BILTEN, 57/XXXVI, april 2014
15
Kaj si torej povedati ob rojstnodnevnem srečanju? Oziroma – ali je že vse povedano? Je in ni! Seveda se spominom ni mogoče odreči. Slabo pa je, če se ponavljaš in pripoveduješ že mnogokrat povedano, izpustiš pa kaj tudi omembe vrednega. Dolgo smo delali skupaj, veliko smo sodelovali, marsikaj je narejenega. Ponovno smo ocenili, da ne glede na vse šale o statistiki, ki so nam jih drugi pripovedovali, ni bilo strokovnih težav. V časih, ko je marsikatera domača javna institucija v težjem položaju, ko se veliko govori o raznih strokovnih napakah in drugih težavah, se je Statistični urad takim težavam izognil. V državnem statističnem uradu smo dobro obvladovali stroko in produktivnost, preživeli prehod iz statistik, osnovanih na MPS (Material Product System), na SNA (System of National Accounts) in potem ESA (European System of Accounts). Pri tem smo ob osamosvojitvi tudi zamenjali model narodnogospodarskih obračunov in vstopili v novo evropsko povezavo. In kaj je pomembno? Danes, ob ponovni delni spremembi obračuna bruto domačega proizvoda lahko Urad postavi urejeno časovno vrsto tega kazalnika za deset let nazaj. Tako smo delali že v času ko je bil naš direktor Franta Komel. Težav, kot so jih imele in jih občasno še imajo nekatere druge javne statistike (npr. argentinska in grška) nismo poznali, četudi marsikdo še danes misli, da težave prekrivamo. Splošno oceno o stanju je na slovesnosti s svojo pripovedjo popestril Franta. O njegovih prizadevanjih na področju javne statistike je veliko povedanega, a nekoliko manj zapisanega. Zanimivo je, da nas je sam opozoril, da je o registru prebivalstva razmišljal in ga pripravljal že njegov predhodnik Rajko Kiauta. Če nadaljujemo z manj znanimi dejstvi – Franta pa ni bil samo statistik, bil je tudi tehnično izobražen in organizacijsko izredno sposoben informatik. Registrska usmerjenost slovenske državne statistike se je dejansko začela in bila možna šele z začetkom informatizacije. Po prihodu v Ljubljano je Franta hitro ugotovil, kaj je treba narediti. Časi so bili javni statistiki naklonjeni, saj je bilo jasno, da takratni planski sistem ali sistem družbenege planiranja potrebuje dobro javno statistiko. Tudi na fakultetah je bila statistika in statistični sistem samostojen in dokaj težak predmet. Blejčeva knjiga je bila skoraj kot Sveto pismo, v uporabi na vseh fakultetah. Tudi tedanja Jugoslovanska akademija znanosti je imela med svojimi člani več statistikov akademikov. Skratka – status javne in drugačne statistike je bil relativno visok. Komel je s svojim znanjem in intuicijo za Slovenijo našel možnost, da OECD tudi finančno podpre nova snovanja in modernizacijo slovenske in posredno jugoslovanske javne statistike. Jugoslovanski statistiki in beograjski akademiki so se temu le čudili. Strokovnjaki iz Nemčije so nam pomagali pri razmišljanju o novostih in sodelovali pri projektu, ki ga sami doma v Nemčiji niso smeli izvesti. Nakup ''velikega'' računalnika je s tem postal nujno potreben. Delujoči sistemi Univac in veliki CDC so bili dober začetek, a registri ter banka podatkov so potrebovali močnejšo opremo. Omenjena oprema je omogočila izobrazbo množice statistikovinformatikov tedanjega profila. Potrebe po informatikih so naraščale. Na fakultetah pa so se prepirali kje in kako bo potekal študij informatike. Zavodovi informatiki so bili dobro izobraženi. S praktičnimi izkušnjami so tudi odhajali v druge javne ustanove in Franta je to podpiral. Zavod je bil dolgo časa nosilec razvoja aplikativne javne informatike v Sloveniji.