Page 1

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

Dreamstime

IKT INFORMATOR

OGLASNA PRILOGA

Obdobje e-računov se čisto zares začenja Različne študije kažejo, da lahko podjetja z izmenjavo e-računov in optimizacijo internih procesov prihranijo do 80 odstotkov stroškov, ki jih sicer imajo z ravnanjem s papirnimi računi. 22, 23

„‘ˆ–Œ™ˆ “’–’™‘ˆ •ˆOŒ—™ˆ

INFORMACIJSIKE STORITVE


22 OGLASNA PRILOGA

UVODNIK Miran Varga ikt@finance.si

Maj je, zakaj še vedno spite?

P

Trg bo eračune, ko bodo ti dejansko množično na voljo, sprejel odprtih rok. Za to potrebujemo zgolj klirinško hišo.

odjetja še vedno govorijo o želji po brezpapirnem poslovanju, vendar ga v praksi izvaja le peščica, predvsem manjših podjetij, ki to ne nazadnje laže uresničijo. E-poslovanje se že desetletje poskuša uveljaviti, vsako leto pa najde več privržencev med poslovnimi subjekti. Celo komunikacija med organi v državni upravi in državljani počasi prehaja na elektronsko obliko. Še najbolj se zdi razvit domači trg e-bančništva, a tudi tu obstaja veliko prostora za napredek, denimo na v tem času pogosto omenjanem področju e-računov, ki bi pomenljivo pohitrili in pocenili poslovanje. Zakaj torej e-računi še vedno niso stalnica? Težava tiči v Slovencih samih oziroma naših vrtičkarskih navadah. E-računi in njih izmenjava bi že zdavnaj zaživeli v praksi, a so se jih banke v preteklosti lotevale vsaka po svoje in z različnimi partnerskimi rešitvami, zato je bilo prevlado posamezne banke nemogoče pričakovati. Tudi zato ne, ker je trg razdrobljen in vsi pomembni poslovni subjekti ne uporabljajo iste (pa še ti ne zgolj ene) banke. Nazadnje bo le treba najti skupni imenovalec. Bančniki tako že več kot leto dni govorijo o klirinški hiši, ki bo premostila razlike v standardih, instrumentih in sistemih, ki zadevajo plačilni promet med bankami v državi. Dočakali naj bi jo letos, kar je, upoštevaje dejstvo, da so se banke začele prilagati pogojem enotnega območja plačil v evrih SEPA (Single Euro Payment Area) že leta 2004, svojevrstna klofuta za bančni sektor. Kdo je tu neresen? Najbrž kar vsi po vrsti, saj se ne znajo (želijo?) usesti za skupno mizo in reči bobu bob. S prstom lahko pokažemo tudi na vse večje izdajatelje računov v državi, saj si ti (z redkimi izjemami, seveda) ne prizadevajo kaj dosti za splošen prehod na sisteme e-računov. Na banke ne pritiskajo, naj jim to omogočijo, saj prilagoditev svojih procesov za podporo e-računov vidijo le kot dodaten strošek, ne pa izjemen prihranek, ki ga ti prinašajo v obliki racionalizacije poslovanja. Bržkone zato, ker te stroške preprosto prevalijo na končnega potrošnika, torej kupca svojih izdelkov in/ali storitev. To ni dobro, kaj dobro, z vidika odgovornega poslovanja je celo nesprejemljivo. Tu je seveda še Janez, povprečni Slovenec, ki v teh trdih gospodarskih časih vseeno pogosteje razmišlja o tem, kam in zakaj odtekajo njegovi evri. Žal na banke in podjetja nima skoraj nobenega vpliva, za svoje udobje in optimizacijo stroškov plačil je poskrbel že s prijavo v enega izmed sistemov elektronskega bančništva. Vendar si želi več, saj vendar ve, da je to možno. Ve, da bi e-računi poenostavili njegovo delo, saj bi z enim klikom odprl in pregledal posamezen eračun, z drugim pa bi ga plačal. Brez pretipkavanja vnosov in brez napak, bistveno pregledneje in hitreje. Brez papirja. Bodite brez skrbi, trg bo e-račune, ko bodo ti dejansko množično na voljo, sprejel odprtih rok. Zato pa potrebujemo zgolj klirinško hišo, ki bo poskrbela, da tudi manjše banke ne bodo imele več izgovorov, zakaj se e-računov ne gredo. Hkrati pa se morajo zbuditi tudi vsi večji (recimo jim masovni) izdajatelji računov in slediti zgledu Skupine Telekom. Tu gre za elektropodjetja, telekomunikacijske ponudnike, RTV, upravitelje stavb in druge. Maj je, zakaj še vedno spite?

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

E-računi – z leto

Skupina Telekom Slovenije bo od 1. junija 2 kah, ki že podpirajo izmenjavo e-računov p Skupina podjetij Telekom Slovenije se je med prvimi v Sloveniji odločila za prehod na izmenjavo e-računov prek e-bančnih poti, ki prinaša prihranke in racionalizacijo poslovanja. Popolno brezpapirno poslovanje postaja realnost, saj je krog e-računov končno sklenjen. Skupina Telekom Slovenije bo od 1. junija 2010 dalje od svojih dobaviteljev, ki imajo odprte račune pri bankah, ki že podpirajo izmenjavo e-računov prek e-bančnih poti, sprejemala le še račune v elektronski obliki. Eračuni prinašajo občutno racionalizacijo poslovanja. Prihranki bodo odvisni predvsem od tega, kako hitro bo trg e-račune in druge e-dokumente, povezane z e-računi, sprejel. Glede na različne študije lahko organizacije z izmenjavo e-računov in optimizacijo internih procesov (avtorizacija, likvidacija, hranjenje …) prihranijo do 80 odstotkov stroškov, ki jih imajo sicer z ravnanjem s papirnimi računi. Po raziskavah, ki jih izvaja evropska komisija, znaša

povprečni strošek prejema in obdelave posameznega papirnega računa v organizaciji 30 evrov, strošek izdaje papirnega računa pa se giblje od osem do 18 evrov.

Dobavitelji dobro sprejeli prehod »Dobavitelji, tako majhni kot veliki, so prehod na e-račune dobro sprejeli in ga v celoti odobravajo, nekateri so nad njim navdušeni. Vsi se zavedajo, da so spremembe potrebne, a ker te spremembe v končni fazi tudi na strani dobaviteljev nižajo stroške poslovanja, negativnega odziva ni bilo. Seveda smo v Telekomu Slovenije poskrbeli za ustrezna izobraževanja, organizirali smo in še organiziramo delavnice, kjer podjetjem predstavimo delo z e-računi ter jim pokažemo, kako je treba prilagoditi IT-sisteme,« razlaga mag. Tomaž Kraškovic, direktor sektorja za finance pri družbi Telekom Slovenije.

Priprava e-računov v e-banki Seveda se takoj postavi vprašanje, kakšna je rešitev za manj-

▶ Joe Tucci, predsednik korporacije EMC, je poslovnim uporabnikom predstavil številne priložnosti zasebnih oblakov, ki bodo prihodnost razvoja IT kot storitve.

ša podjetja, ki nimajo svojih računovodskih sistemov, ki bi podpirali pripravo računov v dogovorjenem formatu (eSLOG). Prav zanje je Halcom v novi različici Hal E-Bank ponudil možnost ročne priprave e-računov. Po zaslugi te funkcije lahko tudi manjši dobavitelji pri poslovanju z velikimi kupci (podjetji), ki bodo tako kot Telekom Slovenije pričakovali račun v e-obliki, brez dodatnih stroškov preidejo na izdajanje in prejemanje e-računov. Vsi potrebni pogoji za prehod na brezpapirno poslovanje so tako zbrani na enem mestu: priprava e-računa, digitalni podpis, pošiljanje ter varna in zakonsko skladna dolgoročna hramba.

E-računi za vse Z junijem pri Telekomu Slovenije uvajajo obvezne e-račune za prejemno stran, načrti pa so še precej bolj smeli. Skupina Telekom na leto prejme približno 200 tisoč računov, izda pa jih več kot 18 milijonov. Prednosti sistema e-računov so številne, izmenjava e-računov pa je le del elektronizacije poslovanja. V podjetjih gre tudi za raciona-

lizacijo notranjih postopkov in s tem znižanje stroškov obdelav prejetih in izdanih računov. »Za nas kot izdajatelja ima izmenjava e-računov prek bančnega kanala še dodatno prednost. Tak e-račun ima namreč status, primerljiv s priporočeno pošiljko – če ga uporabnik ne prejme, dobimo povratno informacijo in lahko ustrezno ukrepamo. Pri klasični izdaji računov se pred izključitvijo neplačnikov ali pred tožbo pošiljajo računi in/ali opomini s povratnico. Pri e-računih vse to odpade,« dodatno prednost razlaga Kraškovic. Sodobno e-poslovanje pomeni, da podjetje elektronsko podpre celotno verigo poslovanja in brezpapirno poslovanje postane realnost. Zato v Telekomu Slovenije, v bankah, ki ponujajo storitev izmenjave e-računov, kot tudi v Halcomu, kjer so razvili sistem za izmenjavo e-računov, že razmišljajo o podpori vseh poslovnih dokumentov – od naročil, dobavnic, opominov do morebitnih reklamacij. Za prejemnike, med katerimi so tudi končni potrošniki, pomeni prejemanje e-računov v njihovo elektronsko banko ve-

EMC stavi na zasebne oblake Korporacija EMC2 je na svoji največji konferenci EMC World 2010 predstavila nove rešitve s področja računalništva v oblaku.

Eksplozija podatkov

Več tisoč strankam, partnerjem, analitikom ter novinarjem so predstavili svojo vizijo računalništva v oblaku, ki temelji na visoki operativni učinkovitosti, kakovosti storitev in novih poslovnih modelih, ki jih omogočajo računalniški oblaki. Že slogan konference »Popotovanje v zasebne oblake« je nakazal glavno usmeritev družbe, ki v nasprotju z nekaterimi napovedmi o prevladi peščice javnih računalniških oblakov meni, da

Pri EMC so predstavili tudi raziskavo o eksploziji podatkov, ki kot prva tovrstna študija obravnava zetabajte (milijarde milijonov bajtov – 1021) podatkov in njihove posledice. Strokovnjaki se zavedajo, da bodo morale pomnilniške rešitve prihodnosti postati še precej bolj inteligentne, če želimo informacije, ki se skrivajo v teh podatkih, naredi obvladljive. Intervju z EMC-jevim strokovnjakom s področja pomnilniških rešitev bomo objavili v prihodnji številki.

bodo sprva prevlado imela velika podjetja in organizacije s svojimi zasebnimi oblaki.

Oglasna priloga Financ IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno. Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Trženje: Darinka Žemlja Tel.: (01) 30 91 539 E-pošta: darinka.zemlja@finance.si

Stalna zunanja sodelavca: Esad Jakupović Tel.: 040 296 184 E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si Miran Varga Tel.: 040 427 333 E-pošta: miran.varga@gmail.com

Računalniški prelom: Sandra Dolenc, Romina Colnarič Lektoriranje: Julija Klančišar Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Naslednji IKT informator bo izšel 27. maja 2010

27. MAJ 2010 00111001 00111011 001111 111001 00111011 00111111 1001 00111011 00111111 1 1001 00111011 00111111 1 1001 00111011 00111111 1

IKT INFORMATOR

INFORMACIJE darinka.zemlja@finance.si tel.: 01 30 91 539


IKT INFORMATOR 23

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

ošnjim junijem gre zares

2010 dalje od svojih dobaviteljev, ki imajo odprte račune pri banprek e-bančnih poti, sprejemala le še račune v elektronski obliki

▶ E-računi prinašajo občutno racionalizacijo poslovanja. Prihranki bodo odvisni predvsem od tega, kako

hitro bo trg e-račune in druge e-dokumente, povezane z e-računi, sprejel. Na shemi je prikazan sistem izdajanja in sprejemanja e-računov. liko prednost. Prejemnik lahko brez pretipkavanja pripravi plačilni nalog in prenese podatke o računu v svoj sistem. Nad prejetimi in plačanimi e-računi ima boljši pregled. Poleg tega pa lahko račun poravna, kjerkoli

se nahaja, denimo na začasnem delu v tujini. Potrebuje le dostop do svoje e-banke.

Vse več bank in izdajateljev e-računov Storitev izmenjave e-računov

postaja vse bolj razširjena in tudi dostopnejša, saj sta se v sistem poleg Abanke in NLB, ki sta storitev začeli tržiti že v letu 2008, v letu 2010 vključili še Probanka in UniCredit banka. Z vzpostavitvijo medbančne izmenjave

in klirinške hiše pa bo zaživel v celoti. V NLB so že julija 2008 za uporabnike elektronskih bank vzpostavili sistem za izmenjavo e-računov, ki izdajateljem in prejemnikom omogoča v celoti preiti od papirnega poslovanja k elektronski izmenjavi računov. Ker sistem poleg izmenjave e-računov omogoča tudi enostavno elektronsko prijavo na prejem, s tem pridobivajo vsi udeleženci. Izdajatelji hitreje in enostavneje pridobivajo nove prejemnike in s tem znižujejo stroške poslovanja, prejemniki e-računov enostavneje in pregledneje pregledujejo prejete račune in jih plačujejo. Izdajatelji prek sistema prejemajo tudi povratne informacije o (ne)dostavljenih e-računih in s tem takoj vedo, ali je prejemnik e-račun prejel ali ne, kar pri papirni izmenjavi računov ni mogoče. Izmenjava e-računov temelji na elektronskem podpisu, kar pomeni tudi zakonsko dokazljivost obstoja izmenjanih podatkov.

Največja prednost je možnost izvoza e-računa v zaledne sisteme »Največje prednosti izme-

njave e-računov banke skupaj z izdajatelji vidimo v možnosti izvoza e-računa v zaledne sisteme podjetij in elektronsko likvidacijo, v možnosti plačila prejetega e-računa brez prepisovanja podatkov v plačilni nalog in v popolnem pregledu nad e-računi na enem mestu. Prek sistema se je možno priključiti tudi v elektronsko hranjenje izdanih in prejetih e-računov, tako da je za udeležence krog izmenjave in e-arhiviranja sklenjen in zadošča zakonskih zahtevam. Konec aprila 2010 je bilo v sistem za izmenjavo e-računov prek NLB vključenih že 14 izdajateljev, krog prejemnikov se vsak dan širi in čas je, da se družina uporabnikov občutno poveča, za kar si bomo v NLB skupaj z novimi in že vključenimi izdajatelji zelo prizadevali,« aktualno stanje razlaga Martina Stupica Gregorič, vodja projekta e-račun v NLB. O koristih, ki jih z vključitvijo v izmenjavo e-računov vsi udeleženci prinesejo naravi, priča enostaven izračun, da je za eno tono papirja treba posekati 17 dreves.

Storitev 1-2-3 V ARHIV! je namenjena vsem pravnim osebam, ki bi rade nadgradile elektronsko izmenjavo e-računov (e-faktur) prek e-bančnih poti z zakonsko skladno dolgoročno hrambo e-računov in se s tem razbremenila papirnih računov.

HITRA UVEDBA IN ŽE PRIPRAVLJENA DOKUMENTACIJA Bodoči uporabnik izpolni le kratko prijavnico (dva izvoda), v kateri zaupa Halcomu svoje podatke. Halcom je v sodelovanju s pravnimi svetovalci pripravil uporabniku prijazen in enostaven prevzem vzorčnih notranjih pravil, ki so potrjeni s strani Arhiva RS. S tem se uporabnik izogne zamudni in zahtevni pripravi lastne dokumentacije, ki jo predvideva zakon (ZVDAGA).

SAMODEJNA HRAMBA PREJETIH IN IZDANIH E-RAČUNOV E-računi, ki jih uporabnik pošlje in prejme prek svoje elektronske banke, se ob prejemu in pošiljanju samodejno posredujejo tudi v e-arhiv. Za te račune lahko uporabnik povsem ukine hrambo v papirni obliki, ne da bi vseskozi mislil na to, ali je e-račun shranjen v ustreznem e-arhivu ali ne.

PRISTOPITE 123varhiv@halcom.si www.halcom.si/123varhiv

E-arhiv, končna postaja e-računov Da se lahko podjetja popolnoma razbremenijo papirnih računov, je treba poskrbeti tudi za varen in zakonsko skladen e-arhiv. Pri Halcomu s storitvijo 1-2-3 V ARHIV! podjetjem omogočajo, da se prejeti in izdani e-računi hkrati s pošiljanjem prek e-banke tudi samodejno in na pravilen način hranijo. »Banka prejemnika prejme eračun in ga na podlagi transakcijskega računa prejemnika posreduje v njegovo e-banko. Tako kot banka izdajatelja tudi banka prejemnika s pošiljanjem e-računa posreduje e-račun v varno dolgoročno hrambo. Pooblaščene osebe nato do svojega arhiva in dokumentov dostopajo z veljavnim digitalnim potrdilom. Digitalno potrdilo na pametni kartici ali ključku USB je lahko isto, kot ga posameznik že uporablja za delo s svojo e-banko. Za tako shranjene e-račune lahko podjetje povsem odpravi hrambo v papirni obliki, ne da bi vseskozi mislili na to, ali je račun že vložen v arhiv,« delovanje samodejnega posredovanja e-računov v arhiv razlaga Matic Grobelšek iz Halcoma.

1-2-3 V ARHIV! omogoča pravnim osebam samodejno arhiviranje e-računov, ki jih prejmejo prek svoje elektronske banke. Tako jim ni treba investirati v drago opremo in se lotiti zahtevnega projekta uvedbe lastnega zakonsko skladnega e-arhiva.

ENOSTAVEN DOSTOP DO ARHIVIRANEGA GRADIVA IN ISKANJE PO NJEM Uporabnik storitve 1-2-3 V ARHIV! lahko do svojih varno shranjenih dokumentov dostopa prek enostavne spletne aplikacije. Prijavi se lahko z istim digitalnim potrdilom na pametni kartici ali USB ključku, ki ga že uporablja za delo z e-banko. Iskanje in razvrščanje dokumentov je možno po različnih kriterijih.


24 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

[ INTERVJU ] Aljoša Jerman Blažič, direktor družbe SETCCE, o e-poslovanju

Obseg brezpapirnega poslovanja raste bolj kot klasično poslovanje O ideji brezpapirnega poslovanja poslušamo in beremo že dolgo časa, pa nikakor ne pridemo do tega ideala. Številke kažejo, da se poraba papirja celo povečuje, ne zmanjšuje. Ponudba storitev in produktov na trgu je vedno kompleksnejša. Ravno tako procesi, ki podpirajo tako raznovrstno ponudbo. Če smo na primer pred desetletjem ali več uporabljali storitve fiksne telefonije, je bila ena pogodba dovolj za vse gospodinjstvo. Danes ima vsak član gospodinjstva svoje uporabniško razmerje s ponudnikom mobilnih storitev. To pomeni več računov, z vsako spremembo naročniškega razmerja ali nakupom subvencioniranega aparata dodaten aneks in tako dalje. Večanje količine papirja je torej treba gledati proporcionalno z naraščanjem ponudbe storitev in kompleksnostjo storitev na trgu. Pri tem obseg brezpapirnega poslovanja vseeno raste, in to bolj kot klasično poslovanje. Če poraba papirja narašča, še bolj narašča uporaba elektronskega poslovanja. Pomembno je torej razmerje in ne absolutni obseg. Mislim, da je brezpapirno poslovanje v tem pogledu na dobri poti. Zakaj je toliko ovir pri uvajanju e-poslovanja? Ključne omejitve za brezpapirno poslovanje so nepopolna infrastruktura, neusklajenost poslovnih subjektov, ki med seboj poslujejo brezpapirno, in stroški, povezani s prehodom na nematerializirano obliko. Uvedba sodobnega načina poslovanje zahteva usklajenost infrastrukture in organizacije podjetja za celostno podporo dematerializiranim procesom znotraj podjetja in tudi navzven – torej do poslovnih partnerjev,

s katerimi podjetje posluje. Če na primer uvajamo sistem za urejanje naročniških razmerij v elektronski obliki, morajo tudi kupci zagotoviti ustrezno sistemsko podporo za takšna elektronska razmerja. Ustrezna infrastruktura mora torej zajemati vse strani, ki med seboj poslujejo elektronsko. Takšne ovire lahko odpravljamo postopoma z vključevanjem komplementarnih storitev. Če smo lahko do včeraj e-račune pošiljali zgolj po e-pošti, jih lahko danes dostavimo neposredno v predal elektronske banke. Podpora infrastrukture je torej razširjena z novim distribucijskim kanalom, ki bo približal e-poslovanje širši populaciji. Pri prehodu na brezpapirno poslovanje se lahko zatakne tudi pri stroških, če učinki niso takoj razvidni, kar se pogosto dogaja, če uporabniki še vedno vztrajajo pri vzporednih procesih v papirni obliki. Vendar je povrnitev naložbe v sodoben način poslovanja lahko bistveno hitrejša, če obstaja ustrezna stimulacija ter podpora za hiter in celosten prehod. Zanimiv primer smo zasledili ravno v času gospodarskih krčev, kjer so bili prehodi na brezpapirno poslovanje obravnavani celostno in predvsem z vidika optimizacije materialnih in operativnih stroškov. Vedno se je pokazalo, da se prehod splača, zato je tudi povpraševanje danes bistveno večje. Kako bo s temi ovirami v prihodnosti, ko bodo vajeti v svoje roke prevzele sedanje mlade, digitalne generacije, ki so dobesedno rasle skupaj z računalnikom, internetom in mobilnimi napravami? Prihod digitalnih generacij bo odpravil predvsem psihološki dejavnik odpora pred elektronsko obliko, ki ga je danes še vedno mogoče zaznati, najpogosteje pri novih tehnologijah. Pri uvedbi podpisovanja z elektronskim peresom je še vedno opaziti močan pomislek, ali bo to sprejemljivo za uporabnike, saj elektronske pogodbe ne moremo prijeti in je spraviti v predal. Vendar je

plačevanje s plačilno kartico je danes pravilo, ne izjema. Tudi za zneske nekaj evrov.

Pričakujemo lahko rast števila različnih e-storitev. Te se bodo morale med seboj učinkovito in predvsem poceni povezovati. ▶ Tako pravi Aljoša Jerman Blažič, direktor družbe SETCCE.

Mateja Jordovič Potočnik

Brezpapirno oziroma e-poslovanje, uporaba in prodaja IKT-rešitev, znanje doma in na tujem – o vsem tem in še marsičem drugem smo se pogovarjali z Aljošo Jermanom Blažičem, direktorjem družbe SETCCE.

praksa pokazala povsem drugačen odziv. Če uporabnikom ponudite možnost, da recimo tako sklenjeno pogodbo, podpisano z elektronskim peresom, natisnete tudi na papir, se za to skoraj nihče ne odloči, saj dokument raje prejme po e-pošti. Ne

nazadnje, z enako zgodbo smo se srečali pri uvedbi bankomatov ali plačevanju s plačilno kartico in PIN-kodo. Pomislekov je bilo veliko, predvsem takšnih, da starejša populacija tega ne bo sprejela. Rezultat? Banke so zmanjšale število okenc in

Slovenija je pri razvoju estoritev v evropskem in svetovnem vrhu. Kaj počnemo s tem znanjem – ga tudi izvažamo? Slovenija je na področju brezpapirnega poslovanja veliko dosegla in postavimo se lahko ob bok najnaprednejšim članicam EU. Praktično ni področja e-poslovanja, ki ga imajo drugje v Evropi, da ga ne bi vpeljali tudi mi. Seveda se je treba zavedati, da je področje e-poslovanja široko in da na nekaterih področjih vseeno zaostajamo, drugje pa smo dohiteli ali celo prehiteli tudi bolj razvite. Družba SETCCE je bila lani na konferenci EXPP v Amsterdamu, največjem svetovnem dogodku, posvečenem e-računom, uvrščena med 10 največjih evropskih podjetij glede na število izdelanih e-računov na leto. To je izjemen dosežek za tako majhen trg, kot je slovenski. Žal pa bi težko trdili, da smo uspešni pri izvozu znanja o brezpapirnem poslovanju. Poskusov je bilo nekaj, tudi na področju internacionalizacije tehnoloških standardov, ki veljajo v Sloveniji, a zelo težko prodremo na tuje trge. Težava je v tem, da gre vseeno za občutljivo področje in ga vsaka država ureja nekoliko po svoje, čeprav lokalni pravni red narekujejo evropske direktive. V Nemčiji so recimo veljala pravila, da lahko samodejno digitalno podpisovanje izvajajo samo ustrezne agencije. Za uvedbo množične izdaje e-računov so torej morala podjetja najemati lokalne ponudnike teh storitev. Zato so se razvili otočki, kjer prevladujejo predvsem lokalni ponudniki. Obstajajo pa seveda svetle izjeme, kjer so slovenski ponudniki precej uspešni – tak primer je e-bančništvo. Kako in kdaj bomo v Sloveniji zmanjšali »digitalno zaostajanje« za razvitim svetom? Vprašanje ni kdaj, ampak kako. Sam menim, da smo tehnološko

dovolj podkovani, vendar bo treba zagotoviti ustrezen zasuk pri razmišljanju, in to najprej pri ponudnikih. Ko smo v družbi SETCCE ponujali prvenstveno tehnologijo za e-poslovanje, je bil odziv trga mlačen, predvsem zato, ker je šlo za novosti, ki so bile še zelo slabo sprejete in neznane v praksi. Potencialni uporabniki niso razumeli infrastrukture javnih ključev, strukturiranih podatkovnih formatov za e-račun, digitalnega podpisovanja … Šele ko smo tehnologijo umaknili na drugo mesto in postavili v ospredje optimizacijo poslovnih procesov, se je zgodba povsem zasukala. Tehnologija je drugotnega pomena in kupca zgolj obremenjuje. Danes o podporni tehnologiji zato ne govorimo več, ampak postavimo v ospredje eposlovanje in prednosti. Kako se bo e-poslovanje razvijalo v prihodnosti? Pričakujemo lahko rast števila različnih e-storitev. Te se bodo morale med seboj učinkovito in predvsem poceni povezovati. Prehod na brezpapirno poslovanje zahteva podporo od začetka do konca poslovnega procesa. Ne moremo se ustaviti nekje na sredini. Če izdamo e-račun ali podpišemo e-pogodbo, jo moramo tudi posredovati prejemniku in ustrezno shraniti. Razvoj bo zato moral iti v smeri medsebojnega povezovanja ponudnikov tehnologij in storitev. Dinamika poslovanja se bo zelo spremenila. Uporabniki bodo zahtevali hitro vključevanje storitev in medsebojno povezovanje za zagotavljanje celostne podpore. Brezpapirno poslovanje se bo medtem še vedno najprej uvajalo omejeno za posamezne poslovne procese, predvsem tiste, kjer je učinek hiter in prihranki največji. Ključno pri tem je uvajanje temeljne infrastrukture in osnovnih tehnologij, ki podpirajo brezpapirne poslovne procese. Šele ko se bodo te dobro prijele, lahko pričakujemo širitev e-poslovanja tudi na druga poslovna področja in procese.

Strateško načrtovanje informatike zaostaja Raziskava o stanju poslovne informatike v Sloveniji, ki jo je opravil Inštitut za poslovno informatiko na Ekonomski fakulteti iz Ljubljane, je pokazala, da so razvojne prioritete slovenskih organizacij na področju informatike usmerjene predvsem v tehnologijo, medtem ko so strateški koncepti pogosto prezrti. Strateško načrtovanje informatike je na šestem, izboljševanje in prenavljanje poslovnih procesov pa šele na predzadnjem, dvanajstem mestu.

Kako te rezultate komentira Aljoša Jerman Blažič, direktor družbe SETCCE? »Problemov je več. Zavedanje glede pomembnosti prenove poslovnih procesov lahko pri slovenskih podjetjih zaznamo šele v zadnjih letih. Uvajanje sodobnih informacijskih tehnologij bi moralo biti podrejeno optimizaciji poslovnih procesov. Uvedba elektronskih sredstev, ki podpirajo brezpapirno poslovanje, ima lahko pozitiven učinek samo, če je neposredno povezana s preoblikovanjem poslovnega procesa. Tehnologija mora obvezno odgovarjati na potrebe

optimizacije poslovnih procesov in ne obratno. Sam vidim ključno težavo v podcenjenosti znanja, ki se navezuje na poznavanje poslovnih procesov. Šolski primer takšnega razmišljanja je IBM. Ko je podjetje zašlo v težave, so analitike in svetovalce poslali na teren. Več mesecev so se ukvarjali s potencialnimi naročniki, zbirali informacije in se predvsem seznanjali z njihovimi poslovnimi procesi. Sledil je tehnološki razvoj. In rezultat? Podjetje je danes največji proizvajalec programske opreme na svetu,« poudarja Jerman Blažič.

Pomembno je, kako tehnologija rešuje problem

Tudi zaupanje je velikega pomena

Ponudbo na slovenskem trgu smo večinoma pripeljali iz tujine. Lomijo se kopja, katera tehnologija oziroma tuji proizvajalec je boljši in kateri slabši. »To je narobe in izguba časa. Uporabnika ne zanima, kakšno tehnologijo kupuje, ampak kako mu ta tehnologija rešuje problem optimizacije procesov. Dokler ponudniki tehnologij ne bodo vpeljali močne podpore pri poznavanju procesov, bomo tam, kjer smo danes. Rezultati raziskave me zato sploh ne presenečajo,« dodaja Jerman Blažič.

»Drugo je zaupanje. Pri uvedbi brezpapirnega poslovanja obstaja primarni strah glede legitimnosti in sprejemljivosti e-dokumentov med uporabniki. Stanje se izboljšuje. V družbi smo si prizadevali vpeljati brezpapirno poslovanje najprej pri velikih naročnikih, ker smo vedeli, da bodo ti potegnili za sabo preostale, srednja in mala podjetja. Začetki so bili naporni. Ko smo vzpostavili ustrezno raven zaupanja v tehnologijo in predvsem med naročnikom in dobaviteljem, je bilo laže. Pri tem je predvsem pomembno, da ponu-

dnik vzpostavi zaupanje na podlagi širokega vpogleda v brezpapirno poslovanje – ne samo z vidika tehnologije in procesov, ampak tudi z vidika zakonske podlage. Kupec pričakuje celostno podporo. Zato smo v SETCCE razvili tudi področje poslovanja, ki se ukvarja z organizacijskimi vidiki brezpapirnega poslovanja. Danes lahko naročnikom zagotovimo tako tehnološko rešitev za brezpapirno poslovanje kot tudi ustrezno podporo pri pripravi organizacijskih ukrepov, kot so notranja pravila za elektronsko hrambo ali varnostno politiko uporabe elektronskega podpisovanja«, še dodaja Jerman Blažič.


IKT INFORMATOR 25

www.finance.si FINANCE, Ä?etrtek, 13. maja 2010, ĹĄt. 91

E-raÄ?un in e-poslovanje kot storitev Da bi e-fakturiranje in e-poslovanje pribliĹžali ĹĄirokemu naboru uporabnikov, sta druĹžbi SETCCE in Avtenta.si vzajemno vzpostavili storitev eBiroÂŽ, ki ponuja celosten pristop k e-poslovanju – podprt je celoten Ĺživljenjski cikel e-raÄ?una Elektronski raÄ?un je danes najpogosteje uporabljeni poslovni dokument v brezpapirni izmenjavi med poslovnimi subjekti in fiziÄ?nimi osebami. SETCCE in Avtenta. si sta z vzajemno storitvijo eBiroÂŽ koristi e-fakturiranja in e-poslovanja pribliĹžala ĹĄirokemu krogu podjetij. Slovenska zakonodaja in evropske direktive spodbujajo v celoti dematerializirano, elektronsko poslovanje. Med drugim omogoÄ?ajo izdajo raÄ?unov v elektronski oziroma izkljuÄ?no v elektronski obliki. TakĹĄen naÄ?in fakturiranja priznavajo tudi DavÄ?na uprava RS in Slovenski raÄ?unovodski standardi. Po raziskavah evropske komisije znaĹĄa povpreÄ?ni stroĹĄek prejema in obdelave posameznega papirnega raÄ?una v podjetju 30 evrov. StroĹĄek izdaje papirnega raÄ?una lahko seĹže do 18 evrov. Z uvedbo elektronske oblike je omenjene stroĹĄke mogoÄ?e zniĹžati za 80 odstotkov. Na letni ravni v Evropski uniji to znaĹĄa neverjetnih 243 milijard evrov. V SETCCE in Avtenta.si ta podatek potrjujejo in dodajajo, da je ÂťuÄ?inek

prehoda na elektronsko obliko raÄ?una veÄ?plasten, kljuÄ?na pa je optimizacija s tem povezanih poslovnih procesovÂŤ. Navedene prednosti in koristi elektronske izdaje raÄ?unov so prva spoznala podjetja, ki ustvarijo veÄ?je ĹĄtevilo izhodne dokumentacije. Gre za ponudnike mobilne in stacionarne telefonije in interneta, ponudnike infrastrukturnih storitev in finanÄ?ne organizacije. Pionirska implementacija e-raÄ?unov v Sloveniji sega v leto 2003, ko so v SETCCE podprli izdajo eraÄ?unov pri takratnem SiOLu. Danes reĹĄitve in storitve e-fakturiranja SETCCE uporabljajo tudi preostali ponudniki, kot so Si.mobil, Mobitel, T-2, Diners Club, slovenska elektrodistribucijska podjetja in drugi.

E-poslovanje in e-raÄ?un na enostaven naÄ?in Da bi e-fakturiranje in eposlovanje pribliĹžali ĹĄirokemu naboru uporabnikov, sta druĹžbi SETCCE in Avtenta.si vzajemno vzpostavili storitev eBiroÂŽ, ki pomeni novost na slovenskem trgu. Storitev eBiroÂŽ ponuja celosten pristop k e-poslovanju. Podprt je celo-

ten Ĺživljenjski cikel e-raÄ?una, od zagotavljanja ustreznosti obraÄ?unskih podatkov, izdelave e-raÄ?una na zakonsko skladen naÄ?in do njegove distribucije prek razliÄ?nih kanalov, vkljuÄ?no s posredovanjem v elektronsko banko prejemnika. Storitev vkljuÄ?uje tudi zakonsko skladno in akreditirano elektronsko hrambo e-dokumentov za predpisana obdobja, tako za izdajatelja kot za prejemnika. Poleg raÄ?unov je v elektronski obliki mogoÄ?e izdajati tudi druge vrste dokumentov, ki so najpogosteje predmet izmenjave med podjetji. To so naroÄ?ilnice, opomini, dobropisi, specifikacije k raÄ?unom in drugo.

Brez lastnih vlaganj Storitev eBiroÂŽ v celoti temelji na zunanjem izvajanju (outsourcing). Vsi procesi potekajo na infrastrukturi ponudnika storitve, izdajatelj in prejemnik raÄ?una se tako lahko posvetita svojim kljuÄ?nim kompetencam. ZaÄ?etna velika vlaganja in nadgradnje obstojeÄ?ih aplikacij z uporabo zunanje storitve efakturiranja odpadejo, medtem ko je cena storitve odvisna od obsega uporabe oziroma koliÄ?i-

ne izdanih e-raÄ?unov. Prehod na e-obliko dokumentov je takojĹĄen ali izvedljiv v zanemarljivem Ä?asu, uporaba pa enostavna na raÄ?un prilagojenih uporabniĹĄkih in aplikativnih vmesnikov (denimo za SAP in Pantheon).

Prvi uporabniki O uspehu in primernosti storitve priÄ?ajo zgodnje reference. Med prvimi, ki so spoznali prednosti storitve eBiroÂŽ, so organizator in udeleĹženci letoĹĄnje Microsoftove NT konference. SETCCE in Avtenta.si sta kot sponzorja konference preko storitve eBiroÂŽ organizatorju omogoÄ?ila izdajo elektronskih raÄ?unov za vse udeleĹžence konference. Storitev uporabljajo tudi telekomunikacijski operaterji, velika in mala trgovska podjetja, manjĹĄa storitvena podjetja itd. Uporabniku prilagojen in zakonsko skladen pristop k eposlovanju je kljuÄ?ni dejavnik uspeha. V Sloveniji je to podroÄ?je urejeno z vidika zakonodaje in standardov, kar napredno razmiĹĄljajoÄ?im ponudnikom in uporabnikom omogoÄ?a pomemben korak k napredku in optimizaciji poslovanja.

â–ś ÂťStoritev eBiroÂŽ pomeni enostaven in celosten prehod na e-poslo-

vanje ne glede na velikost podjetja,ÂŤ pravi Tadej Pukl, vodja prodaje in trĹženja v SETCCE.

          

        

                                         

                         

                             

                 

          

!"  


26 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

Na kratko

[ INTERVJU ] Miha Žerko o tem, kaj je dober sistem ERP, koliko

Jubilejni WinDays 10 v Rovinju

stane in kako ga vpeljati

Hrvaški Microsoft je letos temeljito prenovil svojo jubilejno konferenco WinDays, ki je nekoliko mlajši pandan naše NT konference (to letos organizirajo že petnajstič). Dogodek WinDays 10 so predvsem preselili iz Opatije v Rovinj, poleg tega pa so ga razdelili v dve konferenci – tridnevno tehnološko in dvodnevno poslovno, z enim skupnim dnevom, ki je omogočil medsebojno srečanje vseh 1.500 udeležencev. Konferenco WinDays Techology so namenili končnim uporabnikom, razvojnim inženirjem in gradnji informacijske infrastrukture, medtem ko so konferenco WinDays Business posvetili konkretnim rešitvam za optimizacijo stroškov in poslovanja v kriznih časih ter rešitvam za posamezne industrije in javno upravo. Predstavili so številne Microsoftove novosti, med njimi tudi glavne proizvode, kot sta Visual Studio 2010 in SQL Server 2008 R2, ki olajšajo razvoj, testiranje in uporabo aplikacij na različnih platformah.

Sistemi ERP ostajajo »v hiši«

Inovativnost nujna za izhod iz krize V Sloveniji je premalo dobrih praks sodelovanja znanosti in gospodarstva, je opozorilo okrog 40 udeležencev konference »Možnosti in priložnosti za prenos znanja in tehnologij«, večinoma raziskovalcev in akademikov iz sfere raziskav in razvoja (RR). Na dogodku, ki sta ga skupaj organizirala Gospodarska zbornica Slovenije in Inštitut Jožef Stefan v sklopu razprav o izhodiščih novega nacionalnega razvojno-raziskovalnega programa (NRRP), so poudarili, da na zelo kratek rok potrebujemo reze, ki bodo na dolgi rok zagotovili koristi vsem – RR-sferi, gospodarstvu in državi. Zato bo eden prvih predlogov smernic novega NRRP, ki ga bodo poslali vladi, sistemska sprememba financiranja RR-sfere in sprememba meril univerze za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, hkrati z ustrezno spremembo zakona o RR-dejavnosti.

Predsednik Microsofta Evropa obiskal Gama System Podjetje Gama System, ki je ponudnik lastnega sistema za upravljanje in arhiviranje e-dokumentov, je obiskal Jan Muehlfeit, predsednik Microsofta Evropa, v spremstvu Mateja Potokarja, generalnega direktorja Microsofta Slovenija. Jan Muehlfeit, ki je odgovoren za sodelovanje z evropskimi vladami in drugimi odločevalci v Bruslju in državah EU, je rešitve podjetja Gama System za obvladovanje e-dokumentov (Gama System eDocs, Gama System eArchive) in načrte za prihodnost ocenil kot zelo obetavne. V podjetju Gama System poudarjajo, da obisk Jana Muehlfeita potrjuje pravilnost usmeritve podjetja v najnovejše tehnologije in utrjuje partnerstvo s podjetjem Microsoft.

Si.mobil z Oraclovim sistemom ekstremnih zmogljivosti V podjetju Si.mobil poteka uvajanje Oraclovega sistema z ekstremnimi zmogljivostmi – Sun Oracle Database Machine (Oracle Exadata V2). Nova infrastruktura bo Si.mobilu omogočila znatno povečati IT-zmogljivosti in znižati stroške ter pomagala zagotoviti boljše storitve za skoraj 600 tisoč uporabnikov. Oracle Exadata V2, skupni produkt podjetij Oracle in Sun, je najhitrejši sistem za podatkovna skladišča in procesiranje transakcij (OLTP). Si.mobil je tako centraliziral IT-sistem in si zagotovil učinkovitejšo IT-infrastrukturo. Eden od ključnih razlogov za izbor sistema Oracle Exadata je znatno povečanje hitrosti procesiranja in zmožnost obdelave večje količine podatkov.

20 let zapora za spletno krajo podatkov V ZDA so na okrožnem sodišču v Bostonu obsodili 28-letnega hekerja Alberta Gonzalesa na 20-letno zaporno kazen zaradi kraje podatkov. Gre za eno najhujših kazni za spletni kriminal v zgodovini ZDA, ki si jo je obtoženec prislužil s krajo podatkov o več milijonov kreditnih kartic iz več sistemov za spletno prodajo. K visoki kazni je pripomoglo tudi dejstvo, da je bil Gonzales enkrat že v zaporu zaradi kraje podatkov. Obsojenec je včasih delal kot obveščevalec ameriške tajne službe.

Svetovni trg IKT letos večji, vprašanje le, za koliko Raziskovalna organizacija EITO ocenjuje, da bo letos svetovni trg IKT vreden 2,3 bilijona evrov, kar je 1,9 odstotka več kot lani, ko je zaradi krize upadel za 1,6 odstotka. Prihodnje leto se bo svetovni trg IKT povečal za 3,7 odstotka, na 2,4 bilijona evrov. Letos bo segment IT narasel za 0,4 odstotka, na 894 milijard evrov, leta 2011 pa za štiri odstotke, na 927 milijard evrov. Trg programske opreme in IT-storitev bo letos večji za odstotek oziroma bo znašal 625 milijard evrov, trg telekomunikacij pa za 2,9 odstotka oziroma bo znašal 1,4 bilijona evrov. V EU se bo trg IT letos povečal za samo 0,2 odstotka, na 303 milijard evrov, telekomunikacij pa le za 0,1 odstotka, na 346 milijard evrov. Iz analitskega podjetja Gartner pa prihaja nekoliko drugačna, navidez odlična novica: svetovna poraba za IKT bo letos presegla vrednost 3,2 bilijona dolarjev, kar je 5,3 odstotka več kot lani, v letu 2011 pa za 3,5 bilijona dolarjev, kar je 4,2 odstotka več kot letos. Gartner vendarle opozarja, da je treba skoraj štiri odstotke letošnje rasti pripisati upadu vrednosti dolarja v primerjavi z letom poprej. Ustrezno preračunana rast bi bila letos tako le 1,6-odstotna, ki bi sledila lanskemu (tudi preračunanemu) 1,4-odstotnem upadu. Nominalno bo za strojno opremo porabljanih 353 milijard dolarjev, kar je 5,7 odstotka več kot lani, za programsko opremo 232 milijard, kar je 5,1 odstotka več kot lani, za IT-storitve 821 milijard dolarjev, kar je 5,7 odstotka več, za telekomunikacije pa 1,988 bilijona dolarjev, kar je 5,1 odstotka več kot lani.

Računalništvo v oblaku je svoj resni »krstni nastop« doživelo s sistemi CRM, zdaj pa želi zrelost dokazati s ponudbo sistemov ERP kot storitve. Na naša vprašanja s področja razvoja in implementacij sistemov ERP je odgovarjal Miha Žerko, član uprave podjetja SRC in prokurist podjetja SRC Infonet. Kako podjetje prepozna dober sistem ERP? Dober sistem ERP je tisti, ki za primerno ceno podpira ključne poslovne procese podjetja, v katerega je vpeljan. Najboljšo oceno o kakovosti sistema ERP pa podjetje žal dobi šele potem, ko ga že nekaj časa uporablja. Če bi vseeno poskusil izluščiti nekaj skupnih značilnosti sistemov ERP, bi rekel, da naj podjetje izbira med priznanimi, razširjenimi izdelki, ki jih ponuja več implementatorjev. S tem se izogne odvisnosti od zgolj enega ponudnika. Druga lastnost je prilagodljivost rešitve pri integraciji z drugimi sistemi, torej, kako se razume z obstoječim okoljem IT v podjetju in rešitvami, ki jih podjetje že uporablja. Bolj kot je rešitev ERP integrirana v obstoječe rešitve podjetja, tem večji so pozitivni učinki njene uvedbe. Dobri sistemi ERP so tisti, ki imajo veliko število uporabnikov, saj ima podjetje, ki je avtor rešitve, v tem primeru dovolj sredstev in dovolj informacij, kako rešitev čim hitreje in čim kakovostneje izboljševati. Nekdaj so bili sistemi ERP v domeni večjih podjetij, a je hiter razvoj različnih gospodarskih panog poskrbel za njihovo selitev tudi v srednje velika, trkajo pa tudi že na vrata manjših podjetij. Kako vi kot sistemski integrator vidite možnosti za implementacijo sistemov ERP v podjetja različnih velikosti? Kdaj se naložba v sistem ERP podjetju splača? Pri tem odgovoru se bom oprl kar na raziskavo družbe Panorama Consulting, ki je specializirano svetovalno podjetje za sisteme ERP. Najnovejši podatki iz raziskave 2010 ERP Report kažejo, da celoten strošek implementacije rešitve ERP, torej upoštevaje popis poslovnih procesov, zbiranje zahtev, testiranja in izobraževanja, v povprečju znaša 6,9 odstotka letnih prihodkov podjetja. Povprečen projekt je trajal 18 mesecev, pri čemer je kar 57 odstotkov projektov trajalo dlje časa, kot je bilo načrtovano, hkrati pa je v povprečju podjetja stal 54 odstotkov več sredstev. Ne gre za spodbudne podatke, a taka so pač dejstva. Gre za velike številke, zato je uvajanje sistema ERP za vsako podjetje zelo pomembna odločitev, ki jo mora sprejeti in izpeljati z vso resnostjo in odgovornostjo. Povprečni prihodki podjetja v omenjeni raziskavi so znašali okoli 90 milijonov dolarjev, kar je za slovenske razmere

Ko se odločate za nakup ali nadgradnjo sistema ERP, naj vam ne bo škoda vložiti časa in denarja v temeljito analizo. Vse se vam bo kasneje povrnilo. ▶ Tako svetuje Miha Žerko, član uprave podjetja SRC in prokurist podjetja SRC Infonet.

veliko podjetje. Po naših izkušnjah lahko uvedba sistema ERP stane tudi precej manj, pri čemer je seveda razlika v tem, ali gre za novo implementacijo ali za zamenjavo starega sistema z novim. Naša ocena je, da sistem ERP podjetje stane odstotek ali dva letnih prihodkov. Pri manjših podjetjih postaja vse bolj zanimiva možnost najema programske opreme kot storitve, saj je to cenejša alternativa, ki je hkrati tudi hitreje implementirana. Pravi učinki uvedbe sistema ERP se pokažejo po približno osmih mesecih, časi povrnitve naložbe pa so tako različni, da je težko dati oceno, kdaj se posameznemu podjetju naložba splača. Pomembna ugotovitev raziskave je, da uvedba sistema ERP podjetju prinese vsaj polovico pričakovanih prednosti. SRC ponuja več različnih rešitev ERP in pripadajočih storitev. Se izbira rešitev ERP v slovenskih podjetjih razlikuje od izbire podjetij iz drugih držav v regiji, kjer poslujete? Opažate kakšne pomenljive razlike? V tujini, predvsem na jugu, je še vedno več domačih rešitev, ki so nekajkrat cenejše od vodilnih svetovnih rešitev. Tako je bilo pred leti tudi pri nas, zdaj pa počasi v ospredje stopajo veliki igralci v navezi z lokalnimi implementatorji.

Konec aprila ste postali tudi SAP-partner. Kako bo to partnerstvo vplivalo na ponudbo vaših storitev s področja sistemov ERP in kaj si od njega obetate? Postali smo SAP-jev partner na področju poslovnega obveščanja. Glede na trend, da se proizvajalci sistemov ERP trudijo prodreti v vse pore poslovanja, je naslednji logični korak ta, da se usmerijo na področje poslovne inteligence in ga integrirajo z lastnimi rešitvami ERP. Za nas je to priložnost, da SAP-jevim strankam, ki so pravzaprav vodilna podjetja v regiji, ponudimo kakovostne rešitve poslovnega obveščanja. SRC v tem primeru bolj vidimo kot tistega, ki se bo priklapljal na SAPjev sistem ERP in podatke smiselno pretvoril v ključne informacije in preglede, ki jih podjetja potrebujejo za boljše poslovanje. Zanimajo nas področja obdelave in prikaza podatkov poslovanja, napredne analitike, morebitne konsolidacije in podobno. Kakšne so najnovejše smernice na področju sistemov ERP, kam gre razvoj? Konsolidacija na trgu ponudnikov sistemov ERP se bo nadaljevala. Največji med njimi so pokupili podjetja, ki so bila specializirana za področja poslovne analitike in upravlja-

nja človeških virov. V naslednji fazi bodo »nakupljene« rešitve tesno integrirali z lastnimi rešitvami ERP. Zagotovo pa gre razvoj v smeri obvladovanja celotne aplikativne podpore poslovanju. Tudi na področju ERP je postalo »oblačno«. Zdaj že vsi na veliko napovedujejo, kaj vse bodo stlačili v oblak. Gre le za preoblikovan poslovni model programske opreme kot storitve. Testni poligon za ta pristop pa bodo najprej mala in srednja podjetja. Kdaj lahko pričakujemo prve »resne« sisteme ERP v oblaku? Mi že od konca prejšnjega leta ponujamo MS Dynamics NAV po tako imenovanem modelu SaaS, ampak so stranke za zdaj še vedno bolj naklonjene rešitvam »v hiši«. Ponudniki smo zvečine že pripravljeni, kdaj pa bodo na to pripravljene stranke, je vprašanje časa in naših prodajno-trženjskih sposobnosti. Imate za podjetja, ki vpeljujejo sistem ERP, kak splošen nasvet? Imam. Ko se odločate za nakup ali nadgradnjo sistema ERP, naj vam ne bo škoda vložiti časa in denarja v temeljito analizo. Vse se vam bo kasneje povrnilo.


IKT INFORMATOR 27

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

Številne rešitve bodo pomembno spremenile dojemanje in uporabo IT [ OPTIMIZACIJA INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ ] Za dobro optimizacijo IT v povprečnem podjetju je najpomembnejša temeljita in čim bolj realna analiza stanja Kongresni center Mons je konec marca v Ljubljani gostil poslovno delavnico z naslovom Optimizirajte IT – povečajte prihranke, ki jo je organizirala družba SAP Slovenija. Na njej so ugotavljali, kakšne poti vodijo do uspešne optimizacije IT-infrastrukture in rešitev. Doseganje sinergij v informatiki lahko znatno pripomore k uspešnemu poslovanju podjetja kot celote. Veliko podjetij ima namreč na področju IT-rešitev velik potencial, ki ga sprva morebiti niti ne opazijo. Uvajanje novih aplikacij, nadgradnja programske opreme ali zgolj izvedba preprostega procesa IT so opravila, ki v trenutni gospodarski situaciji zahtevajo premišljen in učinkovit pristop po pravilu »manj je več«. Znižanje stroškov poslovanja, stroškov operativne podpore in pospešitev uvedbe novih rešitev so postale naloge, s katerimi se zdaj dnevno spopadajo direktorji in menedžerji v sektorjih IT.

Optimizacija vodi do večje učinkovitosti Optimizacija na področju IT je pogosto razumljena kot povečanje učinkovitosti, kar je jasno vidno tudi v praksi. Toda kje so meje različnih optimizacij? Vedno obstaja neka meja, do katere podjetje stvari lahko izboljša. V sodobnem poslovnem svetu je že vsak premik

proti tej meji občuten napredek. Večja učinkovitost ima učinek na celotno poslovanje, še posebno, če jo podjetje zna spremeniti v višje marže in posledično večje dobičke. Dobičkonosnost pravzaprav izvira iz učinkovitosti, pozna se vsak odstotek. Optimizacija se lahko kaže v različnih oblikah, denimo boljši organiziranosti. Vsi ti elementi pa lahko kot posamezni dejavniki ali celota tvorijo konkurenčno prednost podjetja.

Sami ali z zunanjo pomočjo? Težko je odgovoriti, kakšen je pravi pristop k optimizaciji IT-rešitev. Podjetja se pogosto sprašujejo, ali naj za optimizacijo poskrbijo sama ali pa naj poiščejo zunanjo pomoč v obliki strokovnjakov. »Nekateri deli strategij optimizacij so lahko univerzalni, čeprav so si stranke različne. V SAP ponujamo predvsem metodologije in orodja za optimizacijo, pa seveda tudi storitve. SAP-jevi strokovnjaki tako ne ponudijo le rešitve, temveč tudi storitve svetovanja, prenove, optimizacije. Te so lahko lastne ali vključujejo katerega od partnerjev, ki je specializiran za optimizacijo poslovanja,« razlaga Boris Goebel, razvijalec poslovnih platform SAP.

Odločilna je natančna analiza Najboljše prakse podjetij ka-

žejo, da je za dobro optimizacijo IT v povprečnem podjetju najpomembnejša temeljita in kar se da realna analiza stanja. Podjetje mora namreč odkriti pravi problem, torej najti odgovor na vprašanje, od kod izvira neučinkovitost, ter določiti področja, kjer so mogoči največji prihranki. Vpeljava rešitev in optimizacija sta ob dobri analizi in načrtu potem bistveno laže izvedljivi.

Brez sodelovanja zaposlenih ne bo šlo »Zaposleni v podjetju za učinkovito delo potrebujejo predvsem navdih in motivacijo, zaželeno je tudi razumevanje ciljev podjetja. Če to razumejo in imajo ustrezno energijo, potem so boljši kot posamezniki in posledično je boljše tudi podjetje kot celota. IT-rešitve so pri tem le pripomoček, denimo ustrezna orodja za učinkovito delo. Vloge zaposlenih nikakor ne gre podcenjevati, zato naj tvorno sodelujejo pri optimizaciji. Podjetje mora prisluhniti tudi njihovim vidikom in idejam,« je slovenskim informatikom razlagal Goebel.

Za dodano vrednost gre Optimizacija IT v podjetju ima različne učinke na dodano vrednost, v splošnem pa jo zvišuje. Najpogosteje optimizacija sprosti več virov, ki jih je mogoče uporabiti za delo pri novih projektih in s tem

ustvarjati dodano vrednost. Če je podjetje na nekem področju vodilno ali vsaj med prvimi, se to kaže kot konkurenčna prednost, saj so njegovi izdelki in storitve v očeh uporabnikov vredni več. Optimizacija informacijskih tehnologij prav v teh časih doživlja velike premike, saj smo priče številnim rešitvam, ki bodo pomembno spremenile dojemanje in uporabo IT. Storitve računalništva v oblaku podjetjem že danes ponujajo skoraj neomejene možnosti rasti in širitve, nove pomnilniške tehnologije v navezi z rešitvami poslovne inteligence pa omogočajo nadvse učinkovito delo.

Cilj: delati pametno Analitiki pogosto govorijo, da bi morala podjetja delati pametneje. Pametno delo najpogosteje izvira iz samega poslovnega modela. Tehnološke rešitve lahko pametne pristope le še poudarijo oziroma nadgradijo. Podjetja si morajo prizadevati biti najboljša ne le v tem, kar delajo, temveč tudi v tem, kako delajo. In biti uspešna na dolgi rok – trajnostni razvoj poslovanja je namreč zelo pomemben, saj se podjetja vse bolj zavedajo, da tudi stranke zahtevajo vedno več. S pametnejšim delom pa podjetje bolje izkorišča svoje vire ter ustvarja izdelke in storitve, ki so vse bolj po meri strank.

▶ »Vloge zaposlenih nikakor ne gre podcenjevati, zato naj tvorno sode-

lujejo pri optimizaciji. Podjetje mora prisluhniti tudi njihovim vidikom in idejam,« pravi Boris Goebel, razvijalec poslovnih platform SAP.

[ UMETNA PAMET ] Podatki so, treba jih je le obdelati

Kako kar najhitreje do pametnih mest Strokovnjaki vse bolj poudarjajo vgrajevanje umetne pameti v informacijske in druge rešitve. Slednje ne zadeva zgolj računalništva, temveč vse vidike sodobnega življenja. V času, ko Zemlja gosti več kot šest milijard ljudi, je namreč nujno razmišljati o pametnejših mestih, električnih in vodovodnih omrežjih, prometu in drugi infrastrukturi. A še preden lahko ukrepamo, moramo zadeve razumeti. V podjetju IBM v sodelovanju z največjimi svetovnimi podjetji in raziskovalnimi laboratoriji vlagajo veliko virov v obsežne študije in analize današnjega stanja in prihodnjih potreb. Čeprav se zdi planet pogosto prenaseljen, pa so si strokovnjaki enotni, da bi ob boljši uporabi in upravljanju razpoložljivi viri lahko zadostovali za celotno prebivalstvo. Veliko virov človeštvo porabi za pridobivanje in ustvarjanje hrane. Strokovnjaki tako ocenjujejo, da se za umetno namakanje kmetijskih površin na leto porabi okoli 2.500 milijard litrov vode. A bolj kot to je grozljiv po-

Tehnologija brez meja

▶ »Ko imaš na enem mestu veliko število strokovnjakov, lahko ti pridejo do res hudih idej,« pravi Michael

Rhodin, IBM-ov strokovnjak za rešitve modrega planeta. datek, da je kar 60 odstotkov te vode povsem neučinkovite. Za nameček pa vsak peti Zemljan nima dostopa do čiste pitne vode. Spremembe so zato nujne.

Razumeti, nato reševati V sodobnem času smo planet opremili z veliko senzorji, ki zbirajo ogromne količine podatkov. Čas je, da jih ustrezno analizi-

ramo in obdelamo. Človeštvo že premore izredno veliko inteligence, le uporabiti jo mora v prave namene. Bistveno je priti do razumevanja problemov kot celote, kar od strokovnjakov zahteva veliko medsebojne komunikacije, da lahko odkrijejo povezo na prvi pogled nepovezljivih podatkov. »Ljudje moramo najprej

razumeti, kaj se dogaja okoli nas. Šele nato lahko začnemo reševati probleme in še potem lahko spremenimo svoje navade in obnašanje, da lahko kakšno prihodnjo težavo vsaj odložimo, če ne kar preprečimo,« je navade Zemljanov komentiral Michael Rhodin, IBM-ov strokovnjak za rešitve modrega planeta.

Ljudje se pogosto sprašujemo, kje so meje tehnologije. Je tehnologija sploh prava rešitev za naše težave? Rezultati za zdaj govorijo v prid tehnološkim rešitvam, strokovnjaki pa opozarjajo, da je treba vanje vgraditi čim več inteligence in doseči, da bodo posamezne rešitve in sistemi vse bolj pametni ter predvsem avtonomni. Avtonomno računalništvo danes že obstaja. »Leta dela z vrhunskimi svetovnimi inženirji in strokovnjaki mi dajejo vedeti, da zmoremo ustvariti pametnejši planet, ki bo poskrbel zase in svoje prebivalce. Priznam, nisem še videl meja tehnologije, sem pa prepričan, da obstajajo. Dejstvo je, da ko imaš na enem mestu veliko število strokovnjakov, lahko ti pridejo do res hudih idej. Za odpravo neke težave vedno obstaja več tehnologij in rešitev. Zato smo vse bolj učinkoviti in ne nazadnje tudi pametni,« ugotavlja Rhodin.

Med najbolj priljubljenimi rešitvami je SOA Med najbolj priljubljenimi tehnološkimi rešitvami je gradnja infrastruktur in platform po pristopu storitveno orientirane arhitekture (SOA). Pomembni so podatki in procesi, vloga ogrodja

okoli njih pa je, da ustrezno skrbi za njihovo povezovanje, prenos, ne nazadnje tudi varnost. Z največjimi koraki napreduje predvsem programska oprema, ki ob vse večji vlogi umetne pameti (poslovna analitika in poslovna inteligenca) omogoča, da so podjetja pri svojem delu vse bolj učinkovita in posledično tudi manj obremenjujejo okolje. Zmogljivosti strežnikov so danes že večje od superračunalnikov izpred nekaj desetletij, zato lahko na podlagi zbranih podatkov programske rešitve odkrivajo skrite vzorce in njihov vpliv na poslovanje, delo in življenje.

Recesija v resnici pomaga »Recesija je boljša z vidika pametnega in zdravega razvoja. V krizi so pomembna le dejstva, zato ta čas ponavadi hitro razjasni stvari. Če samo pogledate današnje stanje – priče smo varčevanju na vseh področjih, stranski učinki teh ukrepov pa so zelo pozitivni. Inženirji si zdaj prizadevajo predvsem za avtomatizacijo okolij, da bodo preprostejša in lažja za upravljanje, posledično pa učinkovitejša. Takšne rešitve pomagajo podjetjem rasti in omogočajo boljše poslovanje tako v času gospodarskega razcveta kot v recesiji,« razlaga Rhodin.


28 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

Eksplozivna rast obsega podatkov zahteva nove pristope

Poskrbite, da ne boste ostali brez podatkov

Rešitve za varnostno kopiranje in okrevanje po katastrofi postajajo del upravljanja neprekinjenega poslovanja

Vse več podjetij se zaveda pomena varnostnega shranjevanja podatkov. Zavest, da je velika vrednost podjetja ravno v zapisih in dokumentih, ki se ustvarjajo ob poslovanju in nato hranijo, počasi postaja splošna in prevladujoča. Posledice izgube podatkov o poslovanju so danes enostavno prevelike.

Na prvi pogled je bil trg programskih rešitev za varnostno kopiranje podatkov in okrevanje po katastrofi v zadnjih letih precej miren. Doživeli smo le nekaj odmevnih prevzemov in bistvenih sprememb tržnih deležev. Ne glede na to, poudarjajo pri raziskovalnoanalitski družbi Gartner, pa je ta trg vreden več kot tri milijarde dolarjev in ima stabilno rast. Zanimanje naročnikov skupaj z vlaganjem v te rešitve se ni spremenilo niti med svetovno recesijo, uporabniki pa zahtevajo predvsem take rešitve, ki imajo več funkcionalnosti in jih je mogoče preprosto upravljati.

Konkurenca se povečuje Konkurenca na trgu rešitev za varnostno kopiranje podatkov in okrevanje po katastrofi se povečuje. Rešitve so vse bolj robustne in skalabilne, novih teženj na tem področju pa ne manjka. Te so povezane z virtualnimi strežniki, zmanjševanjem obsega podatkov (dedupliciranje, stiskanje, centralno mesto za »backup«), zaščito namiznih in prenosnih računalnikov, odločanjem o času in točki okrevanja, izboljšanim upravljanjem, skupnimi stroški lastništva (predvsem stroški za vzdrževanje) in podpornimi storitvami.

Neuporabne tradicionalne metodologije Zaradi eksplozivne rasti števila

aplikacij in obsega podatkov, ki jih je treba zaščititi, pa tudi pričakovanj v zvezi z okrevanjem po katastrofah, se tradicionalne metodologije na področju okrevanja kažejo kot precej nepraktične, ugotavljajo pri Gartnerju. Nove tehnologije, ki vključujejo tudi rešitve v oblaku, ponujajo možnosti za precejšnje znižanje stroškov in povečanje učinkovitosti. Rešitve v oblaku sicer še niso dovolj zrele in preverjene, da bi jim kazalo zaupati najbolj kritične podatke, kljub temu pa naj bi po Gartnerjevih napovedih četrtina velikih podjetij do leta 2014 uporabljala kombinacijo zasebne infrastrukture in javnih oblakov, s čimer naj bi izboljšali pripravljenost za okrevanje in neprekinjeno poslovanje.

Področje BCM je še dokaj novo Okrevanje po katastrofi je zrelo in uveljavljeno področje, upravljanje neprekinjenega poslovanja (Business Continuity Management, BCM) pa ostaja dokaj novo in manj opredeljeno. Menedžerji, ki so odgovorni za to, da poslovne operacije tečejo neprekinjeno, ne vedo povsem natančno, kako bi prijeli bika za roge. Zavedajo se naraščajočih tveganj, ki jih neprekinjenemu poslovanju prinašata globalizacija in narava sodobnega poslovanja, ki ga lahko označimo s »24/7«. Vedo tudi, da morajo narediti korak naprej od tradicionalnih rešitev za okrevanje po katastrofi. Ta korak pa je najprej povezan s spremembo pristopa – od IT k poslovnemu razmišljanju.

STANJE NA TRGU

Tri milijarde dolarjev ▶ Trg programskih rešitev za varnostno kopiranje podatkov in okrevanje

po katastrofi je po ocenah družbe Gartner vreden več kot tri milijarde dolarjev. V minulih letih je dosegal solidno rast z letnim povprečjem okrog 13 odstotkov, v letih od 2008 do 2013 pa naj bi rasel po stopnji 3,7 odstotka na leto. Daleč prvi na tem trgu je Symantec s skoraj 44-odstotnim deležem. Preostali glavni igralci so IBM, HP, CommVault, EMC in CA, ki so si odrezali od pet- do 16-odstotno tržno pogačo. Glavni trendi, ki spodbujajo trg, so virtualizacija strežnikov x86, dedupliciranje, podpora vitalnim poslovnim aplikacijam, kot so Oracle, SQL Server in Exchange, okrevanje po katastrofi in varnostno kopiranje osebnih računalnikov.

Dilema, ali shranjevati podatke v lastni režiji ali s pomočjo zunanje pomoči, je že stara. Trenutno svoje mesto pod soncem iščejo shranjevanje, rezervno shranjevanje in obnavljanje podatkov v tako imenovanem oblaku. To so ene od najudarnejših prednosti računalništva v oblaku, saj ponujajo veliko različnih privlačnih možnosti glede cene, zmogljivosti in prilagodljivosti. Rastejo pa tudi različni centri za

oddaljeno hranjenje podatkov, ki jih je v Sloveniji spodbudil zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih. Njihova prednost sta predvsem zakonska podlaga za uničevanje izvirnikov na papirju in visoka pravna sprejemljivost tako hranjenih podatkov. Skupna prednost oddaljenega shranjevanja ostaja v teh težkih gospodarskih časih – če le ponudniki to omogočajo –, da uporabniki plačujejo le za dejansko količino shranjenih podatkov. Če hranimo podatke na svoji opremi, so kupljene zmogljivosti nujno neizkoriščene, saj moramo načrtovati rezervo in povečanje količine podatkov v prihodnosti.

Komu je namenjeno spletno shranjevanje? Predvsem je uporabno za mala in srednja podjetja. Velika si

namreč lahko sama privoščijo oddaljeno lokacijo, saj imajo ponavadi več svojih lokacij. Oddaljena lokacija pa je danes nujna. Za varnostno shranjevanje mora biti namreč zagotovljeno, da ista grožnja naenkrat ne grozi podatkom in njihovi rezervni kopiji. Pri uporabi zunanjih storitev je vedno ključno razumevanje, da tveganja zunanjemu izvajalcu le prenesemo v upravljanje, a so še vedno naša lastna in smo sami odgovorni zanje. Konkretno to pri izgubi podatkov, ki so bili varnostno shranjeni pri zunanjem izvajalcu, pomeni, da če nam obnova podatkov ne uspe, naših strank, inšpektorjev, lastnikov in drugih sploh ne zanima, kako in kje smo podatke shranjevali. Za njih velja, da smo jih izgubili mi, pa če imamo še tako dobro pogodbo z zunanjim izvajalcem.

Še dva razmisleka Shranjevanje v oblaku zahteva še dva razmisleka. Po eni strani je privlačno, da nas ne zanima, kje se podatki fizično nahajajo, to je bistvo oblaka, a za vse vrste podatkov dejanske fizične lokacije ni mogoče zanemariti. Predvsem gre tu za osebne podatke, ki jim evropska zakonodaja prepoveduje prost in neomejen izvoz zunaj njenih meja. Na drugi strani pa za vse poslovne podatke velja, da morajo biti shranjeni dovolj daleč. »Kaj, če je oblak slučajno v sosednji zgradbi? V Sloveniji in Ljubljani bi se to lahko hitro zgodilo. Težave pa so lahko tudi tehnične, saj je šifriranje prenosa podatkov in hrambe nujno. Tako se lahko zgodi, da je poslovno vsiljeno in da to vodi v poslovne in varnostne probleme,« opozarja Rado Ključevšek, direktor podjetja K.Sec.

Double Backup podjetja Mikrocop Storitev varnostnega kopiranja Double Backup podjetja Mikrocop je namenjena fizičnim osebam (Double Backup Home) in poslovnim uporabnikom (Double Backup Pro). Prenosi varnostnih kopij v varen podatkovni center potekajo prek varne povezave SSL (Secure Socket Layer). Pred pošiljanjem se podatki tudi zakodirajo s kodirnim ključem, ki ga ustvarimo ob registraciji uporabniškega računa. Vsebina varnostnih kopij je z uporabo ustreznega kodirnega ključa tako dostopna izključno uporabniku. Vir: Mikrocop

Količina podatkov se podvoji vsakih 18 mesecev, zato bodo podjetja uvedla tehnologije zmanjševanja obsega podatkov za vsaj petino vseh shranjenih podatkov, napovedujejo v Gartnerju.

Spletno varnostno shranjevanje in obnavljanje podatkov ter računalništvo v oblaku gredo z roko v roki

Jedro je strežniški sistem v varnem podatkovnem centru Jedro storitve Double Backup je strežniški sistem, ki je nameščen v varnem podatkovnem centru Mikrocopa. Visoko razpoložljivost strežniškega sistema zagotavljajo s podvojeno mrežno, strojno in programsko opremo. Za zanesljivost delovanja celotnega sistema in stalno dostopnost storitev skrbijo z replikacijami primarnega strežniškega sistema. Vsi

▶ Podatkovni center je opremljen z dvema neodvisnima internetnima dostopoma, ki zagotavljata nemo-

teno delovanje storitve tudi ob izpadu internetnih povezav pri enem izmed ponudnikov ali ob večjih obremenitvah internetnih povezav. podatki sistema se vsakodnevno varnostno arhivirajo in hranijo na oddaljeni varni lokaciji. Podatkovni center je nameščen v varni sistemski sobi Lampertz, ki na področju sistemske varnosti pomeni najvišji standard fizičnega in tehničnega varova-

nja informacijskih in komunikacijskih sistemov.

Podpora različnim informacijskim sistemom Programska oprema, ki podpira delovanje storitve Double Backup, omogoča izdelovanje varnostnih

kopij podatkov v različnih operacijskih sistemih. Podpirajo Windows 2000/2003, Windows XP/NT, Linux, Unix in MAC OS. Double Backup Pro omogoča izdelovanje varnostnih kopij iz podatkovnih in poštnih strežnikov, delovnih postaj ali prenosnikov.

Napovedujemo oglasno prilogo

DIGITALNA TELEVIZIJA Izid priloge: OGLASNA PRILOGA

OSI Open System Integration d.o.o. Mednarodni prehod 6, Vrtojba, 5290 Šempeter pri Gorici Telefon: 05 393 25 13, e-pošta: info@osi.si, internet: www.osi.si

28. maja 2010

Informacije za oglaševanje: Polona Koštomaj, vodja projekta, tel.: (01) 30 91 532, polona.kostomaj@finance.si

[DODAJAMO VREDNOST]


IKT INFORMATOR 29

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

[ INTERVJU ] Boštjan Hribovšek o revolucionarni Xeroxovi tehnologiji trdovoš-

Na kratko

čenih barv SolidInk

Lani 270 milijonov »širokopasovno mobilnih«

ColorQube za varčen in okolju bistveno prijaznejši barvni tisk Xerox se je na slovenskem trgu začel uveljavljati že v zgodnjih 60. letih, njegovo hčerinsko podjetje pa pri nas deluje od leta 1994. Xerox Slovenija skrbi za optimizacijo prodaje, servisiranje strojne in programske opreme, hkrati pa uporabnikom tudi svetuje na področju produkcijskega tiskanja. Letos predstavljajo revolucionarno tehnologijo trdovoščenih barv SolidInk z novim večfunkcijskim sistemom ColorQube. Z Boštjanom Hribovškom, vodjo prodajnega programa pisarniško okolje, smo se pogovarjali o Xeroxovi strategiji in novostih.

Letos predstavljamo naslednji mejnik na področju tiska v pisarniškem okolju – tehnologijo trdovoščenih barv SolidInk. ▶ Tako pravi Boštjan

Hribovšek, vodja prodajnega programa pisarniško okolje v podjetju Xerox Slovenija.

Petra Nuzdorfer

Xerox je vodilni ponudnik celostnih rešitev za upravljanje dokumentov. Kaj to pomeni v praksi? Xerox ni le prodajalec tiskalnikov in večnamenskih naprav – predvsem je ponudnik končnih pisarniških rešitev in rešitev produkcijskega digitalnega tiska. To usmeritev so globalno poudarili tudi s prevzemom podjetja ACS, največjega svetovnega ponudnika zunanjega izvajanja poslovnih procesov in informacijske tehnologije. Ker je uporabniku pomemben končni dokument, ne pa sama naprava, s katero ga natisne, tudi Xerox Slovenija strankam zagotavlja predvsem preprosto pridobivanje in upravljanje tiskanih dokumentov. Zato uporabnikom ponujamo tudi učinkovito tehnično podporo FSMA, ki zagotavlja polno sistemsko vzdrževanje, servisno podporo z izredno kratkim odzivnim časom ter plačilo po

dejanski porabi. Na voljo pa so tudi številne rešitve upravljanja nadzora in stroškov tiskanja ter zunanje izvajanje v pisarniškem in produkcijskem okolju.

dnega materiala zmanjšamo za do 90 odstotkov. S tehnologijo SolidInk lahko ves čas tiskamo v barvah – varčno in na okolju bistveno prijaznejši način.

Pravite, da vas konkurenca pravzaprav ne zanima … Ne gre toliko za to, da nas ne zanima, predvsem smo prepričani, da ima Xerox na razvojnem področju dominanten položaj, kar na slovenskem trgu vidimo kot priložnost za rast. Lani smo na primer kljub težkim gospodarskim razmeram zrasli za 25 odstotkov. Naši svetovalci pa si prizadevajo predvsem za to, da vsako podjetje glede na svoje potrebe dobi najboljšo možno večnamensko oziroma drugo napravo. Naš cilj torej ni samo prodaja, temveč predvsem zadovoljstvo uporabnikov in dodana vrednost zanje.

S tehnologijo SolidInk k nam prihaja ColorQube, novi večfunkcijski sistem, ki je namenjen predvsem zahtevnejšim uporabnikom. ColorQube je prvi resnično univerzalen večfunkcijski A3 sistem, ki je namenjen pisarniškim okoljem z več kot sedem tisoč barvnih izpisov na mesec. Poleg preproste uporabe, varčnosti in okolju prijazne tehnologije je njegova prednost tudi konsistentnost barvnih izpisov ne glede na vrsto medija, pri čemer priporočamo tisk na Xeroxov recikliran papir. S ColorQube uporaba barv pri vsakdanjem pisarniškem delu postaja realnost, ki hkrati zagotovlja prihranek.

Letos je pri Xeroxu Slovenija v ospredju tehnologija trdovoščenih barv SolidInk. Kakšna je razlika glede na »klasične« tiskalnike? Kot je Xerox pred 50 leti s kserografijo, na kateri sloni celotna industrija tiska, povzročil prvo revolucijo v pisarniškem okolju, letos predstavljamo naslednji mejnik na področju tiska v pisarniškem okolju – tehnologijo trdovoščenih barv SolidInk. Klasične kartuše tako zamenjajo okolju prijazne »voščenke«, barve v trdni obliki brez ohišja. Njihovo hranjenje je zato preprosto, z njihovo uporabo pa – v primerjavi s podobno lasersko napravo – obseg pridelanega odpa-

S sistemom ColorQube predstavljate tudi sistem trinivojskega obračunavanja izpisov. Za kaj gre pri tem? Glavni poudarek je, da lahko Xerox z novo tehnologijo bistveno zniža cene barvnega izpisa v pisarniškem okolju. Tehnologija SolidInk je revolucionarna predvsem zaradi stroškovnih prednosti, ki jih zagotavljamo končnim strankam. Edinstven sistem trinivojskega obračunavanja izpisov temelji na tehnologiji, ki v tiskalniku sproti zaznava, koliko črno-belih in barvnih točk sestavlja sliko, s čimer stroške tiska zniža tudi do 62 odstotkov.

Število naročnikov na mobilno telefonijo v svetu je leta 2009 preseglo 4,35 milijarde, kar je 10,3 odstotka več kot v letu 2008, poroča analitsko podjetje ABI Research. Naročnikov na glasovne GSM-komunikacije je bilo lani več za osem odstotkov, naročnikov na EDGE za 28 odstotkov, število naročnikov na GPRS pa se je začelo krčiti. Potreba po večji hitrosti sili vse več uporabnikov v prehod na 3G in 3,5G komunikacije, tako da je lani število naročnikov na HSxPA doseglo že 181 milijonov. Število naročnikov na mobilne širokopasovne storitve se je skupaj povečalo za 43 odstotkov, na 271 milijonov. Vse večja uporaba USB in vdelanih modemov, spletnih prenosnikov, laptopov, tablic in izdelkov uporabniške elektronike bo prisilila operaterje v spremembo definicije naročnine, ki bo morala vključiti več naprav.

Evropejci ne vedo, kdo jim hrani podatke Večina Evropejcev ne ve, kje so shranjeni njihovi podatki, je v spletni raziskavi med 4.235 odraslimi osebami ugotovila organizacija BSA. Skoraj vsak peti Evropejec ni seznanjen s tem, ali so njegovi osebni podatki oziroma podatki podjetja shranjeni »v informacijskem oblaku«, 60 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da ne ve, kaj sploh pomeni »biti v oblaku«. Uporabniki tudi niso povsem prepričani, kdo naj bi prevzel odgovornost za varnost njihovih podatkov na spletu. Vprašani so v vseh državah, kjer je potekala raziskava – v Nemčiji, Franciji, Španiji, V. Britaniji in na Poljskem – izrazili posebno naklonjenost mednarodnemu reševanju kibernetske varnosti pred nacionalnim pristopom.

Bodite okolju prijazni. Sistem s trdno barvo Xerox ColorQube™ pridela do 90% manj odpadkov v primerjavi s primerljivo lasersko napravo.

Trdna barva v palièicah je resnièno potrošni material - brez praznih kartuš, ki bi jih bilo potrebno zavreèi ali reciklirati.

Odpadki, pridelani pri uporabi Xerox A3 ColorQuba™

40 kg

Odpadki, pridelani pri uporabi primerljive laserske naprave

370 kg

*Skupni odpadki pri tiskanju 22.000 strani na mesec v dobi 4 let


30 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

Pametne zgradbe so zelene in energetsko učinkovite Zgradbe generacije 2.0 bodo spremenile koncept gradbeništva v prihodnosti

[ INTERVJU ] Tilen Rebec iz podjetj

Inteligentn

bah praviloma ne dogaja in stroški za porabljeno energijo so tako nižji.

Izboljšana varnost

▶ Številne tehnologije v pametnih zgradbah niso nove – nova je le njihova uporaba v delovnih okoljih.

V raziskovalno-analitski družbi Gartner so prepričani, da bodo inteligentne oziroma pametne zgradbe spremenile koncept gradbeništva. Napovedujejo namreč novo generacijo gradnje objektov – morda jim lahko v povezavi z novodobnim internetnim izrazoslovjem rečemo kar zgradbe 2.0.

HB6GI 8DCIGDA D; NDJG=DB:

Koncept pametnih zgradb je večplasten in se ne nanaša samo na skorajda znanstvenofantastične domislice v zvezi z avtomatizacijo v naših bivalnih prostorih ali pa na različne inteligentne rešitve v poslovnih objektih. Pametne zgradbe se vse bolj povezujejo z zelenimi tehnologijami, energetsko učinkovitostjo in trajnostnim okoljskim razvojem.

>CI:<G6>F5=DB:

Do četrtine nižji stroški Gartnerjevi analitiki ugotavljajo, da številne tehnologije v pametnih zgradbah niso nove – nova je le njihova uporaba v delovnih okoljih. V pametnih zgradbah je nameščenih vse več brezžičnih komunikacijskih poti, ki omogočajo zbiranje bistveno večjega deleža ciljanih podatkov z merilnikov in senzorjev. Upravljavci zgradb

in IT-strokovnjaki se morajo zavedati, da je mogoče s konceptom pametnih zgradb znižati stroške gradnje in vzdrževanja za 15 do 25 odstotkov, poudarjajo v Gartnerju. Posledično se za zeleno in pametno gradnjo navdušuje vse več gradbenih in IT-podjetij.

Zniževanje stroškov za energijo Čeprav so mnogi ogrevalni, ventilacijski in prezračevalni sistemi (HVAC-sistemi) dokaj učinkoviti že sami po sebi, pa nameščena oprema za ogrevanje in prezračevanje največkrat deluje neodvisno od potreb in zasedenosti prostorov. Ogrevajo ali prezračujejo se tudi prazne pisarne in konferenčne sobe – enako kot tam, kjer so prostori zasedeni. Poleg tega se vse bolj povečuje delež zaposlenih, ki so na terenu ali delajo od doma, zato je praznih in neučinkovito ogrevanih ter prezračevanih prostorov vse več. To se v pametnih zgrad-

Tako notranji kot zunanji prostori (parkirišča, dostavne poti, vhodi in zelenice) potrebujejo varnostni nadzor in komunikacijske poti za alarmiranje v primeru nevarnosti. Lastnikom zgradb danes povzroča skrbi zviševanje stroškov za varovanje, saj je s tem po navadi povezano večje število varnostnikov. Varnost je namreč področje, na katerem morajo lastniki zgradb previdno tehtati med tveganjem in stroški. Tako je ena od bistvenih prednosti pametnih zgradb izboljšana varnost ob minimalnih dodatnih vlaganjih. Razsvetljava, ki zaznava gibanje, samozapiralni vhodi in aktiviranje alarmov prek mobilnih naprav so že danes del arhitekture pametnih zgradb.

Manj vzdrževanja in okvar Naslednja koristna funkcionalnost pametnih zgradb, v katerih potekata montaža in proizvodnja, se nanaša na pravočasno vzdrževanje proizvodne opreme. Uporaba oddaljenih senzorjev in sistemov za monitoring, ki pošiljajo podatke v realnem času, omogoča bolj osredotočeno in preventivno vzdrževanje, pa tudi popravila, če pride do okvar, uspešno pa preprečuje tudi pomanjkanje zalog in razmere, v katerih pride do pregrevanja.

Razširjeni komunikacijski sistemi Zaposleni v pametnih zgradbah in njihovi obiskovalci lahko uporabljajo napredne komunikacijske možnosti, ki vključujejo direktno satelitsko komunikacijo, hiter dostop do interneta s strani več ponudnikov, videokonference, videotekst in možnost okrevanja po katastrofah.

Sistemu inteligentnih instalacij je ime Integra IQ@Home Cilj inteligentne stavbe je uporaba sodobnih tehnologij za ustvarjanje varnega, udobnega, funkcionalnega in energijsko varčnega bivalnega in delovnega okolja. »Ker gre za prepletanje vseh vidikov, je nujna integracija tehnologij,« poudarjajo v podjetju Robotina, kjer razvijajo sistem Integra IQ@Home. lll#gdWdi^cV#Xdb

Sistem Integra IQ@Home zajema vse ključne cilje in

funkcionalnosti za upravljanje pametnih zgradb, saj je z njim mogoče upravljati razsvetljavo, samodejno zagotavljati idealno temperaturo in vlago ob največji rabi obnovljivih virov energije, izvajati nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote ter upravljati senčila za varno in udobno bivanje ter energijsko učinkovitost. Integra IQ@Home vsebuje tudi videodomofonijo, scene, urnike, lokalno ali omrežno alarmiranje in multimedijske storitve.

Sistem se prilagaja uporabniku Za uporabnika stavbe so najpomembnejše funkcionalnosti, ki delujejo samodejno. Inteligenten sistem sčasoma spoznava bivalne in delovne navade uporabnika in se jim prilagaja, a ob tem upošteva vidike varnosti in energijske varčnosti. Le inteligenten sistem je sposoben stalno preračunavati vse parametre in stavbo idealno upravljati. Če pa uporabnik želi poseči

v sistem, je najpomembnejša lastnost preprost in prijazen uporabniški vmesnik. Sistem IntegraIQ@Home ponuja celo vrsto naprav za upravljanje – od klasičnega zaslona na dotik, kot sta iPhone in iTouch, do TV vmesnikov.

Pametno je energijsko učinkovito Sodobna stavba mora izpolnjevati stroge zahteve v celotnem življenjskem obdobju, ne le v času gradnje, zato

je postala energijska učinkovitost zelo pomemben dejavnik. Preden se je gradnja za trg razmahnila do neslutenih razsežnosti, je bilo to vsakomur jasno. Z razdelitvijo vlog investitor/uporabnik pa je interes uporabnika pogosto zanemarjen, rezultat pa so uporaba slabših materialov, manjša energijska učinkovitost ter nižji stopnji udobja in varnosti. Na vse te zahteve suvereno odgovarja Integra IQ @ Home.


IKT INFORMATOR 31

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

ja Perftech o sodobnih rešitvah v tako imenovanih pametnih zgradbah

ne zgradbe so naša prihodnost Inteligentne zgradbe izkoriščajo tehnologijo in povezujejo različne sisteme za zagotavljanje večje učinkovitosti in produktivnosti ter večjega udobja. ▶ Tako pravi Tilen Rebec, po-

močnik direktorja za komercialo v podjetju Perftech.

Lastniki in najemniki sodobnih zgradb zahtevajo izjemno kakovost in učinkovitost svojih objektov. Zgradbe morajo zagotavljati cenovno učinkovita, produktivna, varna in prilagodljiva delovna okolja. O inteligentnih zgradbah in sodobnih rešitvah v njih smo se pogovarjali s Tilnom Rebcem, pomočnikom direktorja za komercialo v podjetju Perftech.

Ljudje želimo planet narediti pametnejši, saj naj bi tako dosegli večje udobje in kakovost življenja. Ker veliko časa preživimo v delovnih in bivanjskih okoljih v različnih zgradbah, pametne rešitve najprej vpeljujemo v njih. Kakšne so prednosti inteligentne zgradbe? Prednosti inteligentnih zgradb za njihove lastnike/upravitelje lahko razdelimo v dve skupini: operativno učinkovitost in možnosti večjega zaslužka. Prvo omogočajo inteligentni sistemi, ki zaradi energetske učinkovitosti znižujejo stroške obratovanja. Vzdrževanje, oprema in varnost so cenejši kot v klasičnih zgradbah, po drugi strani je večja učinkovitost operativnega osebja. Daljši življenjski cikel zgradbe pomeni nižje investicijske izdatke in splošne stroške poslovanja. Naprednejše lastnosti zgradbe in številne funkcionalnosti omogočajo večje zadovoljstvo najemnika in posledično daljša obdobja najema. Višje so tudi najemnine in prodajna vrednost nepremičnine. Z v zgradbe vgrajeno inteligenco pridobijo seveda tudi najemniki. Čaka jih udobno delovno okolje in kakovostnejše storitve, s katerimi lahko dosegajo večjo učinkovitost. Samodejno uravnavanje temperature stavb nadgrajuje poljubna osvetlitev,

zagotovljena je večja varnost na parkiriščih, v dvigalih, skupnih prostorih in pisarnah. Nadzor nad vgrajenimi rešitvami se opravlja prek samo enega vmesnika, na primer Perftech.Hospitality, vključno s telefonom, internetnim dostopom, glasovno pošto, dostopom v zgradbo in parkirišča in podobno. Umetna inteligenca izredno hitro napreduje. To je predvsem očitno na področjih avtomatizacije, komunikacije, materialov in varnosti. Kako se ta področja vklapljajo v inteligentne zgradbe, katero izmed njih se vam zdijo najpomembnejše? Obstajajo številne tehnološke rešitve in industrijske smernice, ki omogočajo, da sodobne zgradbe izpolnjujejo tako zahteve upraviteljev kot tudi najemnikov. Pametne rešitve omogoča prehod na IP-naprave in IP-omrežja, kar je lepo vidno v vse pogostejšem združevanju omrežij, tako žičnih kot brezžičnih, znotraj objekta. Zelo pomembna se mi zdi tudi osredotočenost na okoljsko in energetsko učinkovitost. Konvergenca posameznih rešitev vodi do inteligentnih zgradb, ki zaradi načina integracije in komunikacije med sistemi zagotavljajo dejanske koristi. Številni tekoči stroški zgradbe so povezani z nizkonapetostnimi siste-

mi, ki omogočajo in podpirajo funkcionalnost zgradbe. Kar 75 odstotkov stroškov, nastalih med življenjsko dobo zgradbe, so stroški vzdrževanja in obratovanja. Ker je povprečna življenjska doba zgradbe 30 do 40 let, so lahko ti stroški izjemno visoki. Tako je vsaka inovacija, ki v nekem času zniža stroške in hkrati izboljša učinkovitost zgradbe, še posebno zaželena. Inteligentne zgradbe so ena izmed takšnih inovacij. Preprosto povedano, inteligentne zgradbe izkoriščajo tehnologijo in povezujejo različne sisteme za zagotavljanje večje učinkovitosti in produktivnosti ter večjega udobja. Katere sodobne rešitve najpogosteje najdemo v inteligentnih zgradbah? V zadnjem času se kaže potreba po vse večjem številu vgrajenih sodobnih rešitev. Seveda pa se najpogosteje vgrajujejo rešitve s področij požarne varnosti, energije (nadzor nad ogrevanjem/hlajenjem, razsvetljavo, vodo …), ozvočenja, videonadzora in nadzora dostopa. Eden glavnih izzivov je torej povezovanje in izmenjava podatkov med različnimi sistemi. Kako to v praksi dosegate? Predvsem z dobrim sodelovanjem med različnimi ponudniki

posameznih sklopov rešitev, saj se vsaka rešitev povezuje na infrastrukturo v objektu. Prav zanesljiva in kakovostna infrastruktura je prvi pogoj za dobro delovanje vseh rešitev v objektu. Večkrat pa na to pozabijo predvsem investitorji, saj želijo znižati stroške gradnje tam, kjer to ni primerno. Brez dobre infrastrukture nobena naprava ne bo učinkovito delovala. Gre za moč združevanja. Vedno več sistemov gradnje prehaja na IP-komunikacijske sisteme, da bi lahko izkoristili prednosti dostopa do podatkov v realnem času. Združitev vseh teh sistemov na skupni žični infrastrukturi lastniku že s prvim dnem prinaša stroškovne prednosti, saj zmanjša število izvajalcev, potrebnih za ožičenje zgradbe, skrajša roke implementacij ter zmanjša nesoglasja med dobavitelji sistemov. Ker imajo najemniki na voljo učinkovitejše prostore, se močno povečajo stroškovne prednosti. In ker infrastrukturne rešitve za inteligentne zgradbe podpirajo višjo stopnjo inteligence medsebojno povezanih sistemov, se zaradi enostavnejšega, stroškovno učinkovitejšega vzdrževanja skozi življenjsko dobo zgradbe znižajo tudi operativni stroški. Katera področja inteligentnih zgradb pokrivate v Perftechu? Pokrivamo predvsem po-

dročje svetovanja in gradnje ustrezne infrastrukture. Razvili pa smo tudi našo lastno rešitev Perftech.Hospitality, inteligentno IT-rešitev, ki zadovoljuje še tako zahtevne uporabnike in se prilagaja individualnim potrebam. Zasnovana je bila kot hotelska rešitev, zato je sodobna, napredna, enostavna za uporabo in vzdrževanje. Omogoča vključitev storitev, kot je nadzor ogrevanja, prezračevanja, razsvetljave, žaluzij ali zaves ter dostopa, vse to pa gostu daje večjo raven udobja. Nadzor posameznih storitev se izvaja prek preprostega vmesnika – portala na TVsprejemniku in daljinskega upravljavca – ter gostu ponuja grafični prikaz posameznih parametrov. Je splošna razvitost inteligentnih zgradb v Sloveniji primerljiva z drugimi državami v naši regiji? Kaj pa z zahodnoevropskimi državami? Največ se srečujemo z rešitvami, kot so videonadzor, požarna varnost, nadzor dostopa. Gre torej za osnovne rešitve. Šele v zadnjem času se Slovenci odločamo za kompleksnejše rešitve na tem področju, ki se sicer v regiji in na zahodu že dalj časa uporabljajo.


[ NOVOST] Računalnik v tipkovnici Ta mesec na prodajne police trgovin prihaja težko pričakovani ASUS EeeKeyboard PC. Gre za tako imenovani računalnik v tipkovnici, s katerim tajvanski proizvajalec obuja podobo osebnih računalnikov, ki smo jih poznali v 80. letih. Novinca poganja ultravarčni procesor Intel Atom, pri delu pa sta mu v pomoč še gigabajt pomnilnika ter disk z zmogljivostjo 320 gigabajtov. Kos je vsem pisarniškim nalogam, dobro pa se znajde tudi kot multimedijski predvajalnik. Velik plus je v tipkovnico vgrajen zaslon, občutljiv za večprstni dotik. Uporabljamo ga lahko kot sledilno ploščico ali miško, služi pa lahko tudi za prikaz različnih vsebin, denimo elektronske pošte ali programskih menijev. 499 evrov vreden stilski računalnik je opremljen še z brezžično tehnologijo UWB (Ultra-Wideband), namenjeno prenosu videovsebin visoke ločljivosti na računalniški ali televizijski zaslon, ki je lahko od računalnika oddaljen do 10 metrov. oglasna priloga FINANCE, četrtek, 13. maja 2010, št. 91

[ IBM IMPACT 2010 ] Konferenca v mestu kockarjev

KOLEDAR DOGODKOV

OD 13. MAJA DO 30. JUNIJA ▶ Navedeni so naziv in opis

dogodka, organizator, prizorišče, kraj in datum ter spletna stran za dodatne informacije. ▶ Forum ZAUH, predstavitev storitev in produktov za zajem, arhiviranje, upravljanje in hrambo podatkov različnih podjetij, Palsit, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 13. maj (www.palsit. com) ▶ Prednosti uporabe Oracle EBS R12.1, seminar, Oracle, Golf Arboretum, Volčji Potok, 13. maj (www.oracle.com) ▶ SAP Sapphire Now – ASUG Annual Conference, letna konferenca strokovnjakov in uporabnikov SAP-jeve programske opreme, SAP, Orange County Convention Center, Orlando, 16.–19. maj (www.sapandasug.com/) ▶ CA World 2010, svetovna konferenca strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov programske opreme CA, CA, Mandalay Bay Resort & Casino, Las Vegas, 16.– 20. maj (www.ca.com/caworld/) ▶ SAP Sapphire Now, letna konferenca strokovnjakov in uporabnikov SAP-jeve programske opreme z območja EMEA, SAP, Messe Frankfurt, Frankfurt, 17.–19. maj (www.sapevents. com) ▶ IBM System s Technical University, tehnični seminar o z/OS, z/VM, z/VSE, Linux on System z and Storage, IBM, hotel Berlin, Berlin, 17.–21. maj (www-304. ibm.com) ▶ IBM Information On Demand 2010, konferenca za območje EMEA o tem, kako na podlagi IBM-ove opreme in storitev informacijo spremeniti v strateško gonilo inovacij, optimizacije poslovanja in konkurenčnega razločevanja, IBM, Rome Marriott Park hotel, Rim, 19.–21. maj (www-01.ibm.com) ▶ Projektno vodenje v praksi, konferenca, Versus in Askit, Hiša kulinarike Jezeršek, Sora pri Medvodah, 20. maj (www.projektna-praksa.si/) ▶ NT konferenca 2010, letna konferenca strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov Microsoftove programske opreme, največji IT-dogodek v Sloveniji, Microsoft Slovenija, Kongresni center St. Bernardin, Portorož, 24.–27. maj (www.ntk2010. microsoft.si) ▶ WCIT 2010, 17. svetovni kongres IKT, World Information Technology and Services Alliance (WITSA), Amsterdam RAI Convention Center, Amsterdam, 25.–27. maj (www.wcit2010.org) ▶ SIMULIA Customer Conference, konferenca o tehnologijah simulacij in metodah izboljšanja razvoja produktov, The Brewery, London, 25.–27. maj (www. simulia.com) ▶ 4. itSMF regionalna konferenca, dogodek, namenjen zelenemu IT in najboljšim praksam ITIL, itSMF, Sarajevo, 27. in 28. maj (www.itsmf.ba) ▶ E-procure & Supply 2010, sejemsko-kongresna prireditev s področja oskrbe in upravljanja dobave, NürnbergMesse, Nürnberg, 28. in 29. maj (www. e-procure.de)

▶ IDC Outsourcing & Cloud Computing, konferenca o zunanjem izvajanju in računalništvu v oblaku, IDC Slovenija, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 2. junij (www. idc-cema.com) ▶ Innovate 2010 – The Rational Software Conference, konferenca strokovnjakov in uporabnikov programske opreme Rational, IBM, Orlando, 6.–10. junij (www-304. ibm.com) ▶ Industrijski forum IRT 2010, forum znanja in izkušenj o inovacijah, razvoju in tehnologiji, ProfiDTP in Ecetera, hotel Slovenija, Portorož, 7. in 8. junij (www.forum-irt.si) ▶ SMT/Hybrid/Packaging 2010, vodilni evropski dogodek s področja sistemske integracije in mikroelektronike, Mesago Messe Frankfurt, NürnbergMesse, Nürnberg, 8.–10. junij (www.mesago.de) ▶ LinuxTag 2010, 16. evropska konferenca o Linuxu in drugi odprtokodni programski opremi, LinuxTag e.V., Messe Berlin, Berlin, 9.–12. junij (www.linuxtag.org) ▶ Znanje za učinkovitejše poslovanje!, Pantheonov izobraževalni dogodek, DataLab, Inštitut za računovodstvo, Brezovica, 9. junij (www.datalab.si) ▶ Cloud Leadership Forum, konferenca vodilnih predstavnikov IT in industrije o javnih in zasebnih rešitvah računalništva v oblaku, IDC in IDG, Hayat Regency Santa Clara, Santa Clara, 13.–15. junij (www. cloudleadershipforum.com) ▶ 15. kongres JISA DICG – ICT experience, letna regionalna IKT konferenca, JISA, hotel Plaža, Herceg Novi, 13.–19. junij (www.jisa.rs) ▶ IT Manager Insitute, petdnevni tečaj, ki ga vodi znani IT-menedžer in CIO Mike Sisco, Housing Co., učilnica podjetja, Ljubljana, 14.–18. junij (www.housing.si/sl/ITBMC) ▶ OTS 2010, 15. konferenca o sodobnih tehnologijah in storitvah, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, prostori FERI, Maribor, 15. in 16. junij (cot. uni-mb.si/ots2010) ▶ HP Software Universe 2010, mednarodna konferenca strokovnjakov HP, partnerjev in uporabnikov HP-jeve programske opreme, HP, Gaylord National Resort & Conference Center, Washington, 15.–18. junij (www. hpsoftwareuniverse2010.com) ▶ 9. SEFICT (Southeast Europe Forum for ICT), IKT-forum jugovzhodne Evrope, SEFICT, hotel Excelsior, Dubrovnik, 16. in 17. junij (www.sefict.org) ▶ The 23rd Bled eConference, mednarodna konferenca o elektronskem poslovanju z naslovom »eTrust: Implications for the Individual, Enterprises and Society«, eCenter Fakultete za organizacijske vede, hotel Golf, Bled, 20.–23. junij (www.bledconference.org) ▶ HP Techforum 2010, svetovna konferenca o HP-jevi opreme in storitev, HP, Mandalay Bay Resort & Casino, Las Vegas, 21.–24. junij (h30406.www3. hp.com) ▶ Cisco Live! 2010, letna ITkonferenca uporabnikov opreme in rešitev Cisco; Cisco Systems, Mandalay Bay Resort & Casino, Las Vegas, 27. Junij–2. julij (www.cisco-live.com)

Nove poslovne rešitve za agilnejše poslovanje ▶ »Infrastrukture vseh oblik postajajo vse bolj dinamične. O uspehu v poslovnem svetu bosta odločali predvsem njihova prilagodljivost in odpornost

proti morebitnim napakam,« je na konferenci IBM Impact 2010 razlagal Craig Hayman, podpredsednik družbe IBM in vodja oddelka WebSphere.

Minuli teden je bila v Las Vegasu tradicionalna IBM-ova konferenca Impact 2010. Ameriški računalniški gigant je v mesto kockarjev privabil več kot šest tisoč poslovnih partnerjev in strank z vsega sveta ter jim predstavil nove poslovne rešitve za agilnejše poslovanje. V soju žarometov so se tokrat znašle številne rešitve s področja storitveno orientirane arhitekture, računalništva v oblaku ter prenove poslovnih procesov. Poslovneži so si enotni, da je dinamika poslovanja vse hitrejša in od podjetij zahteva povečevanje učinkovitosti dela zaposlenih, nižanje stroškov ter iskanje novih področij za rast obsega poslovanja. Več kot 500 poslovnih in tehničnih predavanj je postreglo z interaktivnimi predstavitvami, kjer je bilo mogoče zaznati predvsem aktivno vključevanje uporabnikov/poslušalcev, ki so s svojimi mnenji in prenašanjem znanj še dodatno pripomogli k dvigu vrednosti podane vsebine.

Rast ustvarja zlasti poslovna programska oprema Na področju IT rast trenutno dosega predvsem poslovna programska oprema, poleg rešitev napredne poslovne analitike pa pri IBM največ povpraševanja opažajo pri rešitvah za upravljanje in prenovo poslovnih procesov ter integracijo obstoječih virov v računalniški oblak.

Z avtomatizacijo poslovanja (predvsem časovno potratnih opravil), ki jo omogočajo optimizirani in prilagojeni poslovni procesi, lahko podjetja bolje izkoristijo znanje svojih zaposlenih za opravljanje dela z višjo dodano vrednostjo. Nove rešitve za skupno uporabo informacij, komunikacijo med zaposlenimi znotraj in zunaj podjetij ter sodelovanje skupine občutno povečujejo produktivnost zaposlenih.

Kakovostno bivanje na modrejšem planetu Dodatno so pri IBM še razširili svoj nabor namenskih rešitev za posamezne gospodarske panoge, ki temeljijo na industrijskih standardih. Njihova implementacija na področjih bančništva, zavarovalništva, telekomunikacij, zdravstva ter različnih industrij je zdaj še poenostavljena in bolj po meri posameznih podjetij v teh panogah. Seveda IBM-ovci niso pozabili predstaviti vseh svojih severnoameriških (in tudi drugih) dosežkov v okviru pobude modri planet, s katero pomagajo vnašati red in obvladljivost v mesta ter njihove sisteme prometa, električne oskrbe, vodovodne oskrbe, komunale, zdravstvene oskrbe prebivalstva … Zgolj s pametnimi mesti, ki po zaslugi naprednih tehnologij (manjša poraba virov, obnovljivi viri …) pomenijo občutno manjše breme za naravno okolje, je mogoče ustvariti pametnejši planet, na

SLOVENCI NA IMPACTU

Zastopala nas je ekipa iz centra za računalništvo v oblaku ▶ Slovenci smo že drugo leto zapored dokazali, da premoremo

kakovostne projekte, katerih rezultati zanimajo tudi svetovno tehnično in poslovno javnost. Po lanski predstavitvi Mobitelovih rešitev, zgrajenih na IBM-ovi infrastrukturi, je letos med 500 projekti, predstavljenimi na konferenci Impact (mimogrede, prijavljenih projektov je bilo letos več kot pet tisoč), slovenske barve zastopala ekipa strokovnjakov iz centra za računalništvo v oblaku. Predstavniki Univerze v Mariboru, kjer omenjeni center gostuje, so prikazali kar štiri rešitve, ki kažejo na uspešno povezovanje akademskega okolja z gospodarstvom. Slovenski predstavniki so bili pohvaljeni za izredno učinkovitost vzpostavljenega ekosistema, ki vsem vpletenim ponuja možnost še hitrejšega in kakovostnejšega razvoja poslovnih rešitev na najnovejših tehnoloških temeljih. katerem bo naše bivanje še bolj kakovostno.

Evolucija narekuje premik teh storitev v oblak, kjer jih ljudje še laže uporabljajo.

V Sloveniji ima največji potencial programska oprema Lombardi

Najpomembnejša napoved o nakupu podjetja Cast Iron

Med novostmi, predstavljenimi na konferenci, ima največji potencial na slovenskem trgu programska oprema Lombardi, ki je namenjena optimizaciji poslovnih procesov v podjetju. Ponuja vrsto poslovnih orodij za modeliranje in upravljanje poslovnih procesov, obenem pa ima že vgrajenih veliko konkretnih rešitev za posamezne panoge gospodarstva in industrije, kar pripomore k hitrejšemu razvoju in implementaciji. V minulih letih je IBM močno poudarjal pomen storitveno orientirane arhitekture (SOA), ki je omogočala oblikovanje aplikacij na storitveni ravni.

Najpomembnejša napoved konference Impact 2010 pa je bila vsekakor tista o nakupu podjetja Cast Iron, ki premore rešitve za hitrejšo prilagoditev aplikacij in storitev za delovanje v oblaku kot tudi uporabo storitev različnih ponudnikov računalništva v oblaku. Med napovedmi smernic v poslovanju pa so pri IBM navedli, da se bodo v prihodnjih dveh do treh letih med velikimi podjetji začeli uveljavljati predvsem zasebni oblaki. Poglavitni razlog zanje bo ohranjanje informacij in podatkov »v hiši«, saj je za zdaj na tem področju še premalo zaupanja za hrambo podatkov pri »tujcih«.

ikt  

opisdescription in nova