Page 1

bilten fbs6 nedelja, 21. oktober 2012

Zamrznjeni trenutki

21. 10. 2012 21.00 Stara dvorana

Potujem skozi mreže množic, ki jim pravim čas. / Znajdem se v kupoli zmedenih množic, / kjer išče svojo iskrivo priložnost vsak pokvarjen možic. / Naredim luknji v želatino in spoznam stvari, / ki jih v njihovih skrivnih življenjih morda ne bi smela:

Spomnim se, da se potovala po tej poti že prej: / breztelesni spomini, ki jih nimam od kod vzeti. Vsak izmed nas je eden ali vsak izmed njih: / bedak – človek, ki se utaplja v življenju strtega srca, / revež – človek samotar, umira v tihoti življenja, ki ga nima, / surovež – človek brez družine, trdega srca in jeklene volje. / Ali berač, človek, ki se je zanašal na pomoč prijateljev. Sama ne vem, kam sodim. / Vem samo to, da želim uživati v trenutkih, ki mi jih tke življenje. / Zamrznila bi jih v resničnost, obviselo v trenutku. A kaj je življenje drugega kakor niz trenutkov? Vita Zgoznik

barbara čeferin

Zaljubljene bedake, ki prehitro predajo mehko srce, / nesrečne reveže, ki vdirajo v pozabljene spomine, / prikrite suroveže, ki zaman iščejo prazne skomine. / Samo popolni berači so tisti, ki prikrito kradejo čarobne sanje …

Nevihta

Besedilo Nevihta je nastalo v drugi polovici devetnajstega stoletja, v času, ko je v Rusiji prihajalo do velikih tako družbenih kot političnih sprememb; leta 1859, ko je bila drama napisana, se je rusko prebivalstvo zavzemalo predvsem za reformo tlačanstva. Več kot tretjina takratnega ruskega prebivalstva je bilo tlačanov. Ostrovski v Nevihti poda podobo zasebnega življenja takratnega bogatejšega sloja, iz katere veje slutnja prihajajočega propada njihovega načina življenja. Skozi dramo spremljamo člane bogate trgovske družine. Nič jim ne manjka. Za jesti imajo, lepo so oblečeni, pijejo, zabavajo se, sproščeni so. Vsakemu bralcu ali gledalcu kmalu postane jasno, da mora tukaj nekaj precej smrdeti. Kmalu se odpre še cela zakladnica človeških napak: od alkoholizma, potrošništva, nemorale do nezvestobe in starih, konservativnih načel. V središču dogajanja se znajde Katerina, ki je v to družino primožena. Do svojega moža, copate, alkoholika, maminega sinčka, ki po vrhu vsega najverjetneje trpi Ojdipov kompleks, čuti čedalje večji odpor. Ljubezen najde drugje, vendar se ji sprva upira. Ampak kaj, ko vendar vsi vemo, da je telo šibko. Iza Strehar

“”

Lorenci razgalja posledice vsesplošne medijske oziroma družbene orumenelosti. Pri ironiziranju teh ritualov je neusmiljen, v cinični tajkunski brezskrupuloznosti Dikoja (Boris Ostan) pa zlahka prepoznamo koga iz našega vsakdana. vesna jurca tadel (pogledi) Nedelja, 21. oktober 2012


21. 10. 2012 21.00 stara dvorana

Aleksander Nikolajevič Ostrovski

Nevihta Naslov izvirnika Гроза Mestno gledališče ljubljansko Predstava traja 2 uri in 45 minut in ima en odmor. Predstava ima angleške nadnapise. Premiera: 24. 11. 2011 Veliki oder, Mestno gledališče ljubljansko

“”

Prevajalka Tatjana Stanič Režiser Jernej Lorenci Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Belinda Radulović Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek Avtor glasbe Branko Rožman Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Branko Šulc .

Predstava pokaže sliko družine, ki je po vsem sodeč odprla vrata trumi (sicer nevidnih) nadzornih kamer in se razstavlja v okviru svojevrstnega resničnostnega šova. primož jesenko (dnevnik)

Matija Solce po motivih F. Kafke

Proces ali Žalostna zgodba Josefa K. Lutkovno gledališče Maribor Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora.Zagotovljen prevod v angleščino. Premiera: 28. 4. 2012 Klub Lutkovnega gledališča Maribor

Morda je Kafkov Proces, roman o ujetosti in nemoči posameznika znotraj sistema še bolj relevanten kot je bil v času svojega nastanka. V tokratni odrski postavitvi mariborskega Lutkovnega gledališča se

Igrata Miha Bezeljak Miha Arh k. g.

v vlogi Josefa K. znajde sam gledalec, ki je na milost in nemilost prepuščen kolesju sistema, iz katerega ne more pobegniti. Ustroj procesa poganjata dva igralca-animatorja, ki preko različnih gledaliških

tehnik gledalcu odstirata intimni svet Kafkovega junaka, ki bi bil v končni fazi lahko katerikoli od nas.

w

Legnicy

Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora. Predstava ima slovenske nadnapise.

Režiser in scenograf Marcin Liber Dramaturška svetovalka Małgorzata Sikorska-Miszczuk Kostumografi Mixer Group Koreografka Iwona Pasińska Avtor freske, navdahnjene po sliki Melanholija J. Malczewskija Tymek Jezierski Avtorji glasbe My Adrenalin, Radio Error

Premiera: 8. 3. 2011 Piekary, Teatr Modrzejewskiej w Legnicy (Poljska)

“”

Licemerec? Umetnik, ki pusti sovražnike živeti v prepričanju, da so dobili vojno.

Dve zgodbi. Ena resničnost. Tako bi lahko na kratko opisali vsebino predstave III Furije. Predstava nam postreže z modernim načinom prikaza sodobne Poljske, a se mentalno vrača v preteklost ter išče vzroke za sedanje dogodke v preteklih dejanjih. Polna spominov, zločinskih dejanj in hudih razmer, nas uprizoritev popelje v kruto resničnost dveh paralelnih zgodb, ki odsevata nepremišljenost dejanj in ljudi ter antipatičnost resničnega sveta. Zgodbo bi na nek način lahko primerjali 2 | Festival Borštnikovo srečanje

Gordana Lacić

21. 10. 2012 19.00 velika dvorana - tribuna

III furije Teatr Modrzejewskiej (Poljska)

21. 10. 2012 17.00 lutkovno gledališče maribor

Režiser in avtor glasbe Matija Solce Dramaturginja Jelena Sitar Cvetko Avtorja likovne podobe Primož Mihevc, Matija Solce Oblikovalca svetlobe Matija Solce, Miljenko Knezoci Izdelovalec lutk in scene Primož Mihevc Garderoberka Svetlana Maloić Izdelovalka kostumov Maja Švagelj

Sylwia Chutnik, Magda Fertacz, Małgorzata Sikorska-Miszczuk

Naslov izvirnika III Furie

Igrajo Marfa Ignatjevna Kabanova Jožica Avbelj Tihon Ivanič Kabanov Matej Puc Katerina Nika Rozman Varvara Alja Kapun k. g. Savel Prokofjič Dikoj Boris Ostan Boris Grigorjič Primož Pirnat Vanja Kudrjaš Jaka Lah Kuligin Janez Starina Fjokluša Jette Ostan Vejrup Glaša Maja Boh Šapkin Boris Kerč Ansambel Volga (oboa kvartet z alternacijami) Eva Jurgec, Klemen Bračko, Jelena Ždrale, Peter Ugrin, Klemen Hvala, Katarina Jericijo

AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE VELEPOSLANIŠTVO

REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI

z Dostojevskijevim romanom Zločin in kazen, kjer se v glavi protagonista pretakajo negativne in s človekovim obstojem, (ne)pravičnostjo ter lastno koristjo prepredene misli. Dejanj, ki jih je nekoč nekdo storil, ne moremo pozabiti, lahko jih izjemoma le odpustimo in spregledamo. Uprizoritev zgodbe nakaže na popačene in pohabljene človeške povojne vrednote na Poljskem, ki razkrivajo pravi obraz licemercev, torej takšnih, ki se ljudem v obraz prilizujejo, za hrbtom pa proti njim kujejo

Igrajo Kasandra, Popotnik 1, Stasia Katarzyna Dworak Gospa Markiewicz Ewa Galusińska MC Apollo Rafał Cieluch Danuta Mutter, Stefania Mutter Joanna Gonschorek Blagoslovljena devica, Popotnik 2, Hanka Małgorzata Urbańska SS-ovec, Popotnik 1, Duhovnik Robert Gulaczyk Kmet Edek, Popotnik 2, Delavec Bartosz Bulanda Stefan-Herakles Markiewicz Mariusz Sikorski Sirene Radio Error zaroto in sovražna dejanja. V predstavi so prav tako izpostavljeni tabuji, ki človeka predvsem moralno uničijo in razkrijejo njegov pravi obraz, hkrati pa tudi odsevajo njegovo dušo. Sovražna ideologija človeka ne izpopolni, ampak ga pripelje v razvratno osebnost, neusmiljeno v nakani in zahrbtno v metodah. Blanka Lorenčič


Samoizpraševanja ali Odgovor brez vprašanja Zbudila sem se v turobno jutro. Ozki prameni svetlobe so prodirali skozi zamolklo vijolično nebo. Nežna sapa vetra je razpihovala raznobarvno listje, ki se je spuščalo v nebo, nasproti svobodi, a znova pristalo na trdnih tleh. Kot jaz v svojih sanjah in realnosti. Kmalu sem zaslišala dežne kapljice na okenski polici. Prvi blisk in grom. Nevihta. Odplavljanje sanj in upanj. Misli. Najprej: ljubezen. Bile so slavne, (pre)grešne, prepovedane, omembe vredne, nepozabne, neumrljive, čarobne. Ljubezni. Ali sva tudi midva Tristan in Izolda? Dve srci in eno telo.

Eno srce in dve telesi. Trdno razmerje na krvavi preizkušnji. Sodišče za greh na stalnem zasedanju. Ljubimca zmedena. Strah v kosteh. Neizmerna ljubezen v njunih očeh. Samopodoba na strani. Ali resnično mislite, da lahko iz magične ljubezni zrasteta drevesi in se za vedno zarasteta? Ne, midva nisva. Nato: razmerje. Bila so čutna, neozdravljiva, mehkobna, čuteča, bogata, elegantna, dihjemajoča, nesmiselna, bizarna, absurdna. Razmerja. Nevarna razmerja. Spletke, laži, iluzije, realnost. Pristna

in prepovedana ljubezen. Odnosi, sorodne vezi, ključne povezave. Šest ključnih akterjev v treh popolnoma različnih, a prepletenih razmerjih. Strah v dušah. Vprašanje biti. Vprašanje samopodobe. Ali bi bila midva sposobna imeti nevarna razmerja? Ali bi bili vi spodobni preživeti del življenja v vsakodnevni nevarnosti? Ne, midva ne. Ali je najina samopodoba že popolnoma izkrivljena ali pa sva enostavno preveč preprosta? Vita Zgoznik R

Refleksije Poigravanje z lastno usodo

Laclosov roman Nevarna razmerja v pismih praviloma tolmačijo kot zgodbo o manipulaciji, lažeh in dvojni morali, vendar pa se uprizoritev romana v režiji Aleksandra Popovskega bolj posveča ljubezni kot ključni gonilni sili, ki poganja dogajanje tako na odru kot tudi v resničnem življenju. Prav (izgubljena) ljubezen je tista, ki je Valmonta in Merteuilovo pognala v labirint izigravanja drug drugega in morda še bolj samega sebe. Nevarna razmerja so izrazito dialoška drama, ki temelji na močnem igralskem izrazu obeh glavnih likov. Čeprav junaki skozi celotno dramo praktično izključno govorijo, v dvorano veje toliko čustev, da boli. Ljubosumje je tisto, ki markizo de Merteuil žene v poigravanje z lastno in z usodo drugih žensk, s katerimi se je njen nekdanji ljubimec zapletel po njej. Nataša Matjašec lik markize naredi človeškega in ranljivega. V gledalcu skoraj vzbudi sočutje in pomilovanje.

Čeprav ne odobravamo njenih dejanj, jih lahko zaradi njenega bridkega razočaranja v ljubezni vsaj razumemo. Markiza de Merteuil se nam skoraj kaže kot protofeministka, ki mora izsiljevati in se pretvarjati, da lahko kot ženska preživi v svetu moških. Če se prvo dejanje začne kot komedija, se drugo prelevi v prikaz tragičnih posledic ujetosti v blodnjak prevar, ki privedejo do končnega spopada s peresi, saj je beseda v nevarni igri laži in intrig najmočnejše orožje v roki manipulatorjev. Scenografija predstave ostaja skopa. Edini scenski element so ogromna vrtljiva ogledala, ki dobesedno kažejo ogledalo družbi in nas silijo k razmisleku o lastnih nevarnih razmerjih v katere smo ujeti. Gordana Lacić

Ljubi in bodi ljubljen. Svet se bo smejal s teboj. Zgodba o Tristanu in Izoldi je ena izmed tistih ljubezenskih zgodb, ki v svoji srčiki odseva občutljivo ravnovesje nekonvencionalnega odnosa med moškim in žensko. Njuna ljubezen je večna, le da je ta večnost ujeta v kratko trajajoč trenutek. Uprizoritev Zoltána Balázsa izraža abstraktno, a vendarle gledalcu dih jemajočo zgodbo o dveh ljubimcih, ki se na smrt ljubita in ne glede na vse ovire, ki jima preprečujejo uživanje te brezpogojne ljubezni, sta se pripravljena boriti tudi proti »vetru in morju«. Z upiranjem proti volji drugih sta nepre-

stano na robu življenja in smrti. Razpeta sta med svetom sanj in resničnim svetom, saj se le-ta dva v njunih nemirnih srcih ne skladata. Odsevi sorodnih duš se izražajo tudi v postavitvi scene in večplastnosti likov in ne glede na to, da za ves potek zgodbe zadošča enotna scena, je uprizoritev marsikoga v dvorani nasmejala, saj nam je postregla tudi s prisrčno sarkastičnimi vložki. Prav tako se predstavi prileže izvedba v angleškem jeziku, saj se soočimo z angleškim okoljem, v katerem se je izvirna zgodba tudi odvijala, kar upri-

zoritev še izpopolni, gledalca pa spodbudi k pozornemu in natančnemu spremljanju predstave. Edinstvena ljubezenska zgodba poskuša odgovoriti na vprašanje »Kaj trga ta svet narazen?«. Oseb, ki živijo s teboj v srcu, ni potrebno srečati vsak dan, ključni so spomini na njih, ki so vredni več kot le srečanje. In ni človeka, ki se ne bi strinjal, da kdor je ljubljen in srečen, se bo smejal in svet se bo smejal z njim. Blanka Lorenčič

Poročilo 4 + 4 + 4 ali Okrogla miza o vizijah gledališča

Na včerajšnji okrogli mizi o vizijah gledališča, ki jo je v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje organiziralo Društvo gledaliških režiserjev, je svoje desetminutne prispevke na to temo pripravilo pet slovenskih gledaliških režiserjev ter ena režiserka. Okroglo mizo, ki se je odvijala v prostorih Vetrinjskega dvorca, je s svojim spisom odprl Matjaž Zupančič, sledili pa so mu Zvone Šedlbauer, Jure Novak, Ivana Djilas, Jernej Lorenci ter Boris Kobal. Imenovana šesterica zastopa različne profile ustvarjalcev, ki pa so bolj kot o vizijah, spregovorili o časih, ki imajo do gledališča, torej do tistega, ki kaže realno sliko družbe, mačehovski odnos, ob tem poskušali ponuditi tudi rešitve, kako se z nastalo situacijo tudi spoprijeti. Režiserji in režiserka so spregovorili o problemih »zunanje« ter »notranje fronte« gledališča, če uporabim Lorencijevo formulacijo. Na zunanji fronti se odvija borba proti kulturni politiki zatirajoče oblasti, na notranji fronti pa gre za formiranje boljšega teatra znotraj teatra, ki lahko postane nevarnejši, močnejši in ga je potem zaradi tega tudi težje izključiti. Kritično so gledališčniki pogledali tudi na delovanje samega Društva gledaliških režiserjev. Društvo je bilo po zaslugah Mateje Koležnik formalno ustanovljeno letos, spodbude za ustanovitev pa so prišle iz potrebe po posredovanju sprememb v kulturni politiki. Uvodnim prispevkom je sledila razprava. Anja Bunderla Nedelja, 21. oktober 2012 | 3


In Memoriam: Mirko Lorenci (1946–2012)

MATEJ KRISTOVIč, BOšTJAN LAH

Teden dni je minilo, odkar se je za večno poslovil Mirko Lorenci, velikan slovenskega novinarstva. Kot novinar, komentator in urednik, je vso kariero preživel v medijski hiši Večer. Urejal je Toti list, sobotno prilogo, bil je tudi novinar Kaja. Njegov novinarski opus je izjemno bogat, saj zaobjema reportaže tako s kriznih območij kot tudi iz najbolj nenavadnih slovenskih krajev, ne pozablja na male ljudi in svetovne voditelje, ter obsega številne glose, komentarje in politične analize. Nenazadnje pa je bil Mirko Lorenci pomemben del Borštnikovega srečanja, saj je dolga leta deloval kot urednik Biltena. Zvestoba Večeru ga nikakor ni zapeljala v rutino – prej nasprotno. Z rabo mnogoterih časnikarskih zvrsti je uspešno krmaril med raznovrstnimi rubrikami. In vselej se je zavzemal predvsem za to, da je novinar na strani ljudi. Dolga leta je bil mentor znamenite Večerove počitniške prakse in skrbel, da se je namnožil nov rod novinarjev. Z vsem svojim delom je skrbel za novinarske ideale, da bi živeli naprej. Leta 1992 je prejel Tomšičevo nagrado Društva novinarjev Slovenije, bil je tudi predsednik njegovega mariborskega aktiva in med soustanovitelji mariborskega novinarskega kluba.

Kdo smo Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah

Alja Predan, umetniška direktorica Primož Jesenko, selektor

Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen

Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka Špela Lešnik, organizatorka Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov

Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan

Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo

BILTEN FBS

Nevenka Pašek, marketing

Avtorji prispevkov so študenti oz. prostovoljci:

Darko Štandekar, tehnični vodja

Viktorija Aleksovska, Anja Bunderla, Petra Bratušek, Aleš Čeh, Urša Kac, Gordana Lacić, Blanka Lorenčič, Iza Strehar, Vita Zgoznik

Nenad Cizl, oblikovalec Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa Saša Huzjak, spletni skrbnik

Maribor, oktober 2012

Franci Rajh, arhivar

internet video agencija d.o.o.



AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE VELEPOSLANIŠTVO

REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI

Spremembe v programu ⇢⇢ Pogovor o uprizoritvi Europeana odpade (23. oktober ob 11.00). Pogovor o uprizoritvi Dantonova smrt bo ob 12. uri. ⇢⇢ Delno spremenjen je program Češkega fokusa: predavanje o sodobnem češkem gledališču in drami je odpovedano. ⇢⇢ V času festivala je v preddverju Malega odra SNG Maribor na ogled razstava Mete Vranič Portreti igralcev SNG Drame Ljubljana.

Bilten št. 6  

Festival Borštnikovo srečanje

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you