Page 1


To pomlad se je Robert v sak dan igral s prijatelji in v mislih letal do z vezd. Svet je dišal po raketnem prahu, po dogodiv š činah in sveži travi. Robert je bil srečen fant. Potem je zagledal .

Izabe lo


Vedel je, da je to zanj najlepša dek lica, kar jih bo kdaj videl. Nepremično je sedel v travi in srček mu je razbijal v grlu. Vse njegove misli so krožile le še okrog Izabele. Ona pa ga sploh ni opazila in je kot metuljček odfrfotala proč. Tedaj je deček začutil nekaj, česar ni poznal. Zelo nežno je bilo.


me tu lje

Izabela je najbolj občudov ala . Za fante pa ji je bilo prav zaprav skoraj v seeno. Zato tudi ni bilo nič drugače kot vedno, ko je priš la domov in odprla knjigo o metuljih. Vse je namreč hotela vedeti o njih. Na deč ka z navihanim nasmehom ni niti pomislila.


b o l u P j

č e k R a

Tudi ostalim fantom je bila Izabela v šeč. Šepetali so njeno ime in se menili o ljubezni. Toda to so bile brez smisla, govoričili so pač, ne da bi razmiš ljali. Izabela jih ni slišala. Imela je polno glavo svojih metuljč kov.

be se d e

d


t e

i

m

a

m L j

m b i u

t e


Svoj občutek bi lahko naslikal na luno. Potem bi ga ves svet. In morda tudi Izabela.

p ozna l

Toda v se to se mu ni zdelo dovolj. Zato je premiš ljev al, kdo prav zaprav je Izabela. Kako lepo diši in kako lahkotno poskakuje. Spet je zaslišal njen smeh, žuboreč kot potoček, in spet je zagledal njene rjave oči. Slišal je njen glas, mehak kot marcipan in opazil je, kako so se prik lonile trav ne bilke pod njenimi nogami. Zdaj je vedel, kako bi ji lahko povedal. Iskreno mora biti in samo zanjo.


Ko je minev alo poletje in je topli vetrc pobožal zlatorumena polja, je Robert čakal Izabelo. Potrpež ljivo in dolgo je čakal. In končno jo je zagledal. »Izabela!« je zak lical in se začudil z venu svojega glasu. Dek lica je opazila fanta z navihanim nasmehom in se začudila, zakaj ji srček kar naenkrat bije. Deček jo je prosil, naj zamiži in gre z njim.

d ivje


p oljubček

Dala mu je . Bil je lahek in nežen kot metuljček. Robert je razumel. Vsepov sod je zavladal mir, v se je bilo tiho. Vsi šumi so se poskrili v rože in trave. Robert je zašepetal dve preprosti besedi.


Profile for Založba KRES

Le kako poveš ljubim te ...  

Robert je prvič zaljubljen. Prvič! Le kako naj pove Izabeli, kar bi ji tako rad povedal?

Le kako poveš ljubim te ...  

Robert je prvič zaljubljen. Prvič! Le kako naj pove Izabeli, kar bi ji tako rad povedal?

Profile for kres