Page 1

Jana Unuk

Eksperiment na meji odkritja resnice »Na srečo se pri šestinštiridesetih letih enako kot zmeraj

počutim eksperimentatorko, ki je na meji odkritja resnice,« je Virginia Woolf zapisala v Dnevnik 21. aprila 1928. Avantura z eksperimentalno prozo se je za pisateljico začela z njenim tretjim romanom Jakobova soba (Jacob's Room, 1922), v katerem je prvič, po vajah v tradicionalnejši obliki in prikazu viktorijanske družbe in družine ter socialnega miljeja sploh v Izletu na odprto morje (The Voyage Out, 1915) in Noči in dnevu (Night and Day, 1919), izoblikovala romaneskno obliko, radikalno drugačno tako od svojih prejšnjih romanov kot od tradicionalnega romana sploh: »nobenega gradbenega odra; komaj kje vidna kakšna opeka; vse somrak razen srca, strasti, razpoloženja, vse tako svetlo žareče kot ogenj v megli«. Po letih preizkušanja in mojstrenja je z Valovi (The Waves, 1931), dosegla vrh svojega eksperimentalnega romana, zgoščeno lirično obliko, ki se bolj kot z zunanjim svetom ukvarja s čustvenimi stanji in notranjo resnico, seveda na mnogopomenski, globoko simbolni način. Z Valovi je pisateljica torej dosegla mejo, čez katero se v isto smer ni dalo nadaljevati. Doslej je zanjo veljalo, da za razliko od, na primer, biografije, ki izhaja iz dejstev, čeprav pri njej pogosto svobodno predelanih, »romani izražajo tisto, kar je splošno, poetično« (Dnevnik, 18. avgusta 1931). 484

Viginija WTEXT.indd 484

26.Aug.2014 12:02

Virginia Woolf: Leta (odlomek spremne besede)  

Jana Unuk: Eksperiment na meji odkritja resnice Virginia Woolf Leta Prevedla in spremno besedo napisala Jana Unuk Obseg: 500 strani Format:...

Advertisement