svetim Trem Kraljem v Slovenskih goricah in Štajngrovi oz. ob hiši številka 1 v Štajngrovi.

Dostop:

Dostop:

Občina Benedikt

9


Kužno znamenje

B12

Tehniška dediščina 46° 35‘ 57.13“ 15° 52‘ 53.04“

46° 38‘ 42.16“ 15° 53‘ 08.61“ Kamnito stebrasto znamenje stoji na križišču vrh slemena, na meji med Spodnjo Bačkovo in Zagajskim Vrhom, v neposredni bližini hiše številka 33. Letnica na križu priča, da so znamenje postavili že v začetku 17. stoletja, natančneje leta 1618. V gornji del stebra so na treh straneh vklesana imena tukaj pokopanih. Znamenje izstopa tako po starosti kot tipološko; slogovno ga uvrščamo med gotiko in renesanso. Dostop:

Na domačiji Franca Lasbaherja si je možno ogledati zasebno zbirko traktorjev in drugih vozil, raznih kmetijskih strojev in priključkov iz obdobja začetkov mehaniziranega kmetovanja. Razstavljeni so tudi drobni tehnični pripomočki za vsakdanjo rabo na kmetiji in v gospodinjstvu, povezani z življenjem Slovenskogoričanov v preteklosti. Informacije: Klub Starodobnik Slovenske gorice, Mariborska cesta 21, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 11 18 GSM: 041 509 556 franc.lasbaher@gmail.com www.starodobnik.net Dostop:

10

B13

Občina Benedikt


Cerkvenjak

Cerkev svetega Antona Puščavnika

46° 34‘ 24.38“ 15° 56‘ 8.35“

i

Velja za enega pomembnejših kulturnih spomenikov rimske civilizacije v Slovenskih goricah. Grobišče izpred 1800 let obsega 15 gomil različnih višin (0,3–1,5 m) in premerov (5,5–13 m). Pod eno izmed označenih gomil so odkrili kamnito grobnico in nad njo postavili nadstrešek – na tem mestu si je možno ogledati grobne pridatke –, druge pa so obzidali s kamnom. V bližnji okolici je več pešpoti in ena od teh vodi tudi do gomil. Ogled grobišča omogoča turistom boljše poznavanje in razumevanje antične zgodovine. Informacije: TIP Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak Telefon: 02/729 57 07 tip@cerkvenjak.si Dostop:

46° 33‘ 56.28“ 15° 56‘ 34.80“

C1

Arheološki park Rimsko gomilno grobišče

C2

Poznogotska cerkev svetega Antona Puščavnika, ki je bila prvič pisno omenjena leta 1421, stoji na najvišji točki Cerkvenjaka. Enoladijsko stavbo z masivnim gotskim zvonikom odlikuje ubrana, bogato opremljena notranjščina (zlasti z oltarji). Nad glavnim portalom sta grba obrtnikov (mesarja in klobučarja), ki sta podprla gradnjo cerkve; nameščena sta bila ob njeni dograditvi leta 1546. Informacije: Župnija Svetega Anton v Slovenskih goricah, Cerkvenjak 1, 2236 Cerkvenjak Telefon: 02/703 43 15 Maše ob delavnikih: ob 7.00 (vsak dan razen v četrtek) ob 18.00 ali 19.00 (četrtek, zimski ali poletni čas) ob 8.00 (sobota) Nedeljski maši: ob 7.00 in 10.00 Farno žegnanje: 17. januarja (god sv. Antona Puščavnika, opata) Dostop:

Občina Cerkvenjak

11


Hauzerjeva zbirka čebelnjakov

C3

46° 34‘ 33.89“ 15° 57‘ 1.85“ Zasebna muzejska zbirka obsega šest prvotno ohranjenih čebelnjakov, prenesenih iz okolice Cerkvenjaka, razne čebelarske predmete, orodje in druge pripomočke. Predstavlja pa tudi dediščino potujočega čebelarskega učitelja narodnega pomena Ivana Jurančiča (1861–1935). Informacije: Jože Hauzer, Cogetinci 25, 2236 Cerkvenjak GSM: 031 433 860 Dostop:

Jelkina cimprača 46° 35‘ 15.32“ 15° 58‘ 2.14“

S slamo pokrita enodružinska stanovanjska hiša je podkletena. Njen najstarejši del, zgrajen leta 1873, je cimpran (lesen, narejen iz brun) in še vedno prvotno ohranjen; v njem se nahaja s keramiko obložena krušna peč. Lastnica je za urejenost domačije prejela turistično vrtnico Občine Gornja Radgona. Hiša se po domače imenuje Jelkina cimprača. V njej je možno kupiti domače pridelke in doma izdelane spominke ter prisostvovati pri učni uri zgodovine. Informacije: Jelka Lorber, Peščeni Vrh 5, 2236 Cerkvenjak GSM: 040 277 828 jelka.lorber@guest.arnes.si Dostop:

12

C4

Občina Cerkvenjak


Kapela pri granati

C5

Kapelica svetega Janeza Nepomuka

46° 33‘ 59.00“ 15° 57‘ 32.67“

C6

46° 34‘ 4.74“ 15° 56‘ 37.43“

Znamenje v Cogetincih s tremi poslikanimi nišami je bilo zgrajeno po prvi svetovni vojni, in sicer v zahvalo za srečno vrnitev s soške fronte. Nahaja se ob regionalni cesti Cerkvenjak–Sveti Jurij ob Ščavnici, predenj pa je postavljena iz vojne prinesena artilerijska granata, ki se po čudežu ni sprožila in po kateri se kapela tudi imenuje.

Kapelica odprtega tipa, podprta s štirimi okroglimi stebri iz klesanega miocenskega apnenca, se nahaja ob cesti v severnem delu Cerkvenjaka. V njej stoji baročni kip svetega Janeza Nepomuka iz leta 1752. Dostop:

Dostop:

Občina Cerkvenjak

13


Kužno znamenje v Cogetincih

C7

Kužno znamenje v Čagoni 46° 33‘ 11.64“ 15° 55‘ 56.65“

46° 34‘ 29.34“ 15° 56‘ 32.51“ Iz kamna izklesano in umetniško zelo dobro oblikovano kužno znamenje iz leta 1529 je primer prepleta dveh slogov: v celoti je izrazito gotsko, vogalni stebriček pa kaže renesančne značilnosti in spada med najlepše te vrste na Slovenskem. Znamenje stoji ob lokalni cesti proti arheološkemu parku. Dostop:

14

C8

Tipično znamenje iz leta 1641 ima plitve niše v razširjenem tabernakljastem nastavku in je pokrito s strmo opečno štirikapnico. Oblika štiristranega zidanega stolpa ga uvršča med poznobaročna znamenja. Stoji nedaleč stran od hiše številka 52. Dostop:

Občina Cerkvenjak


Spomenik NOB

C9

Tušakova vila z muzejsko zbirko

46° 34‘ 4.74“ 15° 56‘ 37.43“

46° 33‘ 53.28“ 15° 56‘ 40.99“

Tri metre visok spomenik v obliki obeliska je bil odkrit leta 1962; vanj so vklesana imena padlih domačinov. Stoji v središču Cerkvenjaka, v neposredni bližini kulturnega doma in poslopja s sedežem organov občine. Dostop:

Spomenik padlim v I. sv. vojni

C11

C10

Enonadstropna podeželska hiša v neorenesančnem slogu je iz druge polovice 19. stoletja. V njej je lepo urejena muzejska zbirka, ki obsega preko 800 razstavnih predmetov (pohištvo, gospodinjske pripomočke, glasbila, orožje, fotografije ...). Ogled je možen ob predhodni najavi. Informacije: Feliks Rajh, Brengova 45 a, 2236 Cerkvenjak Telefon: 02/703 51 60 Dostop: z avtom do parkirišča (Cerkvenjak 32)

46° 33‘ 56.11“ 15° 56‘ 36.39“ Značilen kamnit spomenik iz prve polovice 20. stoletja je posvečen domačinom, padlim v prvi svetovni vojni. Stoji v središču naselja, zahodno od župnijske cerkve. Dostop:

Občina Cerkvenjak

15


Lenart Trško jedro Lenarta

Vaško jedro Voličine 46° 32‘ 41.77“ 15° 48‘ 46.29“

L1

46º 34‘ 33.09“ 15º 49‘ 48.69“ Stari del Lenarta oblikujejo značilne trške zgradbe – meščanske hiše iz 19. stoletja, ki so od župnišča ob cerkvi razporejene v nizih cest proti Mariboru, Gornji Radgoni, Ptuju in Jurovskemu Dolu. Od posvetne stavbne dediščine sta ohranjena rotovž in špital. Trški sodnik je bil prvič omenjen že leta 1332; več kot 300 let so ga potrjevali Herbersteini iz bližnjega gradu Hrastovec, ki jim je bil trg podrejen. Tukaj so potekali živinski sejmi (sedemkrat na leto) in tedenski tržni dnevi (enkrat na teden). Leta 1625 je bil ustanovljen špital in leta 1675 rotovž. Razvoj trga so v 16. stoletju zavrli vpadi Turkov, pozneje kužne bolezni in številni požari. Ob popisu leta 1542 je trg štel 26 družin, leta 1754 je na tem območju bilo 45 hiš in 10 koč, leta 1790 so prešteli 300 prebivalcev.

Voličina je tipičen primer slovenske gručaste vasi s starim vaškim jedrom, ki se je izoblikovalo v okolici cerkve in zajema gostilno, trgovino, mesarijo, pekarno, pošto, kulturni dom in staro šolo. Kraj se prvič omeni v knežjem urbarju leta 1265. Posesti v Voličini so bile v lasti vurberškega in hrastovškega gospostva. V bližnji okolici cerkve svetega Ruperta, zgrajene v 15. stoletju, so še danes vidni ostanki protiturškega tabora. Na Krambergerjevem posestvu nedaleč od cerkve stoji kužno znamenje iz leta 1510. V bližini je tudi kip, posvečen slovenskemu jezikoslovcu Antonu Murku (1809–1871). Dostop:

Dostop:

16

L2

Občina Lenart


Cerkev svete Marije

L3

Cerkev svetega Lenarta 46° 34‘ 31.59“ 15° 49‘ 49.89“

46° 34‘ 02.13“ 15° 50‘ 19.26“ V Radehovi, v bližini akumulacijskega jezera Radehova, stoji edina podružnična cerkvica lenarške župnije; domačini jo imenujejo Stiperjeva kapela. Sestoji iz prezbiterija in zvonika iz 17. stoletja, v 19. stoletju pa ji je bila prizidana večja novogotska ladja. Kapela je bila nekdaj protestantska, konec 16. in v začetku 17. stoletja so se tukaj zbirali t. i. skakači, pripadniki srednjeveške verske sekte. Vaščani vsako leto na veliki šmaren, 15. avgusta, organizirajo žegnanje, na katerega radi pridejo tako domačini kot tudi drugi. Informacije: Župnija Sveti Lenart v Slovenskih goricah, Trg osvoboditve 13, 2230 Lenart v Slovenskih goricah Telefon: 02/720 62 78 Maše: ob 10.30 (vnebohod, binkoštni ponedeljek, veliki šmaren /15. 8./ in mali šmaren /8. 9./) Dostop:

L4

Cerkev svetega Lenarta, po katerem je kraj dobil ime, se prvič omeni leta 1196. Stoji na rahli vzpetini nad osrednjim tržnim prostorom. V preteklosti jo je obdajalo taborsko obzidje, ki pa so ga pozneje deloma znižali, deloma odstranili. Sedanja cerkvena stavba je z začetka 16. stoletja. Postopoma so ji dozidali stranski kapeli in zakristijo ter postavili nov zvonik. Cerkev predstavlja najlepši primerek slovenskogoriške pozne gotike. Njena notranjost je obogatena s kamnoseško obdelanim oseškim peščencem. Arhitekturno bogata je tudi cerkvena oprema; glavni oltar svetega Lenarta in oba stranska oltarja, vsi iz leta 1769, so delo Jožefa Holzingerja. Cerkev s svojo ubrano notranjostjo privablja številne obiskovalce, največ se jih zbere na lenarško žegnanjsko nedeljo v začetku novembra. Informacije: Župnija Sveti Lenart v Slovenskih goricah, Trg osvoboditve 13, 2230 Lenart v Slovenskih goricah Telefon: 02/720 62 78 Maše: Maše ob delavnikih: ob 8.15 in 17.00 (zimski čas) oz. 18.00 (poletni čas) Nedeljske maše: ob 6.30, 8.00 in 10.00 Farno žegnanje: 6. novembra (god svetega Lenarta, puščavnika in opata) Dostop:

Občina Lenart

17


Cerkev svetega Ruperta

L5

Črni križ 46º 34‘ 26.70“ 15º 48‘ 42.51“

46º 32‘ 42.63“ 15º 48‘ 56.68“ Cerkev svetega Ruperta se prvič omeni leta 1443. Sedanja stavba je iz obdobja 1519–1538 z izjemo stranskih kapelic, ki sta nastali pozneje, v času baroka. Celotna cerkvena oprema, pet oltarjev in prižnica, je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Leta 1780 je župnija Sveti Rupert v Slovenskih goricah postala samostojna, prej pa je bila podružnica lenarške župnije. V tem času je cerkev tudi dobila dokončno notranjo in zunanjo podobo; tako cerkev kot župnišče sta danes temeljito prenovljena. Za župljane predstavlja velik dogodek ruperško žegnanje tretjo nedeljo v septembru. Informacije: Župnija Sveti Rupert v Slovenskih goricah, Spodnja Voličina 78, 2232 Voličina Telefon: 02/720 86 77 Maše ob delavnikih: ob 7.00 (poletni čas) oz. 8.30 (zimski čas) Nedeljski maši: ob 7.00 in 10.00 Farno žegnanje: 24. septembra (god svetega Ruperta, škofa) Dostop:

18

L6

Ožbalt Ilaunig (1876–1945) je kot pravnik služboval na lenarškem sodišču vse do svoje upokojitve leta 1908. Napisal je več knjig; v Črnem križu pri Hrastovcu iz leta 1928 je predstavil zgodbo o Črnem križu, ki sloni na ustnem izročilu. Legenda pripoveduje, da se je v 16. stoletju mladi hrastovski grof Ivan Friderik Herberstein, edini dedič, zaljubil v lepo plemkinjo Agato iz gradiča Štralek (danes Zgornja Voličina). Oblastni materi sinova izvoljenka ni bila po godu, zato sta se zaljubljenca poročila naskrivaj v Stiperjevi kapeli, danes podružnični cerkvi svete Marije v Radehovi. V času, ko se je Friderik bojeval daleč od doma, so Agato obsodili čarovništva in jo umorili. Friderik je dal leta 1605 v spomin nanjo in kot simbol nesrečne ljubezni postaviti znamenje iz črnega marmorja, t. i. Črni križ. Le-tega so ob koncu 18. stoletja obnovili, nato pa nanj počasi pozabili, tako da je razpadel. Leta 1936 so ga na Ilaunigovo pobudo vnovič postavili. Znamenje stoji v gozdu Črni les nad jezerom Komarnik oz. ob magistralni cesti Maribor–Lenart. Dostop:

Občina Lenart


Grad Hrastovec

L7

46º 33‘ 56.35“ 15º 47‘ 14.81“ Grad Hrastovec je eden najmogočnejših gradov na Slovenskem, in to ne samo po dominantni legi, temveč tudi po arhitekturno zanimivi gradnji. Prvič je bil omenjen leta 1265, ko je obsegal dva z obzidjem povezana stolpa. Že leta 1338 so ob manjšem dvoru postavili kapelo in jo posvetili svetemu Ožbaltu. Vse od leta 1481 pa do druge svetovne vojne, izvzemši obdobje 1802–1902, so grad imeli v posesti grofje Herbersteini. Poslopje obsega starejše renesančno jedro na jugu in novejši baročni del na severu. Nad vhodnim portalom veličastnega severnega dela, v katerem so kapela, reprezentančno stopnišče in razkošna slavnostna baročna dvorana, je napisana letnica 1668. Njegovo notranjost si je mogoče ogledati ob predhodni najavi.

Borov križ

L8

46º 33‘ 59.32“ 15º 46‘ 29.63“ Na trikotni ploskvi zidano znamenje ima na čelni strani nišo z ostanki poslikave. O njegovem nastanku priča letnica 1610, obnovljeno pa je bilo v letih 1815 in 1887. Znamenje krasi baročno oblikovana streha s kardinalskim križem in vazama ob straneh. Stoji ob cesti Maribor– Lenart nedaleč od Šikerjeve gostilne. Po ustnem izročilu naj bi hrastovski graščak na tem mestu dal živo zakopati mlado Ančko, hčer nekega podložnika, ker se mu ni hotela vdati. Dostop:

Informacije: TIC – Razvojna agencija Slovenske gorice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 059 128 773 tic@rasg.si Dostop:

Občina Lenart

19


Kapelica na Zavrhu

L9

Znamenje štirih župnij 46º 33‘ 12.03“ 15º 47‘ 54.16“

46º 32‘ 01.04“ 15º 48‘ 56.71“ Edinstveno kapelica odprtega tipa je iz 19. stoletja. Pokriva jo položna piramidalna streha, ki sloni na toskanskih stebričkih baldahinaste oblike. V njeni sredini je nekdanje kužno znamenje iz leta 1510, ki pa je ohranjeno samo v delu nad streho. Kapelica stoji na trikotni zelenici pri cestnem križišču tik ob vstopu na Zavrh.

Zidano znamenje iz leta 1659, ki stoji na cestnem križišču v Voličini, ima v zgornjem delu štiri globoke, polkrožno zaključene niše s podobami naslednjih patronov: svetega Ruperta (Voličina), svetega Lenarta (Lenart v Slovenskih goricah), svete Barbare (Korena) in svete Marjete (Pernica). Dostop:

Dostop:

20

L10

Občina Lenart


Znamenje v Gradenšaku

L11

Maistrov stolp

46º 32‘ 32.00“ 15º 50‘ 14.54“

46º 32‘ 19.55“ 15º 49‘ 35.86“

Kužno znamenje na kvadratnem podstavku je iz obdobja 1710–1712, ko je tod zadnjič morila kuga. Domačini mu pravijo tudi pomorski križ. Njegove niše krasijo podobe svetnikov. Stoji ob hiši številka 9 v Gradenšaku. Dostop:

L12

Domačini so na Zavrhu leta 1963 postavili 24 m visok lesen stolp in ga poimenovali po generalu Rudolfu Maistru. Danes na tem mestu stoji 17 m visok kovinski razgledni stolp, ki ob lepem vremenu nudi izjemen razgled na Pohorje, Kozjak, Boč, Donačko goro, sosednjo Hrvaško in celo na madžarske ravnice. Sredi naselja se bohoti Stupičeva vila, v kateri je general nekajkrat počitnikoval. V spomin nanj in na njegove borce so v njej pred leti pripravili posebno razstavo. Dostop:

Občina Lenart

21


Spominska soba generala Rudolfa Maistra

L13

Etnološka zbirka Kranvogl 46º 32‘ 27.99“ 15º 49‘ 55.98“

46º 32‘ 17.90“ 15º 49‘ 35.27“ V završkem kulturnem domu (Zavrh 42) si je možno ogledati spominsko sobo, posvečeno generalu Maistru, z razstavljenimi predmeti in dokumenti, tesno povezanimi s pomembnimi dogodki iz njegovega življenja. TD Rudolf Maister - Vojanov Zavrh vsako leto v novembru pripravi t. i. Maistrove dneve v spomin na znamenitega Slovenca, ki je na Zavrh rad prihajal na oddih. V Stupičevi vili je napisal svojo drugo pesniško zbirko Kitica mojih (1929). Informacije: Stanko Kranvogel, Zavrh 97 a, 2232 Voličina telefon: 02/720 84 88 GSM: 041 900 750

Viničarija, danes preurejena v zanimiv kmečki muzej, ima lepo ohranjeno klet iz leta 1860; njen kamniti gornji del je bil dozidan leta 1926. Zasebna etnološka zbirka obsega osebne predmete, vinogradniške pripomočke in tehniško dediščino Slovenskogoričanov v preteklosti. Informacije: Roman Kranvogl, Zavrh 85, 2232 Voličina telefon: 02/720 57 84 GSM: 041 291 369 kranvogl.roman@gmail.com Dostop:

Dostop:

22

L14

Občina Lenart


Kmečki muzej Šiker

L15

Muzej Zedinjena Slovenija 1848 s stalno razstavo Slovenske gorice v letu 1848/49

46º 34‘ 05.52“ 15º 46‘ 08.49“ Zasebna muzejska zbirka obsega veliko kmečkega orodja in delovnih strojev. Razdeljena je v šest sklopov: poljedelstvo, sadjarstvo z vinogradništvom, tesarstvo, kolarstvo, sodarstvo in kmečka prevozna sredstva; nekaj razstavnih predmetov je tudi s področja stanovanjske kulture in mlinarstva. Orodje in stroji, prikazani v muzeju, so pretežno iz 19. stoletja. Informacije: Gostilna Šiker, Močna 7, 2231 Pernica telefon: 02/720 69 21 Dostop:

L16

46º 34‘ 32.50“ 15º 49‘ 51.11“ Prva stalna zbirka v občini prikazuje vodilno vlogo Slovencev med Muro in Dravo za poenotenje slovenskega jezika, začetke slovenskega ljudskega in srednjega šolstva, uvedbo moderne pisave in začetke gibanja za samostojno Slovenijo v letih 1848 in 1849. Razstava je začasno v Centru Slovenskih goric (Trg osvoboditve 9) in Rotovški kleti Lenart (Trg osvoboditve 5). Informacije: Zgodovinsko društvo Slovenske gorice, Nikova ulica 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah GSM: 041 240 242 zgodovinsko.drustvo.slov.gor@gmail.com www.slovenske gorice.eu TIC osrednjih Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 059 128 773 tic@rasg.si www.rasg.si Dostop:

Občina Lenart

23


Sveta Ana Cerkev svete Ane

Cerkev Marijinega obiskanja v Rožengruntu 46° 40‘ 41.68“ 15° 49‘ 27.63“

A1

46° 38‘ 48.64“ 15° 50‘ 37.90“ Med Spodnjo Ščavnico in Zgornjo Ščavnico so na hribu nad dolino reke Ščavnice leta 1654 postavili leseno kapelo. Na njenem mestu je bila leta 1705 zgrajena cerkev svete Ane; le-to so v 19. stoletju dvakrat obnovili. Cerkvena oprema obsega tri oltarje; glavni oltar iz leta 1794 je delo mariborskega kiparja Jožeta Holzingerja. Freske v stranski kapeli je v prvi polovici 19. stoletja naslikal mariborski klasicistični slikar Jožef Reitter. Blizu cerkve je kužno znamenje z napisom in letnico 1647. Informacije: Župnija Sveta Ana v Slovenskih goricah, Sveta Ana 25, 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah Telefon: 02/703 20 03 Maše ob delavnikih: ob 7.00 Nedeljski maši: ob 7.00 in 10.30 Podružnica: cerkev Marijinega obiskanja v Rožengruntu Farno žegnanje: 26. julija (god Svete Ane)

Manjša cerkev s prezbiterijem in dvonadstropnim zvonikom je iz prve tretjine 20. stoletja. Njeno pročelje členijo le okenske odprtine, podstrešni venec in delilni medetažni venec na zvoniku. Je podružnična cerkev župnije Sveta Ana v Slovenskih goricah, bogoslužje se v njej opravlja le ob nedeljah. Stoji zahodno od ceste Rožengrunt–Lokavec. Informacije: Župnija Sveta Ana v Slovenskih goricah, Sveta Ana 25, 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah Telefon: 02/703 20 03 Nedeljska maša: ob 8.30 Dostop:

Dostop:

24

A2

Občina Sveta Ana


Evangeličansko pokopališče

A3

Domačija Grafonž 46° 39‘ 29.31“ 15° 51‘ 43.50“

46° 39‘ 37.66“ 15° 49‘ 07.17“ Pokopališče so leta 1918 uredili priseljeni prekmurski evangeličani. Ohranjenih je 15 grobov z železnimi oz. kamnitimi nagrobniki. Sestavni del pokopališča je kapela s šilasto zaključenimi okni in strmo streho, zgrajena leta 1935. Na tem mestu se še danes opravljajo posamični pokopi. Informacije: Občina Sveta Ana, Sveta Ana 17, 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah Telefon: 02/729 58 80 obcina@sv-ana.si Dostop:

A4

Ob reki Ščavnici v naselju Zgornja Ščavnica leži kmetija družine Urbanič, ki jo že četrto generacijo s ponosom imenujejo Grafonževa domačija. Cimprana (lesena, iz brun narejena), delno podkletena hiša z letnico 1841 ima dvokrilna okna, deljena na polja in opremljena z lesenimi naoknicami. Pokriva jo strma dvokapna opečna streha, razporeditev njenih notranjih prostorov je tradicionalna. Domačiji dajeta poseben čar obnovljen čebelnjak z 38 dunajskimi panji ter lepo ohranjeno gospodarsko poslopje z veliko različnega kmečkega orodja in ostanki mlina. Informacije: Janez Urbanič, Zgornja Ščavnica 108, 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah Telefon: 02/703 22 53 GSM: 031 221 979 Dostop:

Občina Sveta Ana

25


A5

Domačija Kapl 46° 38‘ 53.40“ 15° 48‘ 15.83“

Kužno znamenje (Pomorski križ) 46° 38‘ 11.54“ 15° 49‘ 25.34“

i

Domačijo v Dražen Vrhu sestavljajo lesena, iz brun narejena hiša, t. i. cimprača, s sedemosno glavno in triosno zatrepno fasado, gospodarsko poslopje ter znamenje (leseno razpelo). Hiša je bila zgrajena okoli leta 1850, obnovljena pa 1924, o čemer priča letnica na lesenem portalu. Njena zgradba je arhitekturno značilna za to območje in je še posebej zanimiva zaradi hiške – manjše sobe na podstrešju, katere ključavnico odklepa ključ, ki je v celoti izdelan iz lesa. Gospodar hrani tukaj bogato zbirko starega pohištva, orodja, strojev in raznih pripomočkov, ki so jih v preteklosti uporabljali za opravljanje različnih obrtnih dejavnosti.

Kamnito stebrasto znamenje je v tlorisu štirioglato, pokriva pa ga monolitna strešica. Nastalo je leta 1637, v času kuge, in velja za izredno preprosto oblikovano stvaritev 17. stoletja. Stoji na križišču v bližini hiše številka 9 v Krivem Vrhu. Po legendi je bilo nekoč na tem mestu pokopališče. Dostop:

Informacije: Viktor Kapl, Dražen Vrh 56, 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah Telefon: 02/720 59 02 GSM: 041 729 322 viktor.kapl@ario.net Dostop:

26

A6

Občina Sveta Ana


Viničarija Pergerjev vrh

A7

Lokomobila na kmetiji Kramberger

46° 38‘ 53.06“ 15° 50‘ 31.57“

A8

46° 38‘ 23.84“ 15° 51‘ 18.18“

Stalna razstava v deloma ohranjeni viničariji zajema predmete iz bogate zgodovine vinogradništva v Slovenskih goricah. Med vinogradniki iz srede 19. stoletja izstopa Franc Postič, zdravnik, ki se je poleg sadjarstva ukvarjal tudi z vinogradništvom in je tod vzgojil več kot 300 sort vinske trte.

Redek predstavnik tehniške dediščine v Sloveniji je lokomobila znamke Hofherr-Schrantz-ClaytonSchuttleworth AG iz leta 1922. Ta pogonska naprava z delovnim tlakom 8 barov je občasno v pogonu na raznih turističnih prireditvah; zanjo vzorno skrbi lastnik Martin Kramberger. Ogled je možen po predhodnem dogovoru.

Informacije: Janez Senekovič, Kremberk 37, 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah

Informacije: Martin Kramberger, Krivi Vrh 16, 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 20 84

Dostop:

Dostop:

Občina Sveta Ana

27


Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Cerkev Svete trojice s frančiškanskim samostanom 46° 33‘ 56.28“ 15° 56‘ 34.80“

Trško naselje Svete Trojice v Slovenskih goricah

T1

46° 33‘ 56.50“ 15° 54‘ 35.66“ Med koncema 17. in 18. stoletja se je naselbina ob naraščajočem številu romarjev razvila v večjo tržno oblikovano vas in leta 1872 dobila trške pravice. Po uvedbi jožefinskih reform so kraju pomagali do blaginje promet, sejmi (ob kvatrnicah) in prihodi romarjev, vendar pa je ta pozneje razvojno zaostal, saj se industrija tukaj ni naselila. Urbanizirani predel sestavljata mlajše trško jedro s pretežno strnjeno zazidavo v severni polovici naselbine ter posamične gradnje, nastale po starejši vaški delitvi na parcele v južni polovici; samostanski kompleks na stičišču obeh ju s svojo gmoto povezuje in obenem krajinsko poudarja. Klasicistične trške stavbe, večina iz 19. stoletja, so razporejene nižje pod cerkvijo in samostanom, največ jih je ob lijakastem južnem prostoru. Na pročelju ene izmed teh je plošča, ki spominja na zdravnika in pisatelja Lojza Kraigherja.

28

T2

Na griču, obdanem z zelenim rastlinjem in drevesi, kraljuje cerkev Svete trojice, po kateri je naselje dobilo ime. S svojimi tremi zvoniki, ki ponosno silijo proti nebu, od daleč pozdravlja domačina in vabi utrujenega popotnika, da jo obišče. Leta 1631 je bila na tem mestu postavljena lesena kapela, a glas o treh lučkah, ki so se prikazovale ljudem, se je vse bolj širil. Zaradi vedno večjega števila ljudi, ki so prihajali semkaj, so se odločili postaviti cerkev. Gradili so jo od 1636 do 1643, bila pa je skoraj trikrat manjša od sedanje (segala je le do današnje prižnice). Do danes so se ohranili samo zvonik (ob glavnem oltarju), del ladje in zvon iz leta 1666 (na ogled v prezbiteriju). Leta 1663 so cerkev prevzeli redovniki avguštinci, jo s pomočjo negovskega graščaka Traunmansdorfa povečali in leta 1667 ponovno posvetili, na njeni južni strani pa zgradili samostan. Toda za romarje, ki so trumoma prihajali v kraj, je ta kmalu postala pretesna. Z denarno podporo grofa Draškoviča so leta 1735 začeli graditi novo in jo leta 1772 posvetili. Zvonika, obrnjena proti trgu, sta nastala v letih 1779 in 1780; v tem času so cerkev povezali s samostanom. Ko je cesar Jožef II. prepovedal romanje, so se cerkveni dohodki precej zmanjšali, kar je redovnikom avguštincem onemogočalo življenje. Na njihovo željo je bil samostan leta 1787 zaprt. Zapustili so ga leta 1811 in prepustili v oskrbo škofijskim duhovnikom, Sveta Trojica v Slovenskih goricah pa je postala ena od župnij lenarške dekanije. Leta 1854 so župnijo prevzeli redovniki frančiškani in ti jo oskrbujejo še danes. Leta 1885 je svojo nekdanjo

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah


podobo dobil tudi zvonik pri velikem oltarju, kateremu je močan veter leta 1796 odnesel kupolo. Cerkev je baročna mojstrovina, in čeprav kot stavba ni enotna, tega nikakor ne moremo trditi za njeno notranjost, ki je povezana v enkratno celoto. Čudovit baročni oltar z mogočnimi stebri, kipi in angelskimi figurami ter z znamenito sliko nad seboj, ki predstavlja skrivnost Svete trojice, je iz obdobja 1752–1756 in sodi med tri največje na Slovenskem. Šest stranskih oltarjev ni nič manj izjemnih. Posebnost je še znamenita loretska kapela s kipom črne Marije z božjim Detetom, ki je bila leta 1693, v zahvalo za prenehanje turških vpadov na tukajšnje ozemlje, prizidana k prvotni cerkvi. Svetišče so v letih 1883–1884 poslikali Jakob Brollo ter Osvald in Egidij Bieri. V samostanu si je možno ogledati bogato knjižnico in muzej, v samostanski kleti pa protokolarno-razstavni center. Informacije: Župnija Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Meznaričeva ulica 8, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah Telefon: 02/720 55 56 http://www.sv-trojica-franciskani.si

Samostanska knjižnica

T3

46° 33‘ 56.28“ 15° 56‘ 34.80“ V samostanski knjižnici je zbranih preko 3000 dragocenih knjig iz obdobja pred letom 1800, najstarejše so celo iz 15. stoletja. Med dragocenejšimi je prva tiskana knjiga o fiziki iz leta 1574. Iz časa redovnikov avguštincev se jih je ohranilo le malo, saj so jih ti ob svojem odhodu večino odpeljali. Frančiškani, ki so se tukaj naselili leta 1854, so precej starih knjig prinesli s seboj iz avstrijskih samostanov. Velik del knjižne zbirke pa je iz nekdanjega frančiškanskega samostana v Brežicah, kjer so se redovniki naselili že v 14. stoletju. Knjižnico so skozi stoletja dopolnjevali z vedno novim gradivom in jo tako precej povečali. Danes je dostopna javnosti, ogledajo si jo lahko romarji, turisti in drugi. Dostop:

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Mariborska cesta 1, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah Telefon: 02/729 50 20 www.sv-trojica.si Dostop:

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

29


T4

Protokolarno-razstavni center svetega Martina 46° 33‘ 59.00“ 15° 57‘ 32.67“

Rupnikova linija – fortifikacijski objekti v Gočovi 46° 34‘ 4.74“ 15° 56‘ 37.43“

i

Protokolarno-razstavni center svetega Martina se nahaja v kleti frančiškanskega samostana. Je eno izmed središč na romarski poti od Szombathelya na Madžarskem (preko Slovenije in Italije) do Toursa v Franciji. Prostori so namenjeni promociji vinoteke z izbranimi okoliškimi vini, turističnoinformacijski dejavnosti, ponudbi spominkov ter komornim in drugim turističnim prireditvam, zlasti ob božično-novoletnih in velikonočnih praznikih. Obnova kleti je bila izvedena v sklopu operacije Via Savaria (projekt Evropske kulturne poti, romarske poti svetega Martina).

T5

Rupnikova linija je sistem utrdb, ki jih je Kraljevina Jugoslavija v obrambo pred napadi Italijanov začela graditi vzdolž meja pred drugo svetovno vojno. Ime je dobila po Leonu Rupniku, edinem jugoslovanskem generalu slovenskega rodu. Utrdbe nikoli niso služile svojemu namenu.

Informacije: Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Mariborska cesta 1, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah Telefon: 02/729 50 20 www.sv-trojica.si

V gozdu ob cesti Gočova–Voličina je več dobro ohranjenih objektov: protitankovsko gnezdo za top je s strelskim jarkom povezano s puškomitraljeznim gnezdom, iz katerega vodi oskrbovalni jarek v zaledje. Ob cesti nasproti Matjašičeve domačije najdemo ogromno, z železom utrjeno mitraljezno gnezdo, od koder sta speljana dva strelska jarka; po enem od teh pridemo do naslednjega puškomitraljeznega gnezda. Na travnikih oz. njivah za vasjo Gočova, ob stari strugi Pesnice, jih je še več.

Dostop:

Dostop:

30

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah


Spomenik domačinom, padlim med II. svetovno vojno

T6

46° 34‘ 29.34“ 15° 56‘ 32.51“ V trgu, ob nekdanjem zdravstvenem domu, stoji spomenik padlim domačinom, delno izdelan po načrtih arhitekta Plečnika. Na rahlo dvignjenem otočku, ki ga obdaja kamnita ograja in polkrožno zaključuje ploščad, je postavljen kamnit obelisk iz treh kamnitih sklopov s peterokrako zvezdo na vrhu (po predvidenem načrtu naj bi na tem mestu bil golob). Na čelni strani spodnjega dela spomenika je vklesano posvetilo, na njegovih stranicah pa so imena desetih padlih domačinov. Spomenik je narejen iz pohorskega granita. Dostop:

Domačija Bunderla

T7

46° 33‘ 11.64“ 15° 55‘ 56.65“ Lepo ohranjeno in obnovljeno domačijo sestavljajo zidana pritlična, delno podkletena hiša, gospodarsko poslopje (z letnico 1787 na kletnem portalu) in svinjak. Na sklepniku kamnitega portala hiše je letnica 1830, nad njim pa še letnica 1937; pročelje krasita slika svetega Florjana in sončna ura. Domačija se nahaja nad cesto Osek–Benedikt. Informacije: Cvetka Bunderla, Osek 72, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/720 57 33 GSM: 031 649 001 Dostop:

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

31


Kapela ob jezeru

T8

Poličeva kapela

46° 34‘ 4.74“ 15° 56‘ 37.43“

T9

46° 33‘ 53.28“ 15° 56‘ 40.99“

Na mestu, ki je bilo prvotno namenjeno gradnji cerkve, stoji trioglata kapela, od katere vodijo kamnite stopnice proti cerkvi na griču. Njene poslikave predstavljajo Sveto trojico, svetega Izidorja in svetega Lenarta (slednja sta predstavnika kmetskega stanu). Trikotna oblika kapelice je povezana s Sveto trojico kot troedinim Bogom in z legendo o treh lučkah. Kdaj so jo sezidali, ni znano, iz kronike je mogoče razbrati le, da je bila na dan svetega Marka leta 1904 že drugič prenovljena in blagoslovljena. Blagoslov je opravil knezoškof Mihael Napotnik; obenem je blagoslovil še križev pot, ki ga je postavil (prvih devet postaj se zvrsti na poti od kapelice do cerkve, kjer so še zadnje tri postaje).

Na Cesti Maksa Kavčiča, nedaleč od gostinskega lokala Na griču, stoji obnovljena kapela svetega Križa ali po domače Poličeva kapela. Zgrajena je bila v novogotskem slogu leta 1885. Dostop:

Dostop: Znamenje svetega Janeza Puščavnika

T10

46° 34‘ 4.74“ 15° 56‘ 37.43“ Na Cesti Maksa Kavčiča (blizu hiše številka 2) v severozahodnem delu trga je kip svetega Janeza Puščavnika iz leta 1848; stoji na širokem podstavku z napisom v nemškem jeziku. Slogovno predstavlja nadaljevanje poznobaročne tradicije 19. stoletja. Dostop:

32

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah


Vinogradniško-poljedelska zbirka

T11

46° 33‘ 53.28“ 15° 56‘ 40.99“ Zasebna muzejska zbirka obsega veliko predmetov, orodja in pripomočkov iz preteklosti dveh temeljnih gospodarskih panog na območju Slovenskih goric – poljedelstva in vinogradništva. Informacije: Andrej Senekovič, Zgornji Porčič 110, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/729 69 27 Dostop:

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Sveti Jurij v Slovenskih goricah Vaško jedro – Jurovski Dol

J1

46° 36‘ 24.39“ 15° 47‘ 6.89“ Gručasto jedro naselja Jurovski Dol se je razvilo ob cerkvi, in sicer z nadstropnimi župniščnimi stavbami, staro šolo in gostilno ter s pritličnimi in visokopritličnimi stanovanjskimi hišami skupaj z gospodarskimi poslopji. Dostop:

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

33


Cerkev svetega Jurija

J2

Slomškov dom

46° 36‘ 24.59“ 15° 47‘ 8.36“

46° 36‘ 23.78“ 15° 47‘ 6.38“

Prvotna cerkvica je bila prvič omenjena leta 1388, takrat so v njej opravljali bogoslužje kaplani iz Lenarta v Slovenskih goricah. Kraj ima ime po cerkvenem patronu svetem Juriju, zavetniku vitezov, vojakov, pa tudi poljedelcev, živinorejcev in vinogradnikov (na cerkvenem zvoniku je lep reliefni prikaz vinske trte). Župnija je samostojna od leta 1786. Cerkev stoji na manjši vzpetini in je obrnjena proti sončnemu vzhodu. V celoti je zidana z opeko, tudi streha je opečnata. Tla krasijo nove granitne plošče. Strop je obokan; kor in ladja imata enake rebraste oboke, prezbiterij pa pokriva zvezdasti obok. Nad prizidanimi stranskimi kapelami sta na obeh straneh srednje gotske ladje še dve manjši ladji. Vsi štirje stranski oltarji, umetniško izrezljani v letih 1760–1770, so delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Na stenah visi tudi lep križev pot iz leta 1908, ki upodablja Kristusovo pot na Golgoto. Zvonik stoji pred cerkvijo in tvori z njo celoto. Tukaj je pokopan znani koroški narodni buditelj Andrej Einspieler.

Stavba iz leta 1824 je v svoji zgodovini služila za različne namene: v njenih prostorih so svojčas imeli sedež matični urad, šola, pošta, krajevna skupnost in še nekateri drugi. Stoji v neposredni bližini župnijske cerkve. Župnija je objekt leta 2001 v celoti obnovila in danes se v njem nahajajo Slomškova kapela, pevska in mladinska soba ter prostori, namenjeni župnijskemu karitas. Informacije: Župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Jurovski Dol 5, 2223 Jurovski Dol Telefon: 02/720 52 54 Dostop:

Informacije: Župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Jurovski Dol 5, 2223 Jurovski Dol Telefon: 02/720 52 54 Maše ob delavnikih: ob 8.00 ali 19.00 (poletni čas) oz. 17.00 (zimski čas) Nedeljski maši: ob 7.00 in 10.00 Farno žegnanje: 23. aprila (god svetega Jurija, rimskega vojaka in mučenca) Dostop:

34

J3

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah


Beričeva kapela

J4

Fanedlova (Vuzmova) hiša 46° 35‘ 33.24“ 15° 47‘ 12.09“

46° 36‘ 24.07“ 15° 47‘ 21.56“ Kapela zaprtega tipa, posvečena Mariji Pomočnici, z začetka 20. stoletja stoji ob cesti Jurovski Dol–Lenart. Dostop:

J5

V manjšem razloženem naselju Varda (h. št. 14), ki se nahaja med Jurovskim Dolom in Zgornjim Partinjem, stoji lepo obnovljena cimprana (lesena, narejena iz brun) kmečka hiša. Je podkletena in krita z opečno dvokapno streho. Sestavljajo jo stanovanjski del, prostor s stiskalnico in vinska klet. V hišni tram je izdolbena letnica 1787. Dostop:

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

35


Knubleževa (Roškarjeva) kapela

J6

Kužno znamenje

46° 37‘ 9.43“ 15° 46‘ 15.90“

J7

46° 36‘ 32.72“ 15° 46‘ 20.55“

Kapela zaprtega tipa je bila zgrajena leta 1910. Ima zvonik s čebulasto streho; v zahodnem pročelju se kaže postbaročna manira, notranjost je poslikana s freskami. Stoji ob hiši številka 56 v naselju Malna.

Stebrasto znamenje na trikotnem temelju ima zgoraj tabernakljast nastavek s plitvimi nišami; na njem je izpisana letnica 1676. Nahaja se ob hiši številka 26 v Jurovskem Dolu (pri Gragerjevih).

Dostop:

Dostop:

Meščanska zidanica

J8

46° 36‘ 56.97“ 15° 47‘ 19.46“ V naselju Malna (h. št. 21) stoji tipična slovenskogoriška zidanica iz leta 1868; krita je z opečno dvokapno streho. Dostop:

36

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah


Miheličeva kapela Miheličeva kapela

J9

Partinjski gradič

46° 35‘ 40.76“ 15° 46‘ 13.74“

J10

46° 35‘ 14.23“ 15° 47‘ 0.10“

Kapela z Marijinim kipom je bila postavljena v zahvalo za mamino ozdravitev leta 1946. Je delno zaprtega tipa, njen zgornji del s streho sloni na treh parih stebrov. Nahaja se na travniku ob hiši številka 30 v Zgornjem Partinju.

Zakonca Klampfer sta na mestu dotrajanega gradiča v Zgornjem Partinju 14 zgradila novo stavbo v slogu gradičev, kakršnih je bilo nekoč tod okrog kar nekaj in so predstavljali nekakšne podružnice gradu Hrastovec.

Dostop:

Dostop:

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

37


Rajšpova hiša

J11

Znamenje v Žitencah

46° 35‘ 11.80“ 15° 47‘ 29.24“

46° 37‘ 49.55“ 15° 48‘ 26.07“

V naselju Varda (h. št. 23) stoji lepo obnovljena cimprana hiša, stara preko 200 let, s prijetnim stanovanjskim delom za bivanje. Je podkletena; pokriva jo opečna dvokapna streha. Dostop:

38

J12

Štiri metre visoko znamenje iz 19. stoletja ima obliko majhnega zvonika. Krasi ga visoka niša s podobo Križanega. Stoji ob hiši številka 59 v razloženem naselju Žitence. Dostop:

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah


Zorečeva kapela

J13

46° 35‘ 30.24“ 15° 45‘ 49.82“ Kapelo zaprtega tipa s trikotnim čelom in kovano ograjo so sredi 19. stoletja postavili s prošnjo, da bi bila letina dobra. Nahaja se v Zgornjem Partinju ob hiši številka 121. Dostop:

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

39


Naravne vrednote in druge zanimivosti

Gospodar njene potomke, benediški župan, jo je poimenoval Čolnikova trta in jo vsadil v neposredni bližini rojstne hiše Dominika Čolnika pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Župan v sodelovanju z Društvom vinogradnikov Benedikt vsako leto tudi organizira rez in trgatev. Pridelano vino je mogoče pokusiti na prireditvi Pokušina mladega vina, ki poteka prvo nedeljo po martinovem.

Benedikt Čolnikova trta

B1

46° 36‘ 09.07“ 15° 53‘ 44.64“ Univerzitetno mesto Maribor je Občini Benedikt v znak prijateljstva in sožitja leta 2005 poklonilo cepič Stare trte – najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov, ki že več kot 400 let raste in rodi na mariborskem Lentu ob reki Dravi. Modra kavčina ali žametna črnina (Vitis vinifera var. sativa), kot se imenuje, je ena najstarejših pristnih slovenskih sort.

40

Informacije: Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 60 80 www.benedikt.si Dostop:

Občina Benedikt


B2

Slatinski vrelci

Cerkvenjak

46° 36‘ 36.15“ 15° 52‘ 49.40“ Izvrtane so tri vrtine in vsaka od njih ima svoje, žensko ime: Helena, Pavla in Ana. Nad vrtino Pavla je zgrajen nadstrešek, pod katerim je prijetno posedeti in se odžejati z mineralno vodo; iz vrtine Ana v neposredni bližini mineralna voda namreč prosto teče. Informacije: Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt Telefon: 02/703 60 80 www.benedikt.si Dostop:

C1

Johanezova trta 46° 34‘ 5.30“ 15° 56‘ 37.80“

Trta sorte modra kavčina ali žametna črnina je potomka na svetu najstarejše trte z mariborskega Lenta. Ograja, ki jo obdaja, ima obliko majolike. Trta je poimenovana po sv. Janezu Nepomuku, zavetniku v bližini stoječe kapelice. V središče Cerkvenjaka je bila vsajena leta 2004, in sicer ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Informacije: TIP Cerkvenjak, Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak Telefon: 02/729 57 07, 02/729 57 00 tip@cerkvenjak.si Dostop:

Občina Benedikt

Občina Cerkvenjak

41


Botanični vrt

C2

46° 34‘ 2.37“ 15° 56‘ 41.39“

Športnorekreacijski center Cerkvenjak (ŠRC Cerkvenjak)

C4

46° 33‘ 59.16“ 15° 57‘ 1.96“

Manjši, idilično dodelan in urejen botanični vrt se nahaja v bližini vrtca. V njem raste preko 40 rastlinskih vrst, med njimi največ začimbnic in dišavnic. Del vrta predstavljajo drevesne vrste, tudi stare visokodebelne sorte, ter različne sorte vinske trte.

Športnorekreacijski center zajema glavno in pomožno travnato igrišče, dve teniški igrišči, tekaško progo (120 m), strelišče, otroška igrala in objekt s tribuno (357 sedežev).

Informacije: Osnovna šola Cerkvenjak-Vitomarci, Cerkvenjak 24, 2236 Cerkvenjak Telefon: 02/729 58 40

Informacije: Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak Telefon: 02/729 57 00 obcina@cerkvenjak.si

Dostop:

Dostop:

Izvir Lübe vodice

C3

46° 33‘ 17.12“ 15° 57‘ 22.19“ V Andrencih najdemo izvir, ki, vsaj po pričevanju prednikov, ni še nikoli usahnil, tudi v najbolj sušnih obdobjih ne, zato so mu domačini nadeli ime Lüba vodica. V davnini se je na tem območju nahajalo naselje, ki naj bi bilo uničeno v grozovitem potresu. V neposredni bližini je še 13 rimskih gomil. Dostop:

42

Občina Cerkvenjak


Vzletišče Cerkvenjak

C5

Župetinski hrast

46° 32‘ 42.41“ 15° 54‘ 58.84“

C6

46° 32‘ 30.46“ 15° 57‘ 31.98“

Vzletišče v Spodnji Čagoni s travnato stezo za vzletanje in pristajanje zrakoplovov je odprto, kadar letenje dopuščajo vremenske razmere. Namenjeno je pristajanju in vzletanju motornih zmajev, ultralahkih in drugih manjših letal. Nočno letenje ni možno. Smer VPS: 156°—336° (13—34) Dimenzija VPS: 550 m x 25 m Nadmorska višina VPS: 227 m n. m.

400 let star hrast izjemnih razsežnosti (obseg: 7 m) je v Župetinski grapi dokaj skrit. Iz njegove zanimive zgodovine izvemo, da je rasel na tromeji parcel treh gospodarjev. V neposredni bližini sta kapelica Matere božje in prostor, urejen za piknike. Neokrnjena narava vas bo gotovo prevzela s svojo lepoto. Dostop:

Informacije: AEROKLUB Sršen Cerkvenjak (Ivan Divjak), Brengova 51, 2236 Cerkvenjak GSM: 041 447 912 Dostop:

Občina Cerkvenjak

43


Lenart Krajinski park Kamenščak - Hrastovec

L1

46º 33‘ 30.12“ 15º 47‘ 13.72“ Na seznam zavarovanih območij je krajinski park, ki se razprostira na 851 ha površine, uvrščen od leta 1992. Zajema del gričevja Slovenskih goric med Dravsko in Pesniško dolino, natančneje med Završko vasjo, Koreno, Voličino in Hrastovcem, ter predstavlja del t. i. osamelega krasa z nadzemeljskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi, ki se v širini 1 do 2 km razteza od Dupleka na jugozahodu pa do Hrastovca na severovzhodu.

44

Večja naselja se intenzivneje urbanizirajo, ponekod se intenzivira obdelovanje kmetijskih površin v sicer ohranjeni tradicionalni slovenskogoriški kulturni krajini z ekstenzivno kmetijsko rabo (ekstenzivni travniki, visokodebelni senožetni sadovnjaki, vinogradi, gozdnata severna pobočja ter njive, pašniki in travišča v dnu dolin), ki daje življenjski prostor velikemu številu redkih vrst metuljev in ptic. Prevladujejo vrtače in kraški izviri, ki jih domačini imenujejo izvirki ali zverčine. V Voličini najdemo podzemno kraško jamo in poševno oz. stopnjasto brezno. Značilno nahajališče litotamnijskega apnenca je na območju Strme Gore. Apnenec iz tamkajšnjih kamnolomov so v preteklosti uporabljali kot gradbeni material. Dostop:

Občina Lenart


Hrastovški ribniki

L2

Jezero Komarnik

46º 33‘ 55.93“ 15º 47‘ 19.64“

46º 34‘ 14.48“ 15º 48‘ 25.80“

V razloženem naselju Hrastovec v severnem delu gozdnate zakrasele planote Hrastovenjak ležijo na površini 4,2 ha Hrastovški ribniki. Ti so prvotno pripadali grofom Herbersteinom, ki so imeli v posesti še bližnje jezero Komarnik, danes pa jih upravlja Zveza ribiških družin Maribor. Pregrajeni so v štiri prekate, v njih gojijo predvsem krape, ščuke in smuče. Območje je pomemben življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst; od leta 1992 je zavarovano kot naravni spomenik. Ribnike obraščajo trs, rogoz in plavajoče rastline, ki nudijo ribam in drugim vodnim organizmom zavetje pred plenilci. Dostop:

L3

Akumulacijsko jezero Komarnik leži približno 2 km zahodno od Lenarta v Slovenskih goricah. V zapisih se omenja že v 16. stoletju, takrat so ga lastniki bližnjega gradu Hrastovec uporabljali za gojenje rib. V 60-ih letih 20. stoletja je bilo preurejeno v zadrževalnik visokih voda in na zahodni strani zavarovano z nasipom. Obsega 26 ha površine, njegova povprečna globina je 1,5 m. Vzhodno od jezera se razprostira gozd Črni les, jugovzhodno od njega so travniki in intenzivno obdelana polja. Po regulaciji reke Pesnice in uničujoči melioraciji v Pesniški dolini je jezero z okolico postalo zadnje zatočišče in pomembno bivališče za nekatere živalske vrste (npr. za malo povodnico) in edini življenjski prostor za mnoge ogrožene rastlinske vrste (npr. za ščitolistno močvirko, vodni orešek in beli lokvanj). Pisana paleta

Občina Lenart

45


vodnih in močvirskih bivališč pogojuje zelo bogato favno vodnih nevretenčarjev. Tukaj živi veliko vrst vodnih in močvirskih hroščev (npr. kozak in obrobljeni kozak), jezero pa je tudi edino najdišče nekaterih vrst vodnih hroščev v Sloveniji. Kačjih pastirjev je kar 35 vrst, med številnimi ogroženimi vrstami velja omeniti loško zverco in zgodnjega trsničarja, predvsem pa največjo srednjeevropsko populacijo nosne jezerke, ki je marsikje drugod po Evropi ni več najti. V jezeru živi tudi močno ogrožena medicinska pijavka. Jezero z gozdnato okolico (Črni les, Hrastovenjek) je izredno pomembno za dvoživke, in sicer zaradi pestrosti ekoloških niš ter funkcionalne povezave vodnih in kopenskih bivališč. Nadvse pisana je favna vodnih ptic, za katere je jezero eno najpomembnejših gnezdišč v Sloveniji. Izjemno veliko gnezditveno gostoto dosegajo zlasti mali ponirek, čopasti ponirek, čopasta črnica in črna liska, prav tako mala bobnarica, reglja, grahasta tukalica, mokož in bičja trsnica, medtem ko ob jezeru gnezdi skoraj polovica slovenskih rac sivk. V okolici Komarnika se ob vodotokih in ribnikih pojavlja tudi vidra. Okrog jezera Komarnik je speljana 2,5 km dolga sprehajalna pot, postavljene so pojasnjevalne table in dve ornitološki opazovalnici. Možna sta dva dostopa: parkirišče pri gostišču Črni les ob magistralni cesti Maribor–Gornja Radgona in parkirišče pod gradom Hrastovec.

Jezero Pristava 46º 33‘ 56.97“ 15º 45‘ 57.99“

Med travniki v Pesniški dolini južno od naselja Močna je reka Pesnica zajezena v jezero Pristava. Drugo ime zanj je Šikerjev ribnik, leži namreč v bližini znamenite Šikerjeve gostilne. Prvotni ribnik, ki je prejšnja stoletja pripadal grofom Herbersteinom (v njem so gojili ribe), so pred desetletji povečali v zadrževalnik reke Pesnice tako, da so na njen tok namestili pregrado. Jezero je dolgo 750 m in široko 500 m, njegova površina meri okoli 30 ha. Namenjeno je tudi ribolovu, v njem namreč gojijo ščuke, smuče, klene, krape, some in somiče. Je nadvse pomemben vodni prostor za prezimovanje ptic, ki se tod zadržujejo samo občasno, med selitvijo. Tukaj najdemo tudi rastišča redkega ščitastolistega plavčka in belega lokvanja. Dostop:

Dostop:

46

L4

Občina Lenart


Jezero Radehova

L5

Račji gaj

46º 33‘ 48.89“ 15º 50‘ 26.90“

46º 34‘ 05.13“ 15º 49‘ 54.18“

Akumulacijsko jezero blizu naselja Radehova v Pesniški dolini je nastalo z zajezitvijo Globovnice. Dolgo je 750 m in široko 400 m, njegova površina meri 24 ha. Velja za priljubljen kraj ribičev, v njem je namreč možno ujeti različne vrste rib: some, krape, ščuke, smuče in nekatere druge. Dostop:

L6

Račji gaj je urejen kot miniaturni obvodni park. Je kraj miru in počitka, ki omogoča opazovanje življenja na vodi in ob njej. Tukaj živijo race domače vrste, race mlakarice, labod grbec, zelenonoga tukalica, vodna kura liska, različne ptice, dvoživke in še nekatere druge živali. Dostop:

Senekovičeva vrba

L7

46º 34‘ 12.15“ 15º 46‘ 42.77“ V naselju Zamarkova raste najdebelejša bela vrba v Sloveniji – Senekovičeva vrba. Njen obseg meri več kot 7 m. Dostop:

Občina Lenart

47


Športnorekreacijski center Polena (ŠRC Polena)

L8

46º 34‘ 25.19“ 15º 49‘ 21.14“

Reka Ščavnica in Ščavniška dolina

V ŠRC Polena je možno igrati veliki nogomet in odbojko na mivki, na voljo je tudi balinanje. Na peščeni krožni progi se izvajajo vsakoletna kasaška tekmovanja, progo pa koristijo tudi rekreativni tekači, pohodniki in sprehajalci. Asfaltirano progo uporabljajo za trening tako klubski kot tudi rekreativni kolesarji vseh starosti. Zadnji konec tedna v maju tukaj poteka kmetijsko-obrtniški sejem (KOS). Informacije: Občina Lenart, Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/729 13 10 obcina@lenart.si Dostop:

48

Sveta Ana

Občina Lenart

A1

46° 39‘ 21.67“ 15° 51‘ 13.27“ Ekološko pomembno območje ob zgornjem toku reke Ščavnice, od izvira na območju Trat in Zgornje Velke do magistralne ceste Lenart–Gornja Radgona, obsega obrobje severnega dela Slovenskih goric in se ponaša z veliko raznolikostjo habitatnih tipov (rečni in obrečni habitati, mokra in suha travišča, gozdovi). Gre za življenjski prostor redkih in obenem ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zgornji tok Ščavnice, od izvira do naselja Spodnja Ščavnica oz. magistralne ceste Lenart–Gornja Radgona, je ohranjen v pretežno naravnem stanju. Voda ob izviru na več mestih mezi in ustvarja izvirni potoček, širok do 0,5 m. V osrednjem in spodnjem delu območja je struga široka do 5 m in ima ohranjeno prvotno meandrasto obliko, ohranjena pa je tudi prvotna drevesno-grmovna obrežna vegetacija. Ob strugi so še ponekod zamočvirjeni predeli. Pestra kulturna krajina z ekstenzivnimi, mestoma močvirnimi travniki, senožetnimi sadovnjaki in gozdnatimi severnimi pobočji predstavlja zavetje vsaj devetim vrstam metuljev in več kot 35 vrstam mladoletnic (edini doslej znani podatek o nekaterih omenjenih žuželkah v Sloveniji). Pojavlja se tudi enodnevnica (Ecdyonurus siveci), za katero je značilno, da je endemne vrste (znana prav enodnevnica iz kraja Zgornja Ščavnica). Tod živi ogrožena progasta pijavka (Dina lineata lineata) in ta podatek je eden od le dveh znanih podatkov o tem vodnem zajedavcu v Sloveniji. Ščavnica na tem območju nudi življenjski Občina Sveta Ana


prostor prav tako vidri (Lutra lutra) in raznim pticam. Reka Ščavnica je znana tudi po skrbno urejenih rečnih brežinah in sprehajalnih poteh. Rožmanov mlin iz leta 1890 je danes edini mlin ob njej, ki še obratuje.

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Dostop:

Dobrava

T1

46° 33‘ 56.02“ 15° 56‘ 34.98“

Fundamentalni reper označuje najvišjo točko osrednjih Slovenskih goric (404 m n. m.); nahaja se v Lokavcu.

Gozd Dobrava je kot posebno ohranitveno območje vpisano v seznam območij Natura 2000. Leži jugovzhodno od središča naselja Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Gre za obsežno gozdnato območje (102 ha), na katerem je zaznati skrb za ohranitev naravnega ravnotežja. Na čudoviti jasi sredi gozda stoji lovski dom, ki so ga leta 1974 zgradili domači lovci. Kraj predstavlja priljubljeno točko za vse, ki si želijo prijazno preživeti prosti čas.

Dostop:

Dostop:

Fundamentalni reper

A2

46° 41‘ 29.64“ 15° 48‘ 23.73“

Občina Sveta Ana

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

49


Kamnolom Osek

T2

46° 34' 46.34" 15° 54' 21.72" Opuščeni podzemni kamnolom leži v gozdu ob makadamski poti severno od domačije Polič v Oseku. Je nahajališče rumenorjavih kamnin, apnenca in peščenjaka. Neizkoriščena plast apnenca, debeline okoli 20 cm, vsebuje številne lepo ohranjene lupine fosilnih polžev in školjk. Vhod v podzemni kamnolom se zarašča, nekaj 100 m dolgi jamski rovi pa so še vedno trdni. Velja za enega redkih kamnolomov v Sloveniji, v katerem so kamnino pridobivali podzemsko. Le-to so uporabljali kot gradbeni material na primer za cerkvi pri Benediktu in Svetih Treh Kraljih, za negovski grad in delno tudi za cerkev na Ptujski Gori. Dostop:

Trojiško jezero 46° 33‘ 59.16“ 15° 57‘ 1.96“

Ob poljih zahodno od cerkve leži umetno jezero, nastalo konec 60-ih let prejšnjega stoletja, ki močno vpliva na življenje in podobo Svete Trojice v Slovenskih goricah. Razprostira se na približno 38 ha in je priljubljeno zbirališče ribičev in rekreativcev. Predstavlja eno najpomembnejših razvojnih možnosti občine, predvsem na področju turizma in z njim povezane storitvene dejavnosti ter kmetijstva. V neposredni bližini jezera stoji turistična hišica, namenjena zlasti za piknike; urejen je tudi prostor za kampiranje. Na pobočju griča pod cerkvijo je več zdravilnih energijskih točk. Okrog jezera poteka učna in obenem raziskovalna pot, ob njegovem zgornjem, tj. severnem delu pa se razprostira učni poligon. Dostop:

50

T3

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah


Pomembne osebnosti Pri Sveti Trojici se je rodilo nekaj pomembnih osebnosti: literat in učitelj Ivo Brnčič (1912–1943), duhovnik in jezikoslovec Oroslav Caf (1814–1874), pisec Vatroslav Holz (1844–1914), teolog Lovro Vogrin (1809–1869) in slikar Maks Kavčič (1909–1973). V letih 1907–1914 je tukaj kot zdravnik služboval Alojz Kraigher, ki je v tem času napisal Kontrolorja Škrobarja. Pri njem je nekaj mesecev (jesen 1910–pomlad 1911) živel kot gost naš veliki književnik Ivan Cankar in ustvarjal svoje zadnje dramsko besedilo Lepa Vida. Spomin na nekatere izmed omenjenih mož so domačini počastili s spomenikom, spominsko ploščo ali spominsko sobo.

Sveti Jurij v Slovenskih goricah Slovenske gorice – doli (območje Natura 2000)

J1

46° 36‘ 7.33“ 15° 47‘ 45.85“ Prisotnost človeka, ki je skozi stoletja z delom sooblikoval pokrajino, je v Slovenskih goricah pogojevala nastanek enega najpestrejših življenjskih okolij – mozaičnega prepleta ekstenzivnih travnikov, visokodebelnih sadovnjakov starih sort jablan in hrušk, nižinskih gozdov, samotnih dreves, mejic ter polj s tradicionalnimi okopavinami in starimi sortami žit. Nekatera slovenskogoriška območja, skupaj s pašniki in travišči, so gnezdišča redkih ptic. Tako raznoliko pokrajino zaznamujejo vrste, kot so zelena žolna (Picus viridis), smrdokavra (Upupa epops), pogorelček (Phoenicurus phoenicurus), divja grlica (Streptopelia turtur), rjavi srakoper (Lanius collurio) in rumeni strnad (Emberiza citrenella). Dostop:

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

51


52


53


Turistična ponudba: turistične kmetije, vinotoči, domača obrt

Penzion Petelin

46° 36‘ 23.37“ 15° 53‘ 25.19“ Informacije: Andreja Petelin Čolnikov trg 1 2234 Benedikt telefon: 02/703 14 27 GSM: 031 644 473 andreja@penzionpetelin.si www.penzionpetelin.si

Benedikt

Apartmajska hiša Rajšp

46° 37‘ 14.65“ 15° 52‘ 13.03“ Kmetija Kaučič

46° 37‘ 31.27“ 15° 53‘ 48.92“ Informacije: Janez Kaučič Trstenik 21 2234 Benedikt telefon: 02/703 60 23 GSM: 041 716 140 info@turisticnakmetija-kaucic.com www.turisticnakmetija-kaucic.com 54

B2

B1

Informacije: Angela Rajšp Breznikova cesta 23 2234 Benedikt GSM: 031 829 614, 031 833 158 apartmajirajsp@gmail.com www.apartmaji-rajsp.com

Občina Benedikt

B3


Turizem z nastanitvijo Senekovič

B4

Okrepčevalnica, picerija, fast food Trsek

B6

46° 36‘ 27.67“ 15° 53‘ 31.04“

46° 37‘ 38.60“ 15° 53‘ 47.02“

Informacije: Franjo Kraner Radgonska cesta 8 2234 Benedikt telefon: 02/720 55 03 GSM: 041 337 909 franjokraner@gmail.com

Informacije: Silvo Senekovič Trstenik 20 2234 Benedikt telefon: 02/703 14 65 GSM: 031 695 913 silvosenekovic@siol.net

Vinogradništvo Borak

B7

46° 37‘ 08.96“ 15° 54‘ 32.64“

Gostilna in picerija Lekežič

46° 36‘ 19.68“ 15° 53‘ 33.49“ Informacije: Privilegij, d. o. o. Čolnikov trg 19 2234 Benedikt telefon: 02/703 60 50 nina@gostisce-lekezic.com www.gostisce-lekezic.com

B5

Informacije: Zlatko Borak Cvetlična ulica 4 2234 Benedikt telefon: 02/703 11 59 GSM: 051 654 254

Vinogradništvo Čeplak

B8

46° 36‘ 27.22“ 15° 53‘ 34.84“ Informacije: Janez Čeplak Strma ulica 26 2234 Benedikt telefon: 02/703 10 38 GSM: 041 674 866

Občina Benedikt

55


Vinogradništvo Janžekovič

B9

Vinogradništvo Rajter

46° 36‘ 51.32“ 15° 54‘ 07.48“

46° 37‘ 47.93“ 15° 52‘ 02.61“

Informacije: Dušan Janžekovič Štajngrova 54 2234 Benedikt telefon: 02/703 13 11 GSM: 041 374 350 dusan.janzekovic@gmail.com Vinogradništvo Kralj

Informacije: Roman Rajter Spodnja Ročica 1 2234 Benedikt telefon: 02/703 13 57 GSM: 041 583 582

B10

Vinogradništvo Šijanec

Informacije: Marjan Kralj Ihova 65 a 2234 Benedikt telefon: 02/703 13 16 GSM: 040 160 449

Informacije: Ludvik Šijanec Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah 2 2234 Benedikt telefon: 02/703 13 14

B11

Dežela daril – TIC Benedikt Dežela daril – TIC Benedikt

46° 36‘ 22.32“ 15° 53‘ 31.14“

46° 36‘ 21.20“ 15° 53‘ 16.60“ Informacije: Silvo Prosič Vinogradniška pot 6 2234 Benedikt telefon: 02/703 11 14 GSM: 031 304 905

56

B13

46° 36‘ 08.63“ 15° 53‘ 46.05“

46° 37‘ 59.34“ 15° 54‘ 59.72“

Vinogradništvo Prosič

B12

Informacije: Bojana Štefanec Čolnikov trg 15 2234 Benedikt GSM: 031 839 214 bojana.stefanec@gmail.com

Občina Benedikt

B14

i


Cerkvenjak

Izletniška kmetija Breznik

C2

46° 34‘ 55.85“ 15° 56‘ 45.79“ Informacije: Terezija Breznik Komarnica 4 2236 Cerkvenjak GSM: 041 310 559 info@turizembreznik.si www.turizembreznik.si

Turistična kmetija Firbas Gostišče pri Antonu

46° 33‘ 56.99“ 15° 56‘ 34.81“ Informacije: Jože Braček Cerkvenjak 28 2236 Cerkvenjak telefon: 02/729 50 52 info@gostiscepriantonu.com www.gostilnapriantonu.com

C1

C3

46° 36‘ 37.29“ 15° 53‘ 40.83“ Informacije: Alojz Firbas Cogetinci 60 2236 Cerkvenjak GSM: 041 746 174 firbas@siol.net www.firbas.com

Občina Cerkvenjak

57


Vinogradništvo Gregorec

C4

Trgovina in gostinstvo Ploj

46o 33‘ 33.28‘‘ 15o 55‘ 40.45‘‘

46° 3‘ 49.56“ 15° 58‘ 25.06“ Informacije: Roman Ploj Smolinci 88 2236 Cerkvenjak GSM: 041 728 999 telefon: 02/70 34 293 posta@gostinstvo-ploj.net http://gostinstvo-ploj.net

Informacije: Jože Gregorec Čagona 68 2236 Cerkvenjak GSM: 031 430 335 joze@gregorec.net

Vinotoč na Cenkovi

C5

Vinotoč Pučko

46° 33‘ 43.68“ 15° 56‘ 46.41“

46° 34‘ 11.60“ 15° 56‘ 34.92“ Informacije: Marjan Kocuvan Cenkova 16 2236 Cerkvenjak GSM: 041 872 876 mk291169@gmail.com

58

C6

Informacije: Ivan Janez Pučko Stanetinci 29 b 2236 Cerkvenjak GSM: 031 494 878

Občina Cerkvenjak

C7


Vinogradništvo Veberič - Kozar

C8

TIP Cerkvenjak

46° 34‘ 1.911“ 15° 56‘ 36.02“

46° 34‘ 27.55“ 15° 56‘ 34.43“

i

Informacije: Občina Cerkvenjak Cerkvenjak 25 2236 Cerkvenjak telefon: 02/729 57 07 tip@cerkvenjak.si www.cerkvenjak.si

Informacije: Silva Kozar Cenkova 11 2236 Cerkvenjak GSM: 031 423 435

Frančiška Šafarič - Beba

C10

C9

46o 33‘ 07.08‘‘ 15o 55‘ 52.77‘‘ Informacije: Frančiška Šafarič - Beba Čagona 49 2236 Cerkvenjak GSM: 051 215 765

Občina Cerkvenjak

59


Lenart

Gostilna in picerija Vinska trta

L2

46º 32‘ 41.32“ 15º 48‘ 54.04“ Informacije: Boštjan Fekonja Spodnja Voličina 80 a 2232 Voličina telefon: 02/729 27 72 GSM: 040 214 215 info@vinskatrta.si www.vinskatrta.si

Gostilna 29

46º 34‘ 32.55“ 15º 49‘ 47.27“ Kaliska — garni hotel

46º 33‘ 58.72“ 15º 46‘ 11.05“ Informacije: Nataša Cotar Močna 4 2231 Pernica GSM: 051 300 090 info@kaliska.si www.kaliska.si

60

L1

Informacije: Simon Fekonja Trg osvoboditve 16 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 62 81 GSM: 041 643 144 simon.fekonja@siol.net www.gostilna29.si

Občina Lenart

L3


Gostilna Knuplež

L4

Gostilna Šiker

46º 34‘ 05.46“ 15º 45‘ 06.81“

46º 34‘ 11.68“ 15º 45‘ 41.70“ Informacije: Silva Knuplež Močna 10 2231 Pernica telefon: 02 720 62 08

Gostilna Petovar

Informacije: Nataša Cotar Močna 7 2231 Pernica telefon: 02/720 69 21 GSM: 041 755 934 info@siker.si www.siker.si

L5

Gostilna Švarc

L7

46º 33‘ 58.67“ 15º 50‘ 51.39“

46º 34‘ 53.89“ 15º 50‘ 21.34“ Informacije: Sonja Petovar Gradiška cesta 2 a 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 14 50 GSM: 041/ 464 565 gostilna.petovar@telemach.net www.gostilna-petovar.com

L6

Informacije: Gorazd Švarc Radehova 25 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/729 24 56 GSM: 031 260 488 svarc.gorazd@siol.net www.gostilnasvarc.si

Občina Lenart

61


Okrepčevalnica Kmečki hram

L8

46º 34‘ 58.19“ 15º 50‘ 35.31“

46º 34‘ 05.89“ 15º 46‘ 47.59“

Informacije: KZ Lenart, d. o. o. Industrijska ulica 24 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/729 36 63 info@kzlenart.si www.kzlenart.si

Picerija Agata

Informacije: Nona, d. o. o. Zamarkova 20 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/729 22 22 GSM: 040 610 212 nona@siol.net http://nona.si/

L9

62

L11

Restavracija Črni les

46º 34‘ 08.33“ 15º 50‘ 12.53“ Informacije: Jože Letnik Vrtna ulica 7 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/729 25 20 GSM: 031 760 497 info@pizzeria-agata.com www.pizzeria-agata.com

L10

Picerija in špagetarija Nona

46º 34‘ 30.69“ 15º 46‘ 11.79“ Informacije: Zoran Ristić Zamarkova 1 b 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 059 247 770

Občina Lenart

i


Restavracija Kmetič

L12

Izletniška kmetija Bunderla

46º 32‘ 38.39“ 15º 48‘ 55.36“

46º 35‘ 08.33“ 15º 50‘ 12.53“

Informacije: Kmetič, d. o. o. Spodnja Voličina 81 a 2232 Voličina telefon: 02/729 27 12 GSM: 041 887 677 kmetic@amis.net www.kmetic.com

Restavracija Lenarški hram

Informacije: Andreja Bunderla Spodnji Žerjavci 41 b 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 75 16 GSM: 031 447 782 andreja.bunderla@gmail.com

L13

Izletniška kmetija Damiš

46º 34‘ 44.71“ 15º 50‘ 01.64“ Informacije: GIMAS, d. o. o. Kraigherjeva ulica 19 a 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 66 29 info@gimas.si www.gimas.si

L14

L15

46º 32‘ 54.39“ 15º 45‘ 07.40“ Informacije: Jožica Damiš Vinička vas 19 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 14 49 GSM: 041 753 885

Občina Lenart

63


Izletniška kmetija Pri Mlinarjevih

L16

Vinogradniška kmetija Kramberger - Šteinbauer

46º 35‘ 35.57“ 15º 51‘ 00.35“

46º 36‘ 18.77“ 15º 50‘ 06.81“ Informacije: Darja in Ervin Žökš Zgornji Žerjavci 28 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 74 89 GSM: 031 828 508 ervin.zoks@gmail.com

EKO Vino Šuman

Informacije: Tea Kramberger Spodnji Porčič 20 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/729 29 99 GSM: 041 931 439 kmetija.kramberger@gmail.com www.kmetija-kramberger.si

Vinotoč Kramberger

L17

46º 34‘ 29.57“ 15º 46‘ 12.44“

46º 32‘ 25.97“ 15º 49‘ 48.81“ Informacije: Radovan Šuman Zavrh 90 a 2232 Voličina telefon: 02/720 84 60 GSM: 041 781 014 info@vino-suman.eu www.vino-suman.eu

64

L18

Informacije: Jožica Kramberger Spodnje Partinje 37 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 75 78 GSM: 031 486 972 sj.kramberger@gmail.com

Občina Lenart

L19


Vinogradništvo Fekonja

L20

Ana Čerin

46º 32‘ 26.76“ 15º 50‘ 38.56“

46º 31‘ 43.86“ 15º 48‘ 31.28“

Informacije: Marjan Fekonja Nadbišec 7 2232 Voličina telefon: 02/729 26 83 GSM: 041 414 898 marjan.fekonja@siol.net

Informacije: Dolge Njive 11 a 2232 Voličina telefon: 02/720 82 33 GSM: 040 734 064 cerin.anica@gmail.com

Vinotoč RM Rojs

L21

Atelje Andreje Štancer

46º 31‘ 31.02“ 15º 48‘ 59.37“

Informacije: Andreja Štancer Radehova 42 b 2230 Lenart v Slovenskih goricah GSM: 041 214 951 andreja.stancer@gmail.com

L22

Alojzija Zemljič

46º 33‘ 51.88“ 15º 49‘ 28.42“ Informacije: Marko Šebart Lormanje 22 b 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 68 51 GSM: 041 441 809 marko.sebart@gmail.com

L24

46º 33‘ 59.89“ 15º 50‘ 52.54“

Informacije: Sebastijan Rojs Selce 13 2232 Voličina GSM: 040 797 130 sebastijan.rojs@siol.net

Vinogradništvo Šebart

L23

L25

46º 34‘ 22.88“ 15º 49‘ 50.98“ Informacije: Ulica heroja Lacka 47 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 67 26 GSM: 031 629 676 zemljicalojzija@gmail.com

Občina Lenart

65


L26

Marta Žižek

46º 34‘ 30.86“ 15º 49‘ 35.86“ Informacije: Cankarjeva ulica 8 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/720 64 18 GSM: 031 696 114

Sveta Ana

L27

Galerija Konrada Krajnca

46º 34‘ 40.21“ 15º 49‘ 01.67“ Informacije: Konrad Krajnc Kraigherjeva ulica 14 2230 Lenart v Slovenskih goricah GSM: 041 273 585 Izletniška kmetija Bauman TIC osrednjih Slovenskih goric

L28

46º 34‘ 32.50“ 15º 49‘ 51.11“

i

Informacije: RASG, d. o. o. Trg osvoboditve 9 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 059 128 773 GSM: 051 660 865 tic@rasg.si www.rasg.si 66

Občina Lenart

46° 38‘ 50.13“ 15° 49‘ 03.96“ Informacije: Anita Bauman Ledinek 23 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/720 53 19 GSM: 040 628 282

Občina Sveta Ana

A1


Gostilna Eder

A2

Lovski hram Moleh

46° 38‘ 50.33“ 15° 50‘ 36.42“

46° 38‘ 57.15“ 15° 51‘ 26.81“

Informacije: Natalija Eder Kramberger, s. p. Sveta Ana v Slovenskih goricah 16 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 20 02 GSM: 031 378 467 gostilnaeder@siol.net

Turistična kmetija Rožengrunt pri Miheliču

Informacije: Iztok Rozin Froleh 1 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 24 20 GSM: 040 466 006

A3

Turistična kmetija Senekovič

A5

46° 38‘ 32.44“ 15° 51‘ 48.42“

46° 40‘ 40.59“ 15° 49‘ 29.39“

. Informacije: Tatjana in Dušan Mihelič Rožengrunt 37 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 23 37 GSM: 051 614 610

A4

Informacije: Ida Senekovič Froleh 9 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 22 00 GSM: 031 749 201

Občina Sveta Ana

67


Izletniška kmetija Šenveter - Gundel

A6

Vinarstvo Hafner

46° 34‘ 44.62“ 15° 50‘ 03.85“

46° 38‘ 17.78“ 15° 51‘ 03.24“

Informacije: Cvetka Šenveter Dražen Vrh 35 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/720 50 47 GSM: 041 968 364 senveter90@gmail.com

Vinogradništvo Eder

Informacije: Robert Hafner Krivi Vrh 13 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 22 17 GSM: 031 665 596 vinarstvo.hafner@volja.net

A7

Vinogradništvo Majcenovič

46° 39‘ 06.95“ 15° 51‘ 50.24“ Informacije: Marija in Milan Eder Sveta Ana v Slovenskih goricah 16 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 24 55 GSM: 041 847 325

68

A8

46° 37‘ 55.88“ 15° 50‘ 16.30“ Informacije: Karla in Jože Majcenovič Kremberk 9 a 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah GSM: 041 682 297, 041 797 720 jozef.majcenovic@ario.net

Občina Sveta Ana

A9


Vinotoč Polič

A10

Kmetija Pri Fridi

46° 39‘ 30.53“ 15° 51‘ 58.62“

46° 37‘ 52.14“ 15° 51‘ 09.84“ Informacije: Miroslava Ruhitel Zgornja Ročica 17 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 21 70 GSM: 041 555 210 franc.ruhitel@siol.net

Informacije: Marija Polič Zgornja Ščavnica 60 (dom) Kremberk 36 (vinotoč) 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 22 62 GSM: 031 549 269

Antonija Pavalec

A12

A11

46° 38‘ 44.80“ 15° 50‘ 57.97“ Informacije: Antonija Pavalec Krivi Vrh 21 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/703 21 77

Občina Sveta Ana

69


Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Gostilna pri Sveti Trojici Vogrin

T2

46° 34‘ 55.85“ 15° 56‘ 45.79“ Informacije: Dejan Fras Trojiški trg 7 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/720 57 00 GSM: 040 241 986

Gostinstvo in turizem Na griču

46° 33‘ 56.99“ 15° 56‘ 34.81“ Informacije: Sandi Černec Cesta Maksa Kavčiča 2 (gostilna, spominska soba), Ribiška pot 6 (apartmaji) 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/729 23 56 GSM: 040 163 090 info@gostilnanagricu.com www.gostilnanagricu.com Možen je ogled spominske sobe Maksa Kavčiča, slikarja, scenografa in restavratorja.

70

T1 Gočovski dvorec

46° 36‘ 37.29“ 15° 53‘ 40.83“ Informacije: Štajerska hiša kulinarike, d. o. o. Gočova 38 a 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/ 720 10 53 GSM: 051 370 676 rezervacije@shk.si www.shk.si

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

T3


Gostišče Žaba

T4

46° 34' 27.58" 15° 52' 25.08" Informacije: Aleksander Dolenc Ribiška pot 10 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah GSM: 041 398 702

Turizem na kmetiji Postružnik

46° 34‘ 11.60“ 15° 56‘ 34.92“ Informacije: Franc Donko Osek 100 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah GSM: 040 418 936

T7

46° 32‘ 53.24“ 15° 58‘ 43.65“ Informacije: Henrik Fekonja Mariborska cesta 14 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah GSM: 040 199 955

T5

Vinogradništvo Golob

T8

46° 33‘ 43.68“ 15° 56‘ 46.41“

46o 33‘ 33.28‘‘ 15o 55‘ 40.45‘‘ Informacije: Albin Postružnik Zgornji Porčič 57 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/720 74 86 GSM: 041 884 273

Vinotoč Kukovčev štok

Vinogradništvo Fekonja

Informacije: Franc Golob Pot v Dobravo 5 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/720 10 65

T6

Vinogradništvo Gungl

T9

46° 35‘ 0.87“ 15° 57‘ 20.26“ Informacije: Ernest Gungl Zgornji Porčič 8 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/720 70 19

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

71


Vinogradništvo Klobasa

T10

Vinogradništvo Šalamun

46o 33‘ 07.08‘‘ 15o 55‘ 52.77‘‘

46° 35‘ 0.87“ 15° 57‘ 20.26“

Informacije: Marjan Klobasa Radgonska cesta 5 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/729 02 70 GSM: 040 728 023 marjan@agroremont.si

Informacije: Milan Šalamun Gočova 24 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah GSM: 041 327 248 mato.salamun@siol.net

Vinogradništvo Leopold

T11

Informacije: Branko Žel Spodnja Senarska 28 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah GSM: 041 768 366

Informacije: Peter Leopold Zgornja Senarska 41 a 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/720 00 33 GSM: 041 743 084 peter.leopold@amis.net

46° 33‘ 43.68“ 15° 56‘ 46.41“ Informacije: Franc Rojko Osek 38 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/703 42 39 GSM: 041 327 089 alenka.rojko@siol.net 72

T14

46o 33‘ 07.08‘‘ 15o 55‘ 52.77‘‘

46° 32‘ 53.24“ 15° 58‘ 43.65“

Vinogradništvo Rojko

Vinogradništvo Žel

T13

T12

Danica Arnuš

46° 32‘ 53.24“ 15° 58‘ 43.65“ Informacije: Danica Arnuš Pot v Dobravo 21 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/703 21 70 GSM: 051 318 310

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

T15


T16

Irena Heric

46° 33‘ 43.68“ 15° 56‘ 46.41“

Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Informacije: Irena Heric Spodnja Senarska 7 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/720 58 02 GSM: 031 606 656 irena.heric@siol.net Domača obrt Ivana Vajngerla

T17

46° 35‘ 0.87“ 15° 57‘ 20.26“ Informacije: Ivan Vajngerl Zgornji Porčič 12 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/720 70 14 GSM: 051 211 675 Gostilna Špindler

T18

Galerija Dani

46o 33‘ 07.08‘‘ 15o 55‘ 52.77‘‘ Informacije: Danijel Vrečič Trojiški trg 5 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/720 56 40 GSM: 031 748 786

Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

J1

46° 36‘ 25.09“ 15° 47‘ 6.92“ Informacije: Mateja Konrad Jurovski Dol 3 2223 Jurovski Dol telefon: 02/720 52 41

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

73


Okrepčevalnica pri Ančki

J2

46° 35‘ 31.53“ 15° 46‘ 21.74“

46° 35‘ 44.70“ 15° 46‘ 37.96“ Informacije: Janez Škrlec Zgornje Partinje 38 2223 Jurovski Dol telefon: 02/720 51 43 GSM: 041 355 411

74

J4

46o 36‘ 52.46‘‘ 15o 49‘ 40.45‘‘

Informacije: Nataša Lorenčič Zgornje Partinje 28 a 2223 Jurovski Dol telefon: 02/720 51 02 GSM: 041 372 257

Izletniškoturistična kmetija in kmetijstvo Škrlec

Vinogradništvo Dvoršak

Informacije: Andrej Dvoršak Spodnji Gasteraj 10 a 2223 Jurovski Dol telefon: 02/720 54 03 GSM: 051 364 822 andrej.dvorsak@gmail.com

J3

Vinogradniška kmetija Toplak

46° 37‘ 32.57“ 15° 46‘ 38.27“ Informacije: Klavdija Toplak Malna 38 2223 Jurovski Dol telefon: 059 241 665 GSM: 041 738 358 info.tigon@gmail.com

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

J5


Vinogradništvo Toplak

J6

46° 36‘ 28.36“ 15° 47‘ 1.45“

46o 35‘ 29,68‘‘ 15o 45‘ 50,33‘‘

J8

i

Informacije: Marija Šauperl Jurovski Dol 7 2223 Jurovski Dol GSM: 041 817 198 marija.sauperl@gmail.com www.zelenacentrala.eu

Informacije: Ivan Toplak Zgornje Partinje 121 2223 Jurovski Dol telefon: 059 241 558 GSM: 041 402 065 041 402 092 toplak.ivan@gmail.com

Domača obrt Franca Senekoviča

TIKIC Zelena centrala

J7

46° 35‘ 42.93“ 15° 46‘ 39.00“ Informacije: Franc Senekovič Zgornje Partinje 35 a 2223 Jurovski Dol GSM: 031 649 004

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

75


Tematske poti (pohodne, kolesarske ...), vinska turistična cesta

2

Kolesarska pot med Pohorjem in Muro

Dolžina poti: 36 km (celotna dolžina poti /Maribor–Gornja Radgona/: 57 km) Opis poti: Spodnja Korena–Zavrh–Lenart v Slovenskih goricah–Sveta Trojica v Slovenskih goricah–Osek– Benedikt. Zahtevnost:

Kolesarske poti 1

Agatina kolesarska povezava

Gornja Radgona

Dolžina poti: 45 km (krožna) Čas: 2 uri Opis poti: Hrastovec v Slovenskih goricah–Hum–Zavrh– Sveta Trojica v Slovenskih goricah–Spodnji Žerjavci–Žice– Spodnji Gasteraj–Varda–Partinje–Črni les–Hrastovec v Slovenskih goricah. Zahtevnost:

Spodnja Ščavnica Benedikt Lenart v Slovenskih goricah

Osek Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Zavrh Spodnja Korena

Jurovski Dol Sveta Trojica v Slovenskih goricah Hrastovec v Slovenskih goricah

Višinska razlika:

Zavrh

Gornja Radgona

Benedikt

Spodnja Ščavnica

250 m

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

300 m

Lenart v Slovenskih goricah

350 m

Zavrh

Spodnja Korena

400 m

Zavrh

Kremberk

Spodnji Porčič Sveta Trojica v Slovenskih goricah

300 m

Jurovski Dol

400 m

Hrastovec v Slovenskih goricah

Višinska razlika:

200 m

200 m

150 m

76

Kolesarske poti

36 km

30 km

20 km

10 km

0 km

45 km

30 km

20 km

100 m

10 km

0 km

100 m


3

Slovenskogoriška kolesarska pot

Dolžina poti: 57 km Opis poti: Maribor–Malečnik–Korena–Zavrh–Lenart v Slovenskih goricah–Sveta Trojica v Slovenskih goricah– Cogetinci–Spodnji Ivanjci–Gornja Radgona. Zahtevnost: Gornja Radgona

Lenart v Slovenskih goricah

Skupna dolžina poti: 30 km (krožna) Opis poti: Lenart v Slovenskih goricah–poslopje s sedežem organov občine pri Sveti Ani v Slovenskih goricah (po regionalni cesti R II-433)–Sveta Ana v Slovenskih goricah (središče)–dolina Ščavnice (smer Dražen Vrh)–Lenart v Slovenskih goricah (po regionalni cesti R II-433). Zahtevnost:

Spodnji Ivanjci Cogetinci Sveta Trojica v Slovenskih goricah Zavrh

Maribor

4

Kolesarska pot med Lenartom in Sveto Ano

Dražen Vrh

Zgornja Ščavnica

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Duplek Ledinek

Žice

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Lenart v Slovenskih goricah

Ledinek

300 m

200 m

Žice

400 m

Lenart v Slovenskih goricah

Gornja Radgona

Zavrh

Višinska razlika: Cogetinci

300 m

Duplek

400 m

Maribor

Višinska razlika:

Lenart v Slovenskih goricah Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Lenart v Slovenskih goricah

200 m

Kolesarske poti

15.0183 km

14 km

12 km

10 km

8 km

6 km

4 km

2 km

100 m

0 km

50 km

40 km

30 km

20 km

10 km

0m

0 km

100 m

77


5

Kolesarska pot po občini Benedikt

6

Kolesarska pot po mejah občine Cerkvenjak

Dolžina poti: 8 km (krožna) Čas: 0,5 ure Opis poti: osnovna šola–lovski dom (skozi gozd po asfaltni površini)–Bernjakova kapela v Trsteniku–naselje Trstenik– Beričeva kapela v Trsteniku–dolina Drvanje (smerokaz za Ihovo)–domačija Dominika Čolnika z obnovljenim kozolcem–slatinski vrelci (možnost nadaljevanja poti do Svete Ane v Slovenskih goricah ali povratek)–Benedikt. Zahtevnost:

V okviru občinskega praznika se vsako leto organizira Kolesarski maraton po mejah občine Cerkvenjak. Skupna dolžina poti: 27,3 km Opis poti: po mejah med občino Cerkvenjak in sosednjimi občinami. Zahtevnost:

Ivanjski Vrh Vanetina

Ihova

Kontarovci

Komarnica

Brengova

Cerkvenjak

Kočki Vrh

Čagona

Donkov mlin

Smolinski Smolinci Vrh Ostragovo Vršec Novinci

Vitomarci

Benedikt

78

Kolesarske poti

27.2681 km

25 km

Cogetinci

Ivanjski Vrh

Peščeni Vrh

Vanetina 20 km

200 m

0 km

16 km

14 km

12 km

10 km

8 km

6 km

4 km

250 m

2 km

0 km

100 m

300 m

15 km

200 m

350 m

10 km

300 m

400 m

5 km

Ihova

Benedikt

400 m

Froleh

Višinska razlika:

Drbetinci

Sveta Ana v Slovenskih goricah / Benedikt

Višinska razlika:


Planinske poti

2

Pot na Zavrh – Maistrov razgledni stolp

1

Pomurska planinska pot (PPP)

Žig PPP št. 14 a je možno prejeti v Gostilni Eder, Sveta Ana v Slovenskih goricah 16. Žig PPP št. 14 b je na naslovu Zavrh 95. Žig PPP št. 14 c je pri gostišču Žaba ob Trojiškem jezeru. Dolžina poti: 70 km Čas: 12 ur Opis poti: Apače–Sveta Ana v Slovenskih goricah–Lenart v Slovenskih goricah–Zavrh–Gočovski Vrh–Sveta Trojica v Slovenskih goricah–Benedikt–Negova–Cerkvenjak– Sveti Jurij ob Ščavnici. Zahtevnost: Apače

Sleme, na katerem se razprostira Zavrh (370 m n. m.), je na osojni strani pokrito z mešanim gozdom, na prisojni pa so pretežno vinogradi, sadovnjaki in majhne njive. Tod potekata PPP (Pomurska planinska pot) ter Pot kurirjev in vezistov. Z Maistrovega stolpa je lep razgled na velik del severovzhodne Slovenije. Postavili so ga v spomin na generala Rudolfa Maistra, ki je rad zahajal semkaj. V bližnjem kulturnem domu je tudi njemu posvečena spominska soba. Dolžina poti: 7 km Čas: 2 uri Opis poti: središče Lenarta v Slovenskih goricah–jezero Radehova–Šetarska gmajna–Gradenšak–Zavrh (Maistrov razgledni stolp). Zahtevnost: Lenart v Slovenskih goricah

Gornja Radgona

Ledinek

Ptujska Cesta Jezero Radehova

Lenart v Slovenskih goricah

Benedikt

Cerkvenjak

Pod Gradnom

Sveti Jurij ob Ščavnici

Zavrh

Apače

250 m

300 m 250 m

Zavrh

Pod Gradnom

350 m

Jezero Radehova

400 m

Lenart v Slovenskih goricah

Negova

Cerkvenjak

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

300 m

Višinska razlika: Zavrh

350 m

Ptujska Cesta

400 m

Lenart v Slovenskih goricah

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Višinska razlika:

200 m

Planinske poti

6 km

5 km

4 km

3 km

2 km

1 km

100 m

0 km

0 km

0 km

0 km

0 km

0 km

0 km

0 km

200 m

0 km

150 m

79


Romarske poti

2

Marijina romarska pot

1

Martinova pot – VIA SAVARIA

Evropska kulturna pot svetega Martina poteka od Szombathelya na Madžarskem do Toursa v Franciji. V Sloveniji se prične v Domanjševcih na Goričkem. Etapi 4 in 5 vodita skozi Sveto Trojico v Slovenskih goricah, kjer se popotniki lahko ustavijo v lično urejenem Martinovem protokolarno-razstavnem centru z vinoteko, ki hrani izbrana okoliška vina. Od tod se pot nadaljuje proti Trojiškemu jezeru in naprej skozi Pesniško dolino do Gočove, kjer se povzpne na Zavrh (Maistrov stolp) in spusti do Spodnje Voličine.

Dolžina poti: 34 km Čas: 7 ur Opis poti: Drbetinci–Čagona–Spodnje Verjane–Zgornja Senarska–Sveta Trojica v Slovenskih goricah (trško jedro)– Usnjarska ulica–Zgornje Verjane–Obrat–Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah–Negova–Gornja Radgona. Zahtevnost:

Gornja Radgona

ETAPA 4: Negova–Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah– Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Dolžina etape: 20 km Čas: 4 ure

Negova Sveta Trojica v Slovenskih goricah

ETAPA 5: Sveta Trojica v Slovenskih goricah– Spodnja Voličina–Zimica. Dolžina etape: 20 km Čas: 4 ure Benedikt Negova Zahtevnost: Sveta Trojica v Slovenskih goricah Trojiško jezero Spodnja Voličina

Blaguško jezero

Višinska razlika:

Cerkvenjak

38 km

30 km

20 km

10 km

0 km

Romarske poti

Gornja Radgona

Negova

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

34 km

30 km

25 km

20 km

15 km

10 km

5 km

200 m

0 km

250 m

100 m

80

350 m

300 m

200 m

0m

400 m

Drbetinci

Zimica

Zavrh

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Negova

Spodnja Voličina

Zavrh

Zimica

Negovsko jezero

300 m

Cerkvenjak

400 m

Blaguško jezero

Višinska razlika:

Drbetinci


3

Romarske stopnice s križevim potom

Od kapelice ob Trojiškem jezeru do cerkve Svete trojice vodi 187 stopnic, ki združujejo lepoto in mogočnost biserov Slovenskih goric. V preteklosti so služile romarjem, prihajajočim semkaj na božjo pot. Zgladila so jih tisočera stopala in tudi kolena, pral jih je dež in sušilo sonce. Leta 2000 so bile obnovljene. Ob njih je na novo postavljen križev pot, ki priča o človeku in njegovem trpljenju, o novih začetkih in novem upanju. Dolžina poti: 0,2 km Čas: 0,5 ure Opis poti: kapelica (ob jezeru)–cerkev. Zahtevnost:

Konjeniška pot 1

Jurovska konjeniška pot

Dolžina poti: 25 km (krožna) Čas: 1,5 ure Opis poti: Je označena pot, ki poteka po mejah občine, in sicer ob Globovnici, po dolini Partinjskega potoka ter skozi Vardo in Gasteraj do Žitenc. Izhodiščni točki: središče vasi z urejenim prostorom za privezovanje in blagoslov konj ali lovski dom (po dogovoru). Na poti se je možno ustaviti ob kulturnozgodovinskih in naravnih znamenitostih ter v gostinskih lokalih, zanimiv pa je lahko tudi obisk katere izmed okoliških kmetij. Zahtevnost:

Trojiško jezero

Spodnji Gasteraj Kapela

Cerkev Svete trojice

Zgornje Partinje

Jurovski Dol

300 m

250 m

Kapela

350 m

Višinska razlika: 400 m

300 m

Spodnji Gasteraj

400 m

Jurovski Dol

Cerkev Svete trojice

Višinska razlika:

Romarske poti

Konjeniška pot

25 km

20 km

15 km

10 km

5 km

100 m

0 km

0.23 km

0.2 km

0 km

0.1 km

200 m

200 m

81


Tematske poti

2

Agatina pot

1

Medobčinska turistična pot ob Globovnici

Dolžina poti: 6 km Čas: 1,5 ure Opis poti: ŠRC Polena (Lenart v Slovenskih goricah)– dolina Globovnice–Jurovski Dol (središče). Zahtevnost:

Jurovski Dol

Pot, poimenovana po Agati iz gradu Štralek, povezuje kulturno dediščino območja med hrastovskim gradom z grajskimi ribniki in znamenjem Črni križ pri Črnem lesu. Zgodba o nesrečni ljubezni iz 16. stoletja med lepo Agato Nürnberg in njenim izvoljencem grofom Ivanom Friderikom Herbersteinom iz Hrastovca pri Lenartu ohranja zgodovinski spomin. Izhodišči: znamenje Črni križ in lipov drevored pod gradom Hrastovec (parkirišče). Dolžina poti: 7 km (enosmerna) Čas: 2 uri Opis poti: lipov drevored pod gradom Hrastovec (parkirišče)–Hrastovški ribniki–Pesnica (prečkanje mostu)–odcep za menih–Franckova pot (desno)–rimske gomile–Franckova pot (mimo opazovalnega stolpa – vračanje)–Črni križ. Zahtevnost: Ko Jez m ero ar nik

Hrastovec v Slovenskih goricah

ŠRC Polena

300 m

Hrastovec v Slovenskih goricah

Jurovski Dol

ŠRC Polena

300 m

400 m

Črni križ

Višinska razlika: 400 m

Hrastovec v Slovenskih goricah

Višinska razlika:

200 m

200 m

82

Tematske poti

7 km

6 km

5 km

4 km

3 km

2 km

1 km

0m

0 km

6 km

5 km

4 km

3 km

2 km

0 km

100 m

1 km

100 m


3

Anina pot

4

Arheološka cesta Benedikt

Ta pohodniška pot je del obmejne poti, ki vodi od Koralp do Gornje Radgone. Prijazni domačini na območju občine Sveta Ana slehernemu popotniku pričarajo prijetne trenutke s pestro ponudbo vrhunskih vin in drugih domačih dobrot. Z Anino potjo je povezan zdaj že tradicionalen prvomajski pohod, katerega se udeleži vsako leto več pohodnikov. Skupna dolžina poti: 20 km (krožna) Čas: 6 ur Opis poti: preša v središču Svete Ane v Slovenskih goricah–Ledinek (prečkanje regionalne ceste R II-344)– Dražen Vrh–Rožengrunt–dolina Ščavnice–središče Svete Ane v Slovenskih goricah. Zahtevnost:

Arheološka cesta vodi do večine spomenikov nepremične kulturne dediščine v občini Benedikt. Ob arheološki in geološki dediščini je predstavljena tudi mitologija s fantastično zgodbo, na svetih krajih prednikov pa so označene energijske točke. Cesto je možno prehoditi ali prevoziti s kolesom oz. z osebnim vozilom. Do nekaterih arheoloških spomenikov se pride samo peš. Dolžina poti: 25 km (delno krožna) Čas: 8 ur Opis poti: Benedikt–Drvanja–Trstenik–Ihova–Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah–Trotkova–Stara Gora–Obrat– Ženjak (najdišče negovskih čelad; danes ulica Na klancu)– Spodnja Ročica–Benedikt. Zahtevnost:

Mihelič Spodnje Grabe Holer

Zgornja Ščavnica Sveta Ana v Slovenskih goricah

Trstenik

Višinska razlika: Sveta Ana v Slovenskih goricah

400 m

Zgornja Ščavnica

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Dražen Vrh

Rožengrunt

Benedikt

300 m

Štajngrova

Ženjak Trotkova

19.3633 km

18 km

16 km

14 km

12 km

10 km

8 km

6 km

4 km

0 km

100 m

2 km

200 m

Tematske poti

83


5

Čolnikova pot

6

Enosmerna izletniška tura

Dolžina poti: 3,8 km (krožna) Čas: 2 uri Opis poti: Benedikt (središče)–cerkev Svetih treh kraljev (po stopnišču)–Čolnikova rojstna hiša–obnovljeni vodnjaki–Štajngrova–cerkev svetega Benedikta–gomilna grobišča–slatinski vrelci–Benedikt. Zahtevnost:

Dolžina poti: 8,7 km (enosmerna) Čas: 2 uri Opis poti: Johanezova trta (središče Cerkvenjaka)–cerkev sv. Antona Puščavnika–hrast v Župetincih–trgovina z gostiščem pri Plojevih v Smolincih (možnost degustacije vin v vinski kleti). Zahtevnost:

Cerkvenjak

Kadrenci Kočki Vrh

Krmek

Benediška slatina

Brezovjak

Benedikt Smolinski Vrh

Župetinci

Smolinci

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Spodnji Smolinci

Višinska razlika:

Andrenci

300 m

Župetinci

Cerkvenjak

350 m

Peščeni Vrh

Krmek

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

300 m

400 m

Benedikt

400 m

Benediška slatina

Višinska razlika:

250 m

84

Tematske poti

8.6736 km

8 km

7 km

6 km

5 km

4 km

3 km

2 km

0 km

3.8 km

3 km

2 km

1 km

200 m

0 km

100 m

1 km

200 m


7

Franckova sprehajalna pot

8

Jurovska učna pot

Informativne table na poti okoli jezera Komarnik osveščajo obiskovalce o pomenu vrednosti biotske raznovrstnosti in naravovarstvene vrednosti območja, zlasti zaradi pestrosti in gostote vodne vegetacije ter razvitega obrežnega pasu močvirske vegetacije. Izhodišča: cesta Maribor–Gornja Radgona (izhodiščna tabla), znamenje Črni križ (delno Agatina pot), vznožje hriba s hrastovskim gradom (izhodiščna tabla). Dolžina poti: 2,7 km (krožna) Čas: 1,5 ure Zahtevnost:

Jezero Komarnik

Osnovna šola J. Hudalesa v Jurovskem Dolu je leta 2010 pripravila krožno učno pot, s katero opozarja na vrednost naravne pestrosti rastlinskih in živalskih vrst v podeželski krajini kot tudi na pomen tukajšnje kulturne dediščine. Pot odpira nove možnosti za spoznavanje narave in njenih procesov v potoku, gozdu in drugod. Ob njej je več etnografskih spomenikov in devet informativnih tabel. Dolžina poti: 6 km (krožna) Čas: 1,5 ure Opis poti: zeliščni vrt ob osnovni šoli–cerkev svetega Jurija– Globovnica (informativna tabla z opisom močvirskega rastlinstva in naravnega živalstva)–Malna (meščanska viničarija Žagarjeva zidanica, Malna Knupležev mlin, rimske gomile)–kužno znamenje– Vuzmova domačija v naselju Jurovski Varda–gozd ob šoli. Dol Zahtevnost:

Varda

Višinska razlika:

Tematske poti

11.5 km

10 km

8 km

6 km

4 km

2 km

2.7 km

2.5 km

2 km

1.5 km

1 km

0.5 km

0 km

100 m

0 km

200 m

100 m

0m

Jurovski Dol

300 m

200 m

Varda

Jezero Komarnik

300 m

Malna

400 m

Jurovski Dol

Višinska razlika:

400 m

85


9

Klopotčeva učno-sprehajalna pot

10

Krožna izletniška tura

Pot, ki pelje preko cerkvenjaških gričev in doline Adrenskega potoka, se imenuje po klopotcu, prepoznavni etnografski prvini slovenskogoriške krajine. Naravoslovni del učne poti vam približa ekosisteme rastlinskih in živalskih vrst, značilnih za to območje, družbeno-geografski del poti pa vam razkrije vodne vire ter kulturno in naravno dediščino. Dolžina poti: 4,5 km (krožna) Čas: 1 ura Opis poti: gasilski dom v Cerkvenjaku (orientacijska točka)–Johanezova trta–botanični vrt pri vrtcu–dolina Andrenskega potoka (skozi Palučev gozd JV od šole)– dolina Andrenci (ostanki potočnega mlina, izvir Lübe vodice)–rimske gomile v Pučkovem gozdu–Tušakova vila z etnografsko muzejsko zbirko v Cerkvenjaku–cerkev svetega Antona Puščavnika. Dostop: osnovna šola (izhodiščna tabla) Zahtevnost: Cerkvenjak

Dolžina poti: 7,2 km (krožna) Čas: 1,5 ure Opis poti: Johanezova trta (središče Cerkvenjaka)cerkev sv. Antona Puščavnika-Cenkova (vinotoč) -Kadrenci-Peščeni Vrh-Andrenci-Cerkvenjak (središče). Zahtevnost:

Kadrenci Cerkvenjak Peščeni Vrh

Kadrenci

Andrenci

Višinska razlika:

400 m

300 m

Peščeni Vrh

86

Tematske poti

7 km

7.2447 km

6 km

5 km

4 km

0 km

100 m

4 km

3 km

2 km

1 km

0 km

250 m

3 km

200 m

2 km

Cerkvenjak

300 m

1 km

350 m

Kadrenci

400 m

Peščeni Vrh

Višinska razlika:

Cerkvenjak

Andrenci

Andrenski potok

Peščeni Vrh


11

Pohodniška pot Spoznajmo svoj kraj

Dolžina poti: 10–20 km Čas: 1,5–3 ure Opis poti: pot se začne v središču Jurovskega Dola. Gasterajska pot vodi mimo športnega parka ob Globovnici v naselja Spodnji Gasteraj, Srednji Gasteraj, Zgornji Gasteraj ter Žitence. Partinjska pot teče nekaj časa prav tako ob Globovnici, nato se usmeri proti Vardi (ali Malni) in nas po nekaj kilometrih pripelje v Zgornje Partinje; sledi vrnitev na izhodišče. Zahtevnost:

12

Trojiška pohodna pot

Pot okusov in vonjav s kmetij Dolžina poti: 26 km (krožna) Čas: 6 ur Opis poti: Sveta Trojica v Slovenskih goricah (trško jedro)– Trojiško jezero (po nasipu)–Zgornji Porčič (vas)–Zgornji Porčič (vrh)–Obrat–Osek–Zgornje Verjane–Spodnje Verjane–Spodnja Senarska–Gočova–Zgornja Senarska– Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Zahtevnost:

Zgornji Porčič

Jurjevski Dol

Malna Spodnji Gasteraj

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Jurovski Dol

Spodnje Verjane

Zgornje Partinje Spodnja Senarska Gočova

Tematske poti

26 km

Sveta Trojica v Slovenskih goricah 25 km

20 km

5 km

200 m

0 km

250 m

15 km

300 m

10 km

350 m

Spodnje Verjane

Spodnja Senarska

400 m

Zgornji Porčič

Višinska razlika:

87


13

Turistična vinska pot

Dolžina poti: 20,3 km (krožna) Čas: 5 ur Opis poti: Sveta Ana v SLovenskih goricah (središče)– Dražen Vrh–Trate (občina Šentilj)–Lokavec–Rožengrunt (cerkev Marijinega obiskanja)–Sveta Ana v Slovenskih goricah (središče). Zahtevnost:

14

Učno-sprehajalna pot

Učenje se s to potjo preseli iz šolskih klopi v naravo, in sicer pri pouku biologije, geografije in zgodovine. Namenjena je tudi vsem tistim, ki želijo preživeti kak dan v naravi, združiti prijetno s koristnim in odkrivati lepoto narave, kulturne znamenitosti in zgodovino kraja po 16 učnih točkah. Skupna dolžina poti: 5 km Čas: 2 uri Opis poti: pred OŠ Sveta Ana, 16 postaj učne poti. Zahtevnost:

Trate Lokavec Zgornja Ščavnica

Dražen Vrh

Rojko Sveta Ana v Slovenskih goricah SvetaAna v Slovenskih goricah

Gragar

Tematske poti

Sveta Ana v Slovenskih goricah 4.907 km

4 km

3 km

2 km

0 km

20 km

15 km

10 km

5 km

0 km

100 m

1 km

200 m

200 m

88

400 m

300 m

300 m

100 m

Višinska razlika: Sveta Ana v Slovenskih goricah

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Lokavec

Trate

Dražen Vrh

400 m

Ledinek

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Višinska razlika:


15

Vinogradniška učna pot Franca Postiča

Skupna dolžina poti: 1,2 km Čas: 0,5 ure Opis poti: vinoteka v središču Svete Ane v Slovenskih goricah–cerkev svete Ane–Poličeva klet–Postičeva hiša– viničarija Pergarjev vrh (Kremberk)–Kremberk (vrh) Zahtevnost:

Vinska turistična cesta Osrednje Slovenske gorice (VTC 13)

Vinska turistična cesta Osrednje Slovenske gorice vas popelje do lokalnih vinotočev, gostiln, turističnih oz. izletniških kmetij, kmetij, vinogradnikov, domačih obrtnikov ter drugih ponudnikov. Zahtevnost:

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Kremberk

16

Zgornja Ščavnica Sveta Ana v Slovenskih goricah

Benedikt Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Lenart v Slovenskih goricah

Osek Cogetinci Cerkvenjak

Zgornja Senarska Gočova

Višinska razlika:

Tematske poti

Lenart v Slovenskih goricah

Sveta Ana v Slovenskih goricah Froleh

Cerkvenjak

40 km

30 km

20 km

0 km

1.2 km

1 km

0.8 km

0.6 km

0.4 km

0.2 km

100 m

10 km

200 m

100 m

0 km

Benedikt

300 m

200 m

0m

Kremberk

Kremberk

400 m

300 m

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Višinska razlika:

Sveta Ana v Slovenskih goricah

400 m

Čagona

89


Gornjeslovenskogoriška vinska turistična cesta (VTC 19)

VTC 19 vodi do lokalnih vinotočev, gostiln, turističnih oz. izletniških kmetij ter drugih ponudnikov na območju prikupnih gričevnatih krajev, kot so Sveti Jurij, Svečina, Plač, Kungota, Pesnica, Zgornja Velka, Jarenina, Pernica, Jakobski Dol, Jurovski Dol in še nekateri drugi, kjer lahko pokusite odlična vina pretežno bele sorte, na primer laški rizling, kerner, sovinjon, traminec, rumeni muškat, zeleni silvanec, sivi pinot in šardone. Veličastni so razgledi na vse štiri strani neba, tostran in onstran meje. Dolžina poti: 7,2 km Čas: 1,5 ure Zahtevnost:

18

Sadna cesta Voličina

17

Sadna cesta vas na območju Voličine popelje do sadovnjakov, v katerih uspeva preko 30 sadnih vrst: jablane, hruške, breskve ... Opis poti (razvejana pot do ponudnikov po zaselkih): Spodnja Voličina (Kocbek, Lorber, Marin, Ornik)–Zgornja Voličina (Jurša, Korošec, Daks)–Dolge Njive (Pulko)– Črmljenšak (Zrim, Čuček, Zorec)–Selce (Trinkaus, Sužnik, Čeh, Slanič, Plešej, Murko, Holdinar, Kraner)–Straže (Fürbas)–Rogoznica (Goznik, Ornik, Markuš, Caf, Rašl). Zahtevnost: Jezero Komarnik Voličina

Lenart v Slovenskih goricah Spodnja Voličina Zavrh

Dolge Duplek Njive Rogoznica

90

Tematske poti

Selce

Trnovska vas


Oddaljenost od nekaterih slovenskih mest: Maribor: 22 km Ptuj: 25 km Murska Sobota: 37 km Celje: 71 km Ljubljana: 143 km Portorož: 265 km

Oddaljenost od nekaterih tujih mest: Gradec: 76 km Zagreb: 137 km Trst: 236 km Dunaj: 266 km Salzburg: 352 km Benetke: 388 km München: 460 km

MURSKA SOBOTA

LAS Ovtar Slovenskih goric

MARIBOR

CELJE

PTUJ

LJUBLJANA

SLOVENIJA

PORTOROŽ

Pomembne telefonske številke 112

Center za obveščanje, nujna medicinska pomoč, gasilci, reševalne enote 113 Policija 1987 AMZS, pomoč na cesti in avtovleka 1188 Informacije o telefonskih naročnikih v Sloveniji 1180 Informacije o telefonskih naročnikih v mednarodnem prometu Telefonska področna koda Slovenije +386 Koda za mednarodne klice 00 Lokacija

91


Legenda Označena pot

Vinska klet/Prodaja vina

Primerna obutev

Tople domače jedi

Težavnost poti

Turistična kmetija z nastanitvijo

GPS-koordinate

Hotel

Dostop z avtomobilom

Gostišče

Dostop s kolesom

Gostilna

Primerno za družine

Prenočišča

Koledar

Igrala/Športne dejavnosti

Gostinska in ostala dopolnilna dejavnost Kulturna dediščina

Ribolov

Naravne vrednote

Tehniška dediščina

Trgatev

Arheološko najdišče

i

Vinska degustacija

Informacije

Vino

Razgledna točka

Vinogradnik/Vinotoč/ Izletniška kmetija

Naravna znamenitost

Izdelki domače obrti Možnost učenja domače obrti

92

Igrišče

Center za dobro počutje

Prireditve med letom, državni prazniki in dela prosti dnevi Prireditve med letom Januar 1. januar, novo leto 6. januar, žegnanje pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah (Benedikt) Antonovo žegnanje (Cerkvenjak) razstava jaslic v Protokolarno-razstavnem centru svetega Martina (Sveta Trojica v Slovenskih goricah) Februar 8. februar, Prešernov dan (slovenski kulturni praznik) pustni koncert Klapovühov (Benedikt) pustovanje (pustni sprevod, Lenart) Marec prireditev Glas Slovenskih goric (Sveta Ana) 7. marec, proslava ob dnevu žena (Sveta Trojica v Slovenskih goricah) Marec/April rez Čolnikove trte (Benedikt) rez Johanezove trte (Cerkvenjak) velika noč (prva nedelja po prvem pomladnem ščipu) velikonočni ponedeljek razstava pisanic in velikonočnih jedi (Cerkvenjak)

Piknik

Muzej/Muzejska zbirka

Kamp

Galerija

Avtodom

Izdelki domače in umetnostne obrti

Letališče

Legenda

Prireditve, državni prazniki in dela prosti dnevi


postavitev presmeca (Voličina, Lenart) velikonočni sejem (Lenart) velikonočna razstava v Protokolarno-razstavnem centru svetega Martina (Sveta Trojica v Slovenskih goricah) velikonočni koncert (nedelja po veliki noči, Sveta Trojica v Slovenskih goricah) April rez vinske trte (Sveta Ana) 23. april (god svetega Jurija), občinski praznik blagoslov konj (Sveti Jurij v Slovenskih goricah) 24. april, pohod Spoznajmo svoj kraj (Sveti Jurij v Slovenskih goricah) 27. april, dan upora proti okupatorju kresovanje in postavitev prvomajskega drevesa (Benedikt) kresovanje pri hrastu v Župetincih (Cerkvenjak)

Maj postavitev prvomajskega drevesa (Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah) 1. in 2. maj, praznik dela

Maj prvomajski pohod na Zavrh (Lenart) prvomajski pohod po Anini poti (Sveta Ana) 4. maj, florjanovo (Sveta Trojica v Slovenskih goricah) Maj/Junij kmetijsko-obrtniški sejem (KOS), zadnji konec tedna v maju (ŠRC Polena, Lenart) spomladanska kvatrnica – nedelja Svete trojice (teden po binkoštih, Sveta Trojica v Slovenskih goricah) občinski praznik (Sveta Trojica v Slovenskih goricah) prireditev Oj lepo je res na deželi (Sveta Trojica v Slovenskih goricah)

Junij občinski praznik (Cerkvenjak) prireditev Povorka starih običajev in navad (Cerkvenjak) Festival LEN-ART, poletne kulturne prireditve (Lenart) evropske kasaške dirke (Lenart) 24. junij, prireditev Karlov večer (Sveti Jurij v Slovenskih goricah) 25. junij, dan državnosti kulturni večer pod lipo samostojnosti (Cerkvenjak) Julij 11. julij (god svetega Benedikta), občinski praznik (Benedikt) košnja trave z ročno koso (Cerkvenjak) postavitev klopotca (Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah) blatoborba (Selce, Lenart)

Prireditve, državni prazniki in dela prosti dnevi

93


Julij Festival LEN-ART, poletne kulturne prireditve (Lenart) občinski praznik (zadnji teden julija, Sveta Ana) 26. julij, god svete Ane (Sveta Ana)

September

September/ Oktober Oktober

Julij/Avgust prireditev Žetev (sobota, konec julija ali začetek avgusta, Sveti Jurij v Slovenskih goricah) Avgust postavitev klopotca (Cerkvenjak) 15. avgust, Marijino vnebovzetje (veliki šmaren) Agatina noč (Lenart) kasaške in galopske dirke (ŠRC Polena, Lenart) športni dan (Voličina, Lenart) Festival LEN-ART, poletne kulturne prireditve (Lenart)

94

prireditev Po sledeh starih Rimljanov (Cerkvenjak) praznik krajevne skupnosti Voličina (teden pred nedeljo svetega Ruperta, Lenart) 24. september, god svetega Ruperta (Lenart) trgatev na Zavrhu (zadnja sobota v septembru, Lenart) jesenska kvatrnica (četrta nedelja v mesecu, Sveta Trojica v Slovenskih goricah) trgatev Čolnikove trte (Benedikt) turistična prireditev Pod klopotcem in trgatev Johanezove trte (Cerkvenjak) festival narodno-zabavne glasbe Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak (Cerkvenjak) lutkovni festival (Lenart) folklorni večer (Sveta Trojica v Slovenskih goricah) 31. oktober, dan reformacije Postičevi dnevi (Sveta Ana) prireditev Pušlšank (Sveti Jurij v Slovenskih goricah)

November

prireditev Pušlšank (Sveti Jurij v Slovenskih goricah) 1. november, dan spomina na mrtve prireditev Pokušina mladega vina (Benedikt) praznik občine Lenart (teden pred nedeljo svetega Lenarta, Lenart) 6. november, god svetega Lenarta (Lenart) Maistrove prireditve (Zavrh, Lenart) martinovanje (Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah)

December

božično-novoletne prireditve (Lenart) Miklavžev koncert (Benedikt) 25. december, božič 26. december, dan samostojnosti in enotnosti pohod z baklami k polnočnici (Benedikt, Sveta Ana) božično-novoletni koncert (Benedikt, Sveta Trojica v Slovenskih goricah) božični sejem in prireditev Ujemi trenutek (Cerkvenjak) pohod k polnočnici (Cerkvenjak) adventni čas (prireditev Zelena Sveta Ana) prireditev Naj sosed (Sveta Trojica v Slovenskih goricah)

Prireditve, državni prazniki in dela prosti dnevi


December razstava jaslic v Protokolarno-razstavnem centru svetega Martina (Sveta Trojica v Slovenskih goricah) štefanovo (blagoslov konj, Sveti Jurij v Slovenskih goricah) silvestrovanje na prostem (Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah) silvestrovanje na prostem in prireditev Novo leto na vasi (Sveti Jurij v Slovenskih goricah)

Prireditve, državni prazniki in dela prosti dnevi

95


Kazalo

Ime točke ali poti

Oznaka

Stran

Čolnikova rojstna hiša

B5

6

B1

40

Oznaka

Stran

Čolnikova trta

A Agatina kolesarska povezava

Črni Križ

L6

18

1

76

Agatina pot

2

82

D Danica Arnuš

T15

72

Alojzija Zemljič

L25

65

Dežela daril – TIC Benedikt

B14

56

Ana Čerin

L23

65

Dobrava

T1

49

Anina pot

3

83

Domača obrt Franca Senekoviča

J7

75

Antonija Pavalec

A11

69

Domača obrt Ivana Vajngerla

T17

73

Apartmajska hiša Rajšp

B3

54

Domačija Bunderla

T7

31

Arheološka cesta Benedikt

4

83

Arheološki park Rimsko gomilno grobišče

C1

11

Atelje Andreje Štancer

L24

65

Ime točke ali poti

B Beričeva kapela

J4

35

Beričeva kapelica

B7

7

Borov križ

L8

19

Botanični vrt

C2

42

C Cerkev Marijinega obiskovanja v Rožengruntu

A2

24

Domačija Grafonž

A4

25

Domačija Kapl

A5

26

E EKO Vino Šuman

L17

64

Enosmerna izletniška tura

6

84

Etnološka zbirka Kranvogl

L14

22

Evangeličansko pokopališče

A3

25

F Fanedlova (Vuzmova) hiša

J5

35

Fišerjeva kapelica

B8

8

Franckova sprehajalna pot

7

85

Frančiška Šafarič - Beba

C9

59

Fundamentalni reper

A2

49

L27

66 73

Cerkev svete Ane

A1

24

Cerkev svete Marije

L3

17

Cerkev Svete trojice s frančiškanskim samostanom

T2

28

Cerkev svetega Antona Puščavnika

C2

11

G Galerija Konrada Krajnca

Cerkev svetega Benedikta

B1

4

Galerija Vrečič

T18

Cerkev svetega Jurija

J2

34

Glunčeva kapelica

B9

8

T3

70

17

90

Cerkev svetega Lenarta

L4

17

Gočovski dvorec

Cerkev svetega Ruperta

L5

18

Cerkev Svetih treh kraljev

B2

5

Gornjeslovenskogoriška vinska turistična cesta (VTC 19)

Č Čolnikova pot 96

5

84

Kazalo

Gostilna 29

L3

60

Gostilna Eder

A2

67


Ime točke ali poti

Oznaka

Stran

Ime točke ali poti

Oznaka

Stran

Gostilna in picerija Lekežič

B5

55

Jurovska konjeniška pot

1

81

Gostilna in picerija Vinska trta

L2

60

Jurovska učna pot

8

85

Gostilna Knuplež

L4

61

Gostilna Petovar

L5

61

K Kaliska – garni hotel

L1

60

Gostilna pri Sveti Trojici Vogrin

T2

70

Kamnolom Osek

T2

50

Gostilna Šiker

L6

61

Kapela ob jezeru

T8

32

Gostilna Špindler

J1

73

Kapela pri granati

C5

13

Gostilna Švarc

L7

61

Kapelica na Zavrhu

L9

20

Gostinstvo in turizem Na griču

T1

70

Kapelica svetega Janeza Nepomuka

C6

13

Gostišče pri Antonu

C1

57

Klemenčičeva kapelica

B10

9

Gostišče Žaba

T4

71

Klopotčeva učno-sprehajalna pot

9

86

Grad Hrastovec

L7

19

Kmečki muzej Šiker

L15

23

Kmetija Kaučič

B1

54

H Hauzerjeva zbirka čebelnjakov

C3

12

Kmetija Pri Fridi

A12

69

Hrastovški ribniki

L2

45

Knubleževa (Roškarjeva) kapela

J6

36

Kolesarska pot med Lenartom in Sveto Ano

4

77

I Irena Heric

T16

73

Kolesarska pot med Pohorjem in Muro

2

76

Izletniška kmetija Bauman

A1

66

Kolesarska pot po mejah občine Cerkvenjak

6

78

Izletniška kmetija Breznik

C2

57

Kolesarska pot po občini Benedikt

5

78

Izletniška kmetija Bunderla

L14

63

Krajinski park Kamenščak - Hrastovec

L1

44

Izletniška kmetija Damiš

L15

63

Krmekova kapelica

B11

9

Izletniška kmetija Pri Mlinarjevih

L16

64

Krožna izletniška tura

10

86

Izletniška kmetija Šenveter - Gundel

A6

68

Kužno znamenje

B12

10

Kužno znamenje

J7

36

Izletniškoturistična kmetija in kmetijstvo Škrlec

J3

74

Kužno znamenje (Pomorski križ)

A6

26

Izvir Lübe vodice

C3

42

Kužno znamenje v Cogetincih

C7

14

J Jelkina cimprača

Kužno znamenje v Čagoni

C8

14

C4

12

Jezero Komarnik

L3

45

L Lokomobila na kmetiji Kramberger

A8

27

Jezero Pristava

L4

46

Lovski hram Moleh

A4

67

Jezero Radehova

L5

47

Johanezova trta

C1

41

M Maistrov stolp

L12

21

Kazalo

97


Ime točke ali poti Marijina romarska pot Marta Žižek Martinova pot – VIA SAVARIA

Oznaka

Stran

Ime točke ali poti

Oznaka

Stran

2

80

Restavracija Kmetič

L12

63

L26

66

Restavracija Lenarški hram

L13

63

1

80

Rimska gomilna grobišča

B3

5

Medobčinska turistična pot ob Globovnici

1

82

Romarske stopnice s križevim potom

3

81

Meščanska zidanica

J8

36

Rupnikova linija – fortifikacijski objekti v Gočovi

T5

30

S Sadna cesta Voličina

18

90

Samostanska knjižnica

T3

29

Senekovičeva vrba

L7

47

Slatinski vrelci

B2

41

Slomškov dom

J3

34

Slovenjegoriška kolesarska pot

3

77

Slovenske gorice – doli (območje Natura 2000)

J1

51

Mežnarija pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah

B6

7

Miheličeva kapela

J9

37

Muzej Zedinjena Slovenija 1848 s stalno razstavo Slovenske gorice v letu 1848/49

L15

23

N Najdišče negovskih čelad v Ženjaku

B4

6

O Okrepčevalnica Kmečki hram

L8

62

Okrepčevalnica pri Ančki

J2

74

Okrepčevalnica, picerija, fast food Trsek

B6

55

Spomenik domačinom, padlim med II. svetovno vojno

T6

31

C9

15

P Partinjski gradič

J10

37

Spomenik NOB

Penzion Petelin

B2

54

Spomenik padlim v I. sv. vojni

C10

15

Picerija Agata

L9

62

Spominska soba generala Rudolfa Maistra

L13

22

Picerija in špagetarija Nona

L10

62

Pohodniška pot Spoznajmo svoj kraj

11

87

Poličeva kapela

T9

32

Š Športnorekreacijski center Cerkvenjak (ŠRC Cerkvenjak)

C4

42

Pomembne osebnosti

0

51

Pomurska planinska pot (PPP)

1

79

Športnorekreacijski center Polena (ŠRC Polena)

L8

48

Pot na Zavrh – Maistrov razgledni stolp

2

79

Protokolarno-razstavni center svetega Martina

T Tehniška dediščina

B13

10

T4

30

TIC osrednjih Slovenskih goric

L28

66

R Račji gaj

TIKIC Zelena centrala

J8

75

L6

47

TIP Cerkvenjak

C10

59

Rajšpova hiša

J11

38

Trgovina in gostinstvo Ploj

C6

58

Reka Ščavnica in Ščavniška dolina

A1

48

Trojiška pohodna pot

12

87

Restavracija Črni les

L11

62

Trojiško jezero

T3

50

98

Kazalo


Ime točke ali poti Trško jedro Lenarta

Oznaka L1

Stran

Ime točke ali poti

Stran

Vinogradništvo Kralj

B10

56

Vinogradništvo Leopold

T11

72

28

Vinogradništvo Majcenovič

A9

68

C3

57

Vinogradništvo Prosič

B11

56

Turistična Kmetija Rožengrunt Pri Miheliču

A3

67

Vinogradništvo Rajter

B12

56

Turistična kmetija Senekovič

A5

67

Vinogradništvo Rojko

T12

72

Turistična vinska pot

13

88

Vinogradništvo Šalamun

T13

72

Turizem na kmetiji Postružnik

T5

71

Vinogradništvo Šebart

L22

65

Turizem z nastanitvijo Senekovič

B4

55

Vinogradništvo Šijanec

B13

56

Tušakova vila z muzejsko zbirko

C11

15

Vinogradništvo Toplak

J6

75

U Učno-sprehajalna pot

Vinogradništvo Veberič - Kozar

C8

59

14

88

Vinogradništvo Žel

T14

72

V Vaško jedro – Jurovski Dol

Vinotoč Kramberger

L19

64

J1

33

Vinotoč Kukovčev štok

T6

71

Vaško jedro Voličine

L2

16

Vinotoč na Cenkovi

C5

58

Vinarstvo Hafner

A8

68

Vinotoč Polič

A10

69

Viničarija Pergerjev vrh

A7

27

Vinotoč Pučko

C7

58

Vinotoč RM Rojs

L21

65

Trško naselje Svete Trojice v Slovenskih goricah

T1

Turistična kmetija Firbas

16

Oznaka

Vinogradniška kmetija Kramberger Šteinbauer

L18

64

Vinogradniška kmetija Toplak

J5

74

Vinska turistična cesta Osrednje Slovenske gorice (VTC 13)

16

89

Vinogradniška učna pot Franca Postiča

15

89

Vzletišče Cerkvenjak

C5

43

Vinogradniško-poljedelska zbirka

T11

33

Vinogradništvo Borak

B7

55

Z Znamenje svetega Janeza Puščavnika

T10

32

Vinogradništvo Čeplak

B8

55

Znamenje štirih župnij

L10

20

Vinogradništvo Dvoršak

J4

74

Znamenje v Gradenšaku

L11

21

Vinogradništvo Eder

A7

68

Znamenje v Žitencah

J12

38

Vinogradništvo Fekonja

T7

71

Zorečeva kapela

J13

39

Vinogradništvo Fekonja

L20

65

Vinogradništvo Golob

T8

71

Ž Župetinski hrast

C6

43

Vinogradništvo Gregorec

C4

58

Vinogradništvo Gungl

T9

71

Vinogradništvo Janžekovič

B9

56

Vinogradništvo Klobasa

T10

72

Kazalo

99


Društvo za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric Trg osvoboditve 9 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 00 386 59 128 773 GSM: 00 386 51 669 865 info@lasovtar.si, tic@rasg.si http://pogoricah.lasovtar.si

Občina Benedikt

OBČINA BENEDIKT Čolnikov trg 5 2234 Benedikt telefon: 02/703 60 80 obcina@benedikt.si www.benedikt.si

SVETA ANA

OBČINA CERKVENJAK Cerkvenjak 25 2236 Cerkvenjak telefon: 02/729 57 00 obcina@cerkvenjak.si Občina Cerkvenjak www.cerkvenjak.si BENEDIKT SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH LENART

M

CERKVENJAK

Maribor

Jezero Pristava

a Sobota ursk

Jezero Komarnik

Trojiško jezero Jezero Radehova

Občina Lenart

Občina Sveta Ana

Pregledna karta območja LAS Ovtar Slovenskih goric Ta dokument je nastal v okviru projekta Izletniški cilji v osrednjih Slovenskih goricah (okrajš. Po Goricah) ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za vsebino dokumenta je odgovoren LAS Ovtar Slovenskih goric. Projekt delno financira EU.

OBČINA LENART Trg osvoboditve 7 2230 Lenart v Slovenskih goricah telefon: 02/729 13 10 obcina@lenart.si www.lenart.si

OBČINA SVETA ANA Sveta Ana v Slovenskih goricah 17 2233 Sveta Ana v Slovenskih goricah telefon: 02/729 58 80 obcina@sv-ana.si www.sv-ana.si

OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Mariborska cesta 1 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah telefon: 02/729 50 20 Občina Sveta Trojica obcina@sv-trojica.si v Slovenskih www.sv-trojica.si goricah

OBČINA SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH           Jurovski dol 70 B 2223 Jurovski Dol telefon: 02/729 52 50 Občina Sveti Jurij v obcina@obcinajurij.si Slovenskih www.obcinajurij.si goricah

Brosura%20po%20goricah las%20ovtar  

http://lasovtar.si/images/projekti_po_goricah/Skupna%20brosura/Brosura%20Po%20Goricah_LAS%20Ovtar.pdf?phpMyAdmin=9Aaj4uoS13%2CM2-Ka%2C2S1I3t...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you