Page 1

PROTOKOLARNA PRAVILA ZA VRHUNSKA POSLOVNA SREČANJA Ksenija Benedetti Šefinja Protokola Republike Slovenije

1

VSEBINA •

NAJPOMEMBNEJŠE O OSEBNEM PROTOKOLU (besedna in nebesedna komunikacija, prvi vtis, rokovanje, naslavljanje, seznanjanje, pravila oblačenja)

SPREJEMI OD A DO Ž (vabila, sedežni redi, vedenje za mizo)

POSLOVNI PROTOKOL (urejenost poslovnih prostorov, poslovni sestanki, poslovni in protokolarni obiski v podjetju, drugi poslovni dogodki)

PRIMERNA POSLOVNA OBLAČILA

DARILA (vrste daril, izročanje in izmenjava ter vrednost daril)

2

NAJPOMEMBNEJŠE O OSEBNEM PROTOKOLU

3

1


Uglašena pravila lepega vedenja in primernega videza

4

Zakaj sta protokol in bonton pomembna za uspešnega poslovneža? • S primernim vedenjem in primernim izgledom prispevamo k poslovni podobi ter večji učinkovitosti in uspešnosti nekega podjetja. • Poznavanje ključnih pravil komuniciranja in obnašanja, bo povzročilo, da se boste samozavestno znašli v zahtevnih poslovnih okoliščinah. 5

Najlažje se je pravil naučiti, težje jih je živeti. • Kot pri vožnji: ko imate dovolj vozniških iških izkušenj, i k š j lahko l hk šele š l začnete č t uživati v vožnji in nehate ves čas razmišljati o tem, kje je sklopka, kje zavora in kje menjalna ročica. 6

2


Kako se rešiti iz zadrege ob nepoznavanju pravil? • Prijaznost. Prijaznost je vrlina, s katero laže navezujemo stike. S prijaznostjo in pripravljenostjo pomagati veliko dosežemo. • Nasmeh. Marsikdo je prepričan, da bi z vedrostjo, nasmehom in prijaznim obrazom izgubil avtoriteto, avtoriteto vendar se moti. Nasmeh je eden ključnih dejavnikov, s katerim naredimo ugoden vtis na sočloveka. Naj bo prisrčen in neprisiljen. • Ljubeznivost. Ljubeznivost je osnovni pogoj za dobro sodelovanje s sodelavci v podjetju, strankami ter poslovnimi partnerji. Nikakor ga ne zamenjajmo za uslužnost. Ljubeznivi smo lahko tudi, če se trdno držimo svojih načel na okolici prijazen in človeka dostojen način.

7

• Eno izmed pomembnejših izhodiščnih pravil, ki izhaja tudi iz mednarodnih konvencij, je pravilo vljudnosti in spoštovanja v medčloveškem komuniciranju. To pravilo drži za vsakega človeka, ne glede na njegov položaj v državni ali družbeni strukturi. 8

Danes bolj sproščeno kot včasih • Kar je v skladu z dobrim okusom in ni žaljivo je včasih lahko prav žaljivo, simpatično, četudi ni povsem skladno s pravili.

9

3


10

11

Prvi vtis Druge prilo탑nosti ni.

12

4


Nikoli ne boste imeli druge priložnosti, da napravite prvi vtis ƒ izgled

kako izgledamo

55 %

ƒ počutje

kako nastopamo

38%

ƒ govor

kako govorimo

7%

13

• Prvi vtis je za vašega novega sogovornika odločilen, v kolikšni meri boste zanimiv sogovornik in v kolikšni meri boste zanj prepričljivi. • V času 30 sekund do 3 minut si ljudje o vas ustvarijo mnenje, ki ga nato le redko in počasi spremenijo. • Poskrbite za to, da z novimi sogovorniki pričnete komunikacijo na način, da boste všečni. 14

Pozorni bodite na: • Optimizem • Nasmeh • Komunikacijo z očmi in mimiko obraza • Urejenost od nog do glave

15

5


Izgled ‘Manj je več!’ ƒ Higiena ƒ Urejenost nohtov ƒ Negovane roke j – zdravi zobje j ƒ Urejeni ƒ Urejena pričeska, čisti lasje ƒ Urejena moška brada ƒ Nevsiljivo ličenje ƒ Nevsiljiv vonj ƒ Snažna in urejena obleka, brez madežev ƒ Urejeni in snažni čevlji 16

Izgled ustvarja vtise.

17

18

6


Redki znajo ločiti vedenje od osebnosti. Trenutno vedenje (in se tem prvi vtis) ni vedno realna podoba človeka kot celote. Ugled, dostojanstvo in zaupanje si ustvarimo postopoma. 19

Nebesedna govorica je naš najstarejši jezik.

20

21

7


22

Nebesedno komuniciranje • je včasih celo 5 krat močnejše in izrazitejše od besednih sporočil. • Nebesedna komunikacija večkrat ‘prehiteva’ besedno in jo ali še poudari ali pa nam izda neresničnost besedne govorice. 23

Stik z očmi Z nasmehom...

ƒ Pogled naj bo prijazen in umirjen. ƒ 3-5 sekund gledamo, preden spregovorimo; največ 20 sekund, več je vsiljivo. ƒ Pogledi od brade navzdol so intimni pogledi.

24

8


Dotik • Vsi imamo okrog sebe določen premični obroč, ovoj, prostor, ki nam »pripada« brez dogovorov in ki se premika skupaj z nami. Širina tega prostora je odvisna od odnosa, ki ga imamo i s čl človekom, k s katerim k t i komuniciramo. Včasih, če ljudem pridemo preblizu, lahko začutijo nekakšno nelagodje. Ta prostor se razlikuje po različnih kulturah, odvisen je od naseljenosti in vzorcev vedenja na 25 določenih območjih.

V Evropi in zahodnem svetu so razdalje sledeče: • • • •

Intimna razdalja: Osebna razdalja: Poslovna razdalja: Javna razdalja:

do pribl. 50 cm od pribl pribl. 50 cm do 1m od pribl. 1,5 do 2 m od pribl. 3 m dalje

26

Ponujanje desne roke v znamenje dobrih namer je zelo stara navada pri večini narodov • Rokujemo se v višini komolcev, kratko, 3 do 4 sekunde. • Stisk Sti k roke k najj bo b močan, č vendar d ne preveč. • Roke ne stresamo preveč. • Sogovornika pogledamo v oči s prijaznim izrazom na obrazu. 27

9


28

Nekaj osnovnih pravil rokovanja ƒ Prvi ponudi roko: -

višji po položaju nižjemu, starejša oseba mlajši, ženska moškemu, gostitelj tit lj gostu. t

ƒ Ne rokujemo se čez mizo – stopimo pred človeka. ƒ Ob rokovanju vedno vstanemo (rokovanje naj se torej prične preden sedemo za mizo). ƒ Z isto osebo se rokujemo 1 krat največkrat 2 krat na dan.

oziroma izjemoma 29

30

10


• •

• • • • • • • • • • •

Gibanje rok in telesa nas izda

Dolgčas: glava težko pada na dlan, ki je mehko iztegnjena ob eni strani obraza, oči dalj časa zrejo v isto smer. Laž: kretnje rok so kratke, nemirno menjavajo položaj, približujejo se nosu, ustom, gladijo hrbet ali konico nosu, med govorjenjem prsti krožijo ali kratko gladijo ali prekrivajo predel okoli ustnic, stik z očmi je kratek in zbegan, včasih so oči povešene; glava se počasi obrača vstran. Nestrpnost: prsti ponavljajo enakomerne gibe, največkrat v ritmu, roka se dotika druge roke ali drugih delov telesa, telo se 'trdo' premika. Presojanje: kazalec se dotika sli gladi predel senc, glava je mirna in usmerjena v sogovornika, pogled ni usmerjen naravnost v oči. Zbeganost, osuplost: drgnjenje s prsti po bradi, čelu ali licih, dotikanje ušesa, glajenje nosu, glajenje zaprtih vek. Presenečenje, nemir, napetost: praskanje s prsti po glavi. Nestrinjanje: obraz je podprt z roko – s palcem se drži brada, kazalec pa je obrnjen navzgor; Samozadovoljnost: roke so v položaju 'trikotnika', obrnjene navzgor, telo je nagnjeno nazaj, glava rahlo dvignjena in skoraj ves čas nagnjena nazaj. Lastništvo: slonenje na hiši, avtomobilu. Negotovost, ošabnost, oblastnost: dvigovanje na prste enkrat ali večkrat. Pripravljenost na odhod ali akcijo: sedenje na sprednjem robu sedala. 31 Ošabnost, sproščenost: roke v žepih. Dobrodošlica, vabilo, zaupanje: razprte roke.

Točnost • Pomembna sestavina poslovnega komuniciranja je tudi čas. • Zamujanje brez utemeljenega opravičila je znak nespoštovanja časa drugega človeka. V mnogih primerih je zamuda neopravičljiva. Opravičilo za zamudo mora biti kratko in jasno ter čim bliže resnici. 32

• Na sestanke, srečanja, prireditve pridite točno. Če se vam zgodi, da zamujate, sporočite ljudem, ki vas pričakujejo, da žal ne boste točni in povejte, kdaj približno boste prišli. Če pridete prezgodaj, lahko koga spravite v neprijeten položaj, ker morda ne bo še ppripravljen p j na vaš prihod. p Zato raje j počakajte p j nekje j v bližini ali se sprehodite . • Kako trdno je treba upoštevati dogovorjeno uro srečanja, je odvisno od posamezne kulture. Južneje ko gremo, daljšo zamudo si lahko privoščimo, medtem ko so severne in zahodne kulture do zamudnikov manj strpne. 33

11


Besedno komuniciranje H l prosim, Hvala, i oprostite, tit izvolite i lit

34

Pogovor • Izogibajte se vsiljevanju lastnih pogledov drugim, žaljenju tistih, ki vaših tez ne sprejemajo, ki ne mislijo enako. Dobro pretehtajte zanimivost tem pogovora, saj le-te pričajo o tistem, ki jih je načel, o njegovi osebnosti osebnosti, obveščenosti, obveščenosti izobrazbi in področju, ki ga zanima. • Govornik je pri komuniciranju uspešnejši in učinkovitejši, če opazuje, kako se poslušalec odziva na temo in način govorjenja, oziroma opazi, ali ga tema zanima, ali je nepozoren, živčen ali brezbrižen. 35

Med pogovorom ƒ Klepetavost (nikoli se ne pogovarjamo o ljudeh, ki niso navzoči; ne govorimo o stvareh, ki jih ne poznamo) ƒ Moj JAZ ƒ Strpnost ƒ Šala ni za vsakogar (šala ne sme preiti v žaljenje) ƒ Prepovedane teme: intimno družinsko življenje, politika, vera, bolezni ƒ Kletvice… 36

12


Pri seznanjanju gledamo sogovornika v oči ƒ Pri seznanjanju vedno vstanemo (tako moški kot ženske). ƒ Najprej predstavimo nižjega po funkciji višjemu (nadrejenemu predstavimo podrejenega). ƒ Pri srečanju j med stranko in vodilno osebo p podjetja j j jje “pomembnejša” oseba stranka. ƒ Ko so drugi parametri izenačeni, se mlajša oseba predstavi starejši in moški ženski. ƒ V družbi gostitelj ali najstarejša oseba seznani ljudi med seboj. ƒ Pozorno poslušajte, ko se ljudje predstavijo in si skušajte ime zapomniti. 37

• Kadar ni nikogar, ki bi nas predstavil, to storimo sami: •“Oprostite, dovolite, da se predstavim – sem Janez Novak, vodja prodaje v Krki.” (če imate naziv dr. ali mag., ga pri samopredstavljanju ne uporabite)

• Kadar se predstavljamo skupini ljudi, pristopimo k vsakemu in vsakokrat povemo svoje ime in priimek. • Samopredstavitev ni vsiljivost, je znak odprtosti in komunikativnosti. 38

Vikanje in tikanje • Z vikanjem izkažemo spoštovanje do določene osebe. • Tikanje danes pogostejše kot včasih (sploh med d mladimi). l di i) • Na začetku vedno vikamo, dokler ne pride do sporazumnega dogovora. • Tikanje predlaga višji po položaju, starejši mlajšemu oziroma ženska moškemu. 39

13


Nagovarjanje - naslavljanje • Kogar vikamo, naslavljamo gospod, gospa, (gospodična) + priimek. ljudi, ki jih dobro • Z imenom nagovorimo le ljudi poznamo. • V družbi ljudi, ki jih poznamo profesionalno uporabljamo nazive npr. gospod doktor, gospa profesorica, gospod direktor. 40

Ne... ƒ hodite tja, kjer niste zaželeni, ƒ skačite drugim v besedo, ƒ uporabljajte tujk, če ne veste kaj pomenijo, ƒ poudarjajte svojega porekla in izobrazbe, ƒ uporabljajte izrazov ona – on – uporabljajte imena, ƒ dotikajte se sogovornikov, ƒ povzdigujte glasu, ƒ šepetajte drugim na uho. 41

Načini za pridobitev naklonjenosti sogovornika: • • • • • • • • • • •

Za poslovnega partnerja pokažite iskreno zanimanje. Uporabljajte njegovo ime. Smehljajte se, glejte ga v oči. Govorite o tistem, kar sogovornika zanima. Izražajte občudovanje in odobravanje odobravanje. Izogibajte se tarnanju, godrnjanju in negativnim komentarjem. Bodite optimistični. Bodite dobri poslušalci. Ustvarjajte zaupanje. Bodite naravni in prisrčni. Govorite razumljivo.

42

14


Stacionarni telefoni ƒ Ko se oglasimo na stacionarni telefon, se predstavimo, npr.: “Hotel Lev, dober dan, (Karmen Čuden pri telefonu)”. ƒ Ko kličemo, se vedno predstavimo: “Dober dan, Dušan š Zajc pri telefonu, l f ali l lahko, l hk prosim, govorim z direktorjem prodaje?”. ƒ V telefonskem pogovoru bodimo kratki in se nanj pripravimo. ƒ Prijazen ton glasu, razločna izgovorjava. ƒ Ne kličemo ob neprimernem času. 43

Mobilni telefoni • Ločitev med zasebnim in službenim pogovorom. • Partnerja ne kličite ob neprimernih urah. • Priprava na pogovor. • Zaključki pogovora. • Potrebno je znati ugasniti mobilni telefon. • Sms sporočila.

44

Pisna in elektronska korespondenca p Spoštovani gospod direktor...

45

15


Kuverte • Pisemska ovojnica je prav tako pomemben del pisnega sporočila. Pomeni prvi stik med naslovnikom in pošiljateljem. • Če le morete ne pišite naslovov na nalepke, ampak le na kuverte kuverte. Tako bo pismo bolj osebno in ne bo dajalo vtisa, da ste isto pismo razmnožili in ga razposlali na tisoč naslovov (tudi če ste ga). • Tudi pri kuvertah je potrebno biti pozoren na pravopisno pravilno in urejeno naslavljanje in pravilno napisan ime in priimek. Pravilno izpisan naslov, tako kot samo pismo, priča o značaju samega pošiljatelja. 46

Naslov na kuvertah naj bo izpisan v celoti • • • • • •

Spoštovani gospod Dr. Ime in Priimek Direktor marketinga Podjetje Ulica in hišna številka Poštna številka in kraj

če se vabila izročajo neposredno v roke, se na kuverto napiše samo naziv, priimek in ime

47

Uradni dopisi naj bodo sestavljeni po sledečem vrstnem redu ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ ƒ

Logotip (ali ime inštitucije oz. podjetja) Naslovnik (točen naslov) Datum in kraj Predmet/Zadeva Spoštovani Spoš ov gospod d direktor, e o , (ved (vedno o funkcija u c j – nee imena; e ; imee – ko op pišemo še o čes čestitko, o, sožalje, vabilo) Tekst – več odstavkov Pozdrav Podpis Ime in priimek Funkcija (Žig) Priloge V vednost 48

16


Pisna sporočila ob posebnih priložnostih ƒ ob koledarskih dogodkih (novo leto)

čestitke

(predvidoma 14 dni prej za Slovenijo, 21 dni prej za tujino)

ƒ ob napredovanjih ƒ v zahvalo za povabilo

čestitke zahvale

(najkasneje dan po dogodku)

ƒ ob osebnih praznikih (rojstni dan, god) voščila ali vabila (voščilo na dan praznika ali najkasneje v 5 dneh po prazniku – nikakor pred njim)

ƒ ob žalnih dogodkih sožalja, zahvale na sožalja (telegrami najkasneje na dan pogreba; na sožalja se pisno zahvali)

49

Nekaj nasvetov • Na pisna sporočila odgovarjamo najkasneje v 8 dneh, na faks v 48 urah, na elektronsko pošto pa še isti dan, če je mogoče. • Potrebno je strogo upoštevati načelo nedotakljivosti in zasebnosti pošte.

50

• Še vedno tudi velja, da je preveč neosebno in pisarniško, če v celoti natipkate zahvalno pismo, čestitko ali sožalje na računalnik. Bolje je, da čestitko v celoti napišete na roko, če vam le čas to dopušča. • Pri ppisanju j na roko je j najbolj j j uporabljati p j p pero z modrim črnilom. Črno Č črnilo se namreč ne loči dovolj od drugega tiskanega teksta, ki je prav tako v črni barvi. Z modrim črnilom je podpis in vse, kar boste napisali na roko že na prvi pogled bolj vidno. Kadar si kaj zapisujete ali kaj podpisujete pred drugimi vedno uporabljajte elegantno pero. Vsa pisma podpisujte z nalivnim peresom. 51

17


Elektronska pošta učinkovito dopolnjuje in tudi presega starejše načine komuniciranja

• Ločitev med zasebno in službeno/uradno komunikacijo. • Uradna komunikacija: začnemo kot v dopisu: Spoštovani p ggospod p ime+priimek…(ali p ( funkcija). j ) • Uporabljamo obliko uradnega dopisa, razen datuma, v vednost in zadeve, kar je že vpisano v glavi el. sporočila. • Ne pišemo dolgih besedil, priloge naj bodo v priponkah. • Hitri odgovor: 24 ur. • Slovenski nabor znakov. 52

Vizitke • Ko se odločate o vizitkah, razmislite o kakovosti papirja, o barvi, tisku, grafični podobi in vsebini. • Vizitke naj ne bi presegale velikosti osem krat pet centimetrov, kar je običajna velikost bančnih kartic Za poslovne vizitke boste najbrž izbrali kartic. take, da bo sporočilo jasno in pregledno. Črke in številke naj bodo dovolj velike in preproste. • Vizitke hranite v primernem etuiju (usnjeni ovitek ali kovinska škatlica sta najbolj pogosta) in na takem mestu v poslovnem kovčku ali torbi, da jih imate takoj pri roki. 53

Izročanje vizitk • Ko nam kdo izroči vizitko, jo preberite in preverite, če želite še kaj vprašati. Šele nato jo pospravite. • Izmenjajte si jih na začetku srečanja, po uvodnem neformalnem pogovoru ali preden se razidemo-zaradi lažjega vzdrževanja stikov. • Ob izročitvi izrecite besedico »izvolite«. • Stran vizitke s podatki naj bo obrnjena navzgor in podajte jo na način, da prejemnik lahko takoj prebere podatke. • Pomečkane in umazane vizitke ne izročajte, raje se opravičite, da je nimate pri sebi in da jo boste posredovali kasneje. 54

18


55

SPREJEMI OD A DO Ž Družabni dogodki s pogostitvijo

56

Vabila • Pozorno sestavimo seznam vabljenih in pazimo, da ne bomo koga izpustili. • Vabila razpošljemo 7 do 10 dni pred dogodkom. • Dan ali dva pred dogodkom pokličemo pomembnejše povabljene, jih spomnimo na dogodek in preverimo, če bodo prišli. 57

19


Kaj na vabilo ƒ kdo vabi ƒ koga vabi ƒ na kaj vabi (opredelitev dogodka) ƒ datum, ura in kraj dogodka ƒ (trajanje dogodka) ƒ obleka ƒ R.S.V.P.

58

Pred začetkom • Odločitev: - zakaj dogodek prirejamo, - kakšni so cilji cilji, - komu je dogodek namenjen, - kakšne vrste dogodek (obed, sprejem, kulturna prireditev,…) je primeren glede na odgovore prvih treh alinej 59

Najprej določimo vrsto obeda •

Slovesno poslovno kosilo ali večerja (gastronomsko bogatejša, vabljene so lahko tudi soproge oziroma partnerke, bolj svečano oblačilo,…)

Delovno poslovno kosilo (gastronomsko skromnejše, nanj so povabljeni le tisti, ki sodelujejo pri pogovorih)

Delovni zajtrk

Brunch (med zajtrkom in kosilom) 60

20


Na obed vabi oseba na enakem položaju • Nevljudno je, da direktor po pogovorih z drugim direktorjem določi za spremstvo ob j funkcijo. j Le izjemoma j obedu osebo z nižjo na obed lahko direktorja povabi namestnik direktorja.

61

• Kraj srečanja, čas in vrsto obeda določimo glede na namen srečanja in število povabljenih. • Gostitelj mora vedeti, kakšna so pričakovanja, želje in tudi prehranske navade gostov. • Dogovoriti se je potrebno o vrsti obroka, ponudbi, meniju, strežbi, datumu, uri prihoda gostov, številu gostov, obliki mize, dekoraciji na mizi, zdravici, načinu plačila,… 62

Izbira lokacije • Upoštevajmo: - Oddaljenost od kraja, kamor smo z gosti morebiti namenjeni po kosilu j - Vrsto restavracije - Kakovost hrane - Postrežbo - Ustreznost cen - Dodatno ponudbo (glasba, posebna ločena soba) - Delovni čas - Urejenost 63

21


Potek poslovnega obeda • Izbrana naj bo primerna restavracija in prostor naj bo primerno urejen (cvetje, primeren pribor). • Gostu je potrebno izbrati prostor tako, da bo imel lepši pogled (npr. skozi okno, ne v vrata…). • Gostitelj pričaka goste ob vstopu v prostor in se tam zadrži do 15 minut, da jih pozdravlja ob prihodu. • Ko so vsi gostje zbrani, gostitelj družbo povabi k mizi. • Zdravica. • Ob zaključku se gostitelj pozdravi z gosti. • Poslovni obed načeloma ne traja več kot dve uri. • Med poslovnim obedom raje ne vstajajte od mize. 64

Zdravica • Izvede se jo stoje. • Lahko na začetku obeda (vedno pogosteje) ali ppa ppo gglavni jjedi, pred p sladico. • Kozarec s pijačo se dvigne tik pred zaključkom zdravice. • Trkanje ni zaželeno (kozarec le dvignemo do višine prsi v smeri gosta).

• Ob nazdravljanju vstane celotno omizje. 65

Kdo začne jesti • Pri sedečem kosilu ali večerji začne jesti gostitelj, ko je vsem udeležencem postreženo. • Ko gre za obede nad 20 oseb gostitelj počaka le, da je postrežen gost in najbližji sosedje. • Pri buffet kosilih in večerjah se lahko začne jesti, ko pristopi k postrežbi gostitelj, običajno skupaj z gostom; kadar je poleg gostitelja tudi soproga, oba skupaj otvorita buffet. 66

22


Za mizo ƒ Za mizo sedimo sproščeno in naravno. ƒ Stol si primaknemo do primerne bližine k mizi. ƒ Na stol sedemo z leve strani. ƒ Komolce imamo ob telesu, ne razmaknjene in se z njimi ne j na mizo;; na mizi imamo roke samo do zapestja. p j naslanjamo ƒ Obraz imamo nad robom mize. ƒ Pred začetkom obeda si razgrnemo prtiček na kolena in si ga nikoli ne zatikamo na ovratnik; uporabljamo ga izključno za brisanje ust in rok; preden sežemo k kozarcu, si pobrišemo usta, da na kozarcu ne puščamo mastnih sledov. ƒ Na krožnik si ne grmadimo hrane. ƒ Jemo z zaprtimi usti, neslišno. 67

Za mizo ƒ Uporabljanje zobotrebca ni primerno; če pa je že nujno, si z roko zakrijemo usta. ƒ S polnimi usti ne govorimo. ƒ Preden sedemo zaa mizo, mi o ugasnemo gasnemo svoj s oj prenosni telefon. telefon

68

69

23


70

71

Jedilnik • naj bo prilagojen prehrambnim navadam gostov. • Dovolj so trije hodi: predjed, glavna jed in sladica. • Jedi najj se ne ponavljajo p j j ne po p vrstah živil,, ne po p načinu priprave (cvetača – cvetačna juha). • Upoštevajmo letni čas (kostanji: kostanjeva pita). • Za jedi uporabljajmo domača imena. • Vina se prilagodijo jedem: dovolite si svetovati s strani sommelijeja. 72

24


Klasični vrstni red jedi • • • • • •

Hladna predjed Juha Topla predjed Glavna jed Sladica Kava 73

74

Načini sedežnega reda • • • • •

francoski angleški U sistem okrogla miza buffejska omizja 75

25


76

77

POSLOVNI PROTOKOLARNI DOGODKI

78

26


Pomembna je že zunanja urejenost stavbe • primerne usmerjevalne table • primerna i urejenost j t okolice k li

79

Poslovni sestanki

80

Osnovne faze priprave in izvedbe sestanka • -

Pred sestankom: Izberemo udeležence, ki so najprimernejši. Določimo organizatorja sestanka. Po telefonu preverimo razpoložljivost ključnih sodelujočih na sestanku. Izberemo datum, uro in kraj sestanka, predvidimo trajanje. Določimo zapisnikarja. Rezerviramo prostor. Povabljenim pravočasno (od 3 do 10 dni prej, odvisno od vrste sestanka) pošljemo vabila z 81 dnevnim redom in potrebnim gradivom.

27


• Na dan sestanka: - Preverimo urejenost prostora in poskrbimo za postrežbo. - Preverimo, ali delujejo vse aparature. - Primerno sprejmemo udeležence. - Na koncu sestanka potrdimo sprejete sklepe in zadolžitve (kdo, kaj, do kdaj).

82

• Po sestanku - Napišemo zapisnik. - Zapisnik pošljemo vsem udeležencem in če je potrebno, v vednost tudi drugim. - Spremljamo izvedbo sklepov.

83

Priprava • Na sestanek se pripravite, ne dolgovezite in na njih ne tekmujte, kdo je najpomembnejši. • Pred vsakim sestankom kot sklicatelj opravimo “sestanek s samim seboj”: opredelimo problem in cilje sestanka. • Cilji naj bodo jasni in merljivi, konkretni in razumljivi za vse. 84

28


• Najboljši dnevi za sestanke so od torka do četrtka in ne preveč zgodnje ali preveč pozne ure. • Predvidimo dovolj časa: sestanek naj ne traja več kot dve uri. • Čim bolj jedrnato napišemo dnevni red. 85

• Pred sestankom obvestimo vratarja (tajnico ali koga drugega, odgovornega za organizacijo), da bo zunanje goste usmeril v prostor. • Za udeležence iz tujine rezerviramo hotelske sobe ali jim pri tem pomagamo ter poskrbimo za prevoz. • Dogovorimo se za aparature, ki jih potrebujejo udeleženci sestanka (računalnik, projektor, grafoskop, tabla,…). 86

Izbira in priprava prostora • Dostopnost (udeleženci naj bodo, če je to mogoče, od kraja sestanka približno enako oddaljeni). • Preverimo primerno opremljenost. • Prostor naj bo čist, urejen, prezračen in primerno velik za število udeležencev. • Poskrbimo za ustrezno število enakih stolov.

87

29


• Za vsakega udeleženca lahko pripravimo blok ali nekaj papirja, ki je lahko v mapi in p pisalo. • Bolje je, da so kozarci, brezalkoholna pijača in voda že pripravljeni na mizi.

88

89

Vabilo • • -

Vabilo je lahko pisno ali ustno. Informacije vabila: Datum Ura Kraj (Informacije o trajanju) Dnevni red Priloge Podpis sklicatelja 90

30


Vabilo • Pošljemo ga 3-5 dni pred sestankom, oziroma v rokih poslovnika, če obstaja; v tujino 8 do 10 dni, lahko tudi priporočeno. • Kot povabljeni sporočite, ali se boste udeležili sestanka ali se opravičite. • Z vabilom pošljemo še dnevni red (število točk naj ne bo preveliko) in gradivo. 91

Sedežni red • Gosta posedemo tako, da ima lepši razgled (nikoli naj ne gleda v vrata, tja naj bo obrnjen gostitelj). • Srečanje z eno osebo lahko pripravimo za konferenčno ali klubsko mizico: gost sedi nasproti ali na desni od gostitelja. • Pri pogovoru z več osebami naj si gost in gostitelj sedita nasproti, drugi so po funkcijah razporejeni levo in desno. 92

Potek • Bonton zahteva točnost. • Goste pri vhodu pričaka predstavnik sklicatelja. sklicatelja • Sklicatelj ali glavni gostitelj lahko pričaka goste v prostoru, kjer bo sestanek, če pa je veliko višji po rangu od ostalih, lahko pride zadnji. 93

31


• Sklicatelj se rokuje z zunanjimi udeleženci in poimensko, po funkcijah, predstavi udeležence s svoje strani. • Ne segamo v besedo (če je kdo predolg, lahko vodja sestanka poseže vmes). • Razprava naj se navezuje na točke dnevnega reda. • Sodelavci govorijo z dovoljenjem nadrejenega. • Če sestanek traja več kot uro in pol, naredimo 94 odmor in medtem prostor prezračimo.

• Med sestankom ne bi smelo biti telefonskih klicev; telefoni naj bodo nastavljeni na tiho (ne na “vibro”) ali izključeni. • Po sestanku se sklicatelj poslovi od udeležencev; udeležence nato pospremi predstavnik sklicatelja ali organizator sestanka. 95

Protokolarni-poslovni obisk v podjetju

96

32


Uskladitev • Vsako točko obiska uskladimo s predstavnikom kabineta ali tajništvom gosta j g protokolom. p Brez oziroma z njegovim njihove odobritve ne spreminjamo dogovorjenega programa. • Določimo osebo, ki bo odgovorna za organizacijo obiska in sodelovanje s pristojno službo gosta.

97

Informacije • Pravočasno pridobimo informacije o sestavi delegacije, ki prihaja k nam, natančnem g gosta, g , namenu obiska,, če jje nazivu gglavnega tujec pa še o jeziku, v katerem bo srečanje med gosti in gostitelji potekalo.

98

Pozorni moramo biti na: • • • • • • • • •

točen čas prihoda in odhoda, seznam oseb, ki bodo sodelovale na pogovorih, sedežni red na pogovorih ali morebitnem obedu, primerno urejene prostore, v katerih se bo gost zadrževal,, pravilno postavitev zastav (če je potrebna), število povabljenih na (morebitno) kosilo ali večerjo, način prehrane gostov, morebitno obdarovanje, primerno oblačilo. 99

33


Drugi poslovni dogodki

100

Novinarska konferenca

101

Novinarsko konferenco vedno skličemo z razlogom • Vsako podjetje naj bi jo pripravilo vsaj dvakrat na leto. medijev, je • Če želimo dobro obiskanost medijev potreben osebni stik z uredniki in novinarji. • Dobro je vedeti, kateri novinar iz določene medijske hiše je odgovoren za naše področje. 102

34


Vabilo • 1. 2. 3. 4. 5.

Pred novinarsko konferenco je dobro navezati stik z medijsko hišo vsaj petkrat: Pokličemo urednika. j , ki ga g želimo povabiti. p Pokličemo novinarja, Novinarju pošljemo osebno naslovljeno (pred)vabilo oziroma obvestilo. Novinarju pošljemo vabilo (7 dni pred novinarsko konferenco). Dan prej novinarsko konferenco novinarju pošljemo opomnik še po elektronski pošti in v vednost uredniku.

103

Podatki na vabilu • • • • •

Kdaj Kje Zakaj Govorniki Kontaktna oseba 104

• Vabilo naj bo naslovljeno poimensko, poslano tudi v klasični obliki, bliki ne lle v elektronski. l k ki

105

35


Premišljeno izberemo govornike in moderatorja • Prisoten naj bo direktor ali predsednik uprave podjetja. podjetja • Dobrodošel sogovornik je tudi priznani strokovnjak s področja, ki ga želimo predstaviti.

106

Bodimo izvirni • Neko čevljarsko podjetje je novinarjem poleg vabila na novinarsko konferenco poslalo le desno obuvalo, na vabilu pa napisalo, i l da d bodo b d levo l dobili d bili na novinarski konferenci. • Dobro je na primer zavrteti kratek film (v povezavi z vsebino novinarske konference) ali kako drugače razbiti klasično izvedbo konference.

107

Priprava prostora • -

Prostor naj bo: dovolj velik lahko dostopen dobro osvetljen primerno ozvočen opremljen z multimedijskimi pripomočki (če jih bomo uporabljali) 108

36


• Dobro je, da ima vsakdo pred seboj mizo, da si lahko zapisuje. • Postavitev miz je lahko različna – ena najprimernejših je v obliki črke U, lahko pa je tudi pravokotna miza ali postavitev “šolske klopi”. • Določiti je potrebno primeren prostor za kamermane in fotografe. • Za mizo naj govorniki sedijo tako, da bodo lahko imeli očesni stik z novinarji. 109

Gradivo • Gradivo pripravite v lične mape v pisni in elektronski obliki. V njih naj bo: - Kratek nagovor predsednika uprave oziroma direktorja (ne več kot 1 stran) - Potek novinarske konference - Osebna izkaznica podjetja (s predstavitvijo poslovnih rezultatov) - Izčrpno gradivo o temi novinarske konference - Slikovno gradivo - Kontaktni podatki

110

Klasičen potek • Moderator pozdravi prisotne, predstavi temo novinarske konference, govornike ter ppripravljeno p j gradivo. g • Sledijo si govorniki po prednostnem vrstnem redu. • Ob zaključku moderator novinarjem ponudi postavljanje vprašanj. 111

37


Spremljamo odziv • Po novinarski konferenci spremljamo odziv medijev in pripravimo poseben clipping ter naredimo analizo. • Pripravimo poročilo, v katerem analiziramo pozitivne in negativne odzive ter predlagamo izboljšave za prihodnost.

112

Slovesno podpisovanje pogodb in sporazumov

113

• Podpisnika podpisujeta na za to pripravljeni mizi, na kateri so dokumenti. • Dokumenti naj bodo v usnjeni ali drugi primerni mapi • Tuji poslovni partner zasede mesto na desni strani, predstavnik gostitelja pa na levi. • Če so navzoči tudi drugi predstavniki podjetij, ki podpisujejo pogodbo, jih razporedimo za hrbet podpisnikov. 114

38


• Sodelavca protokola ali hostesi podpisnikoma hkrati podata pisali in odpreta podpisni mapi na strani, kjer je potreben podpis. • Ko je dokument podpisan prvi, si jih pomočnika izmenjata za hrbti podpisnikoma. • Nato podpisnika izmenjata izmenjani listini in si stoje čestitata. • Na koncu se postreže lahko peneče vino in brezalkoholne pijače. 115

PRIMERNA POSLOVNA OBLAČILA Manj je več!

116

Oblačila govorijo o naši kulturi in osebnosti, ustvarjajo našo podobo in splošen vtis • Oblačila lahko s svojo obliko, materiali, barvami in detajli na različne načine simbolično izražajo družbeno vlogo posameznika. Govorijo pa tudi o osebnostnih lastnostih: značaju, nazorih, načinu življenja in razmišljanja, kultiviranosti, okusu,... • Obleka seveda še ne pomeni osebnosti in gotovo še ne naredi človeka, pripomore pa k boljšemu vtisu. Z njo kažemo spoštovanje, pozornost ali stališče do nekega okolja ali dogodka ali osebe. 117

39


Manj je več • V poslovnem svetu in politiki obstajajo pravila, ki opredeljujejo vrsto obleke in obutve za različne priložnosti. Splošno pravilo je: »Ne pretiravajte.« V dil je Vodilo j predvsem d eleganca, l ne pa ekstravagantnost. • Človek s celovito podobo ni človek, ki ustreza lepotnemu idealu sodobnega časa, ampak pri ustvarjanju urejene podobe upošteva svoje telesne značilnosti in svojo vlogo v družbi in ožjem in širšem okolju. 118

Moda = primerno poslovno oblačenje, j pa lahko je l hk povezana z njim. ji

119

Manj je več • V poslovnem svetu in politiki obstajajo pravila, ki opredeljujejo vrsto obleke in obutve za različne priložnosti. Splošno pravilo je: »Ne pretiravajte.« V dil je Vodilo j predvsem d eleganca, l ne pa ekstravagantnost. • Človek s celovito podobo ni človek, ki ustreza lepotnemu idealu sodobnega časa, ampak pri ustvarjanju urejene podobe upošteva svoje telesne značilnosti in svojo vlogo v družbi in ožjem in širšem okolju. 120

40


121

Neprimerno • Neprimerno je, če ljudje opazijo na naši obleki madeže ali zaznajo vonj po znoju, hrani, alkoholu ali cigaretnem dimu. Pomečkana obleka, manjkajoči gumbi in spuščeni robovi, pretesne hlače ali obleka, obleka prekratke hlače ali krilo, krilo predolge hlače, globoki dekolteji in prosojne tkanine, preozke srajce, obrabljeni ali umazani srajčni ovratniki, predolgi ali prekratki rokavi, pretiravanje z okraski, obleke in majice brez rokavov izdajajo neurejenega človeka in pomanjkanje čuta za urejenost. 122

Vrste oblačil • Oblačila za prosti čas • Business casual • Delovna obleka • Formalna ali temna obleka • Večerna obleka

123

41


Oblačila za prosti čas • Dovoljena je najširša paleta oblačil, ki pa morajo biti v mejah dostojnosti. • To niso športna oblačila (npr. trenerke, športni copati…).

124

125

MOŠKA PROZA • Moški so pri oblačenju morda malce bolj omejeni kot ženske. • Zgradba telesa in velikost naj vas vodijo pri izbiranju materialov, tkanin, tekstur in vzorcev. Če imate kratke noge, ne nosite predolgih suknjičev. • Suknjič naj pokriva zadnjico, tako bodo noge videti nekaj centimetrov daljše. • Suknjič naj se zapenja nad pasom, ne na bokih. • Če imate kratke noge, ne nosite hlač z zavihki, ti še bolj skrajšajo noge. 126

42


Business casual je klasična moška obleka, le brez kravate.

127

Delovna poslovna obleka • Za managerje, državne uradnike, poslovneže, bankirje in podobne poklice pojem delovnega oblačila na splošno pomeni klasično obleko s kravato. Obleke so lahko v vseh sivih in črnih odtenkih, tudi svetlo rjave, rjave ali peščene, sivo modre ali modre, lahko na črte. Če je obleka lepega k j dobre kroja, d b kakovosti, k k ti iiz srednje d j težke t žk tkanine, tk i jo j lahko l hk nosite vse leto. • Danes je vedno več možnosti, da moški nosijo oblačila novih nevtralnih barv, kakršne so olivna, barva jajčevca, kositra, petrolejsko zelena in žadasta. Te barve niso primerne za resnejše priložnosti. Ključ do uspeha pri nošenju teh manj tradicionalnih barv je v tem, da kupujete kakovostne obleke odličnega kroja. 128

129

43


• Mornarsko modra obleka najbolj odraža avtoritativen videz. Vrednost tradicionalne mornarsko modre poslovne obleke je v tem, da je nevpadljiva, da jo lahko v enem tednu večkrat oblečete, ne da bi drugi to opazili. Seveda pa morate biti domiselni pri izbiri srajce in kravate. • Siva obleka je druga primerna tradicionalna poslovna obleka, ki je uporabna za več vrst priložnosti. Siva je morda pprimernejša j in boljj uporabna p od mornarsko modre. Ne bodite dolgočasni in k sivi obleki ne nosite le belih srajc, poživite jo s pastelnimi ali svetlimi barvami kot so svetlo modra, rožnata, vijoličasta in marelična. • Obleka z drobnimi črtami je povsod zelo elegantna. Ko se odločite za barvne črte (morda dveh barv), naj bodo le te vidne le od blizu. Ko poskušate kombinirati vzorce srajce in kravate s črtasto obleko, morate vedeti, da ima črtasta srajca skupaj s prav tako črtasto obleko nenavaden učinek. K črtasti obleki sicer lahko nosite črtasto kravato, vendar se mora širina črt razlikovati. Raje se odločite za abstraktni vzorec, ki bo umiril 130 črte.

131

Formalna obleka • Glede formalnih oblačil je praksa postala veliko bolj sproščena. Čez dan se za moške j j enobarvna temna večinoma dovoljuje obleka (črna, vsi odtenki temno sive, temno modra) z »resno« kravato in svetlo srajco. Včasih je bila bela srajca pravilo, vendar se danes nosi tudi v drugih različnih svetlih pastelnih odtenkih – svetlo modri, bež, … Čevlji so črni. 132

44


133

Srajce • Vsak moški potrebuje za različne priložnosti srajce različnih barv. Osnovna bela barva-snežno bela, mehka bela ali slonokoščena je primerna za resno in formalno priložnost. Pri izbiranju srajce naj bo poudarek na ustrezni velikosti in elegantnem kroju. Ovratnik je prave velikosti takrat, ko je med njim in vratom dovolj prostora za prst oziroma za dobrega pol centimetra, centimetra če ovratnik premaknete sem in tja. Prepričajte se, da se kravata ujema s srajčnim ovratnikom. Ovratnik z gumbki je primeren le za športno oblačilo in prosti čas. Ko je vozel na kravati zategnjen, konici ovratnika ne smeta štrleti stran. • Praviloma je potrebno tudi poleti nositi srajce z dolgimi rokavi, a tudi to pravilo se vsak dan bolj »praši« in se bo najbrž obdržalo le ob zelo formalnih priložnostih. 134

135

45


Suknjič • Pri suknjiču in telovniku se nikoli ne sme zapeti vseh gumbov. Pri telovniku ostane odpet zadnji gumb, pri enorednem zapenjanju s tremi gumbi naj bo zapet srednji, lahko pa tudi zgornji in srednji; d ji spodnji d ji gumbb pa ostane odpet. d Pri Pi dvorednem suknjiču morate zapeti vse gumbe, le če se usedete lahko odpnete spodnja dva. Tudi, če ste na poslovnem kosilu ali večerji, morate s suknjičem zdržati do konca, čeprav vam je neznanko vroče. Pravico, da suknjič sleče ima samo gostitelj, ki mora res dobro oceniti položaj (neznosna vročina,…) in če se je gostitelj odločil za tako potezo, ga lahko posnemate. 136

137

138

46


Kravata je majhen, a pomemben moški dodatek k obleki • Vedno jo izberemo tako, da se v barvi, blagu in vzorcu ujema z obleko. Razni živalski, sadni in podobni vzorci na kravatah bodo naredili slab vtis. • H karirastim ali k vzorčastim oblekam nosimo enobarvne kravate, čeprav je danes moda veliko bolj sproščena. Kadar se na svoj čut za oblačenje ne zanesete najbolj, najbolj se ravnajte po srajci: nikoli ne oblecite pisane kravate k pisani srajci, enobarvna kravata gre k enobarvni ali vzorčasti srajci, seveda, če se barve ne tepejo, pisana kravata pa gre k enobarvni srajci. Kravata naj bo ročno zavezana, ne z že pripravljenim vozlom. Ne glede, kako naredite vozel, se mora kravata zaključiti rahlo pod pasom. • Svila se je izkazala za najprimernejši material za izdelavo tega dodatka. Velikost in vzorec kravate morata biti v skladu z vašo postavo. 139 • Kravate z znakom podjetja ali kluba niso primerne.

140

Metuljčki • Metuljčki so primerni za moške, ki jih znajo nositi. Vsak moški jih potrebuje nekaj g , lahko pa p ga g nosite tudi k za k smokingu, telovniku. Najboljši nasvet za vezanje metuljčka je, da se med vezanjem ne gledate v ogledalo. Predstavljajte si, da zavezujete vezalke. 141

47


Pas • Najbolj uporaben je klasičen črn pas, ki ga lahko nosite h kakršnikoli obleki oziroma pasov,, najj se hlačam. Če imate več barv p ujemajo z barvo hlač, zaponka naj bo čimmanj opazna.

142

Nogavice • Nogavice se morajo v barvi in vzorcu ujemati z drugimi oblačili in z letnim časom. Temne, elegantne nevtralne barve najbolj pristajajo k obleki. Najboljše so enobarvne črne, temno modre oglene ali take z zelo neopaznimi vzorci.. modre, vzorci S temnimi enobarvnimi nogavicami, ki segajo do pod kolen, ne morete zgrešiti. Ne glede na vaše želje, pa morajo nogavice pokrivati dele goleni, ki se razkrijejo, kadar prekrižate noge. Nikoli, niti ko sedete, se ne sme videti gole kože med hlačami in nogavicami. 143

Čevlji • Čevlji ravno tako kot kravata, kažejo vaš status in uspešnost. Čevlji naj bodo iz kakovostnega usnja, najbolje z vezalkami. • Najprimernejša barva za čevlje je črna. Črne čevlje iz ggladkega g usnja j lahko obujete j skorajj k vsaki obleki. Izogibajte se svetlim barvam ali trenutno modnim barvam. Oblika se spreminja, včasih so v modi bolj koničasti, včasih bolj okrogli, pred kratkim so bili kvadratasti. Čevlji z zlatimi zaponkami ali pa z raznimi vzorci niso primerni. . Čevlji morajo biti v celoti iz usnja, tako zgornji del kot podplat. Debeli gumijasti podplati, ne glede na udobnost, niso primerni. Izberite raje čevlje iz gladkega usnja kot iz semiša.. Čevlji morajo biti vedno neoporečno očiščeni, z brezhibnimi podplati in ravnimi petami. 144

48


145

Plašč • K poslovni obleki nosimo plašč ali dežni plašč, nikakor pa ne vetrovke ali bunde. Pazite, da plašč ne bo pomečkan. Plašč lahko sega od sredine stegen do sredine goleni. V ramenih naj bo dovolj ši k da širok, d ga je j mogoče č obleči bl či prekk suknjiča.. k jič Najprimernejši so plašči temnih barv, ki se jih lahko uporabi tudi za večerne izhode, predvsem temno modra in črna barva. Spomladi in jeseni se nosijo trenči vseh vrst, tudi svetlih barv. Veliko moških se pozimi odloča za zimske jakne, ki jih nosijo tudi nad obleko. Te vrste jaken niso primerne za formalne priložnosti, takrat nujno oblecite plašč. 146

147

49


ŽENSKA POEZIJA • Ženska je pri oblačenju bolj svobodna. Obstaja nešteto možnosti pri izbiri barve, kroja in dodatkov, ki naredijo oblačila prikupnejša in zanimivejša Vendar pa mora uskladiti modne zanimivejša. smernice, svojo starost, postavo in svoje delo oziroma priložnost, za katero se obleče. Dobro je, da ve, kaj naj z obleko poudari in kaj naj skrije. • Ženska naj nikoli ne pozabi, da je ženska, vendar naj vedno postavi v ospredje svojo strokovnost in profesionalnost. • Temne barve, sploh pa črna, naredijo telo vitkejše. 148

Delovna obleka • Ženska naj obleče kostim s krilom ali hlačami, obleke in različne druge kombinacije, ki naj bodo praktične in modne, elegantnih krojev in iz kakovostnega blaga nekričečih barv in nepremočnih ep e oč vzorcev. v o cev. • Ramena morajo biti zakrita, vratni izrez največ do podpazduh, dolžina krila do kolen. Spreminja se dolžina krila in rokavov ter oblika hlačnic pri hlačah ter oblika in velikost ovratnikov pri suknjiču. 149

150

50


• K delovnemu oblačilu za ženske sodijo nogavice (tudi poleti!) in ne pretirano odprti j (prsti (p na nogah g morajo j biti pokriti), p ), ki čevlji naj se skladajo z obleko. Poceni ali ponošeni čevlji v hipu razvrednotijo vsakršno oblačilo. Nakit naj bo diskreten.

151

Formalna obleka • Formalna obleka za žensko pomeni kostim s krilom ali hlačami, barve naj bodo dokaj umirjene, a izbira je veliko pestrejša kot pri moških. Ko gre za zelo formalne priložnosti so v poslovnem svetu najprimernejše barva oglja, mornarsko modra, olivna, bogata vinska, barva svile ali mahagonija, siva, v poletnem času tudi bela in pastelnih barv. Materiali naj bodo kakovostni in naj se čim manj mečkajo. Poleg sodijo seveda primerne nogavice in zaprti čevlji z ne previsoko niti ne prenizko peto. Nakita ne sme biti preveč. 152

Kostim • Nakup kompleta za poslovno žensko, ki mora izražati profesionalnost, morda tudi avtoritete, se začne s kostimom, dvodelnim, praviloma vrhnjim oblačilom. Zaradi strogih linij kostim velja za resno oblačilo, oblačilo oseba, ki ga nosi, zbuja zaupanje in deluje uglajeno, odgovorno. Zadnja meja je dolžine krila je do kolen, ki se zlagoma lahko podaljša, če temu ustreza vertikalna proporcionalnost postave. Z malo višjo peto je hlačni kostim elegantnejši. 153

51


154

155

Obleka • Obleke v osnovnih barvah, tkane gladko ali v vzorcih, ponujajo ženskam vseh oblik in velikosti čudovite možnosti. Čim preprosteje je obleka krojena, tem lažje jo je spreminjati. Lahko ji dodate pas ali ruto, nanjo pripnete brošo ali si okrog vratu obesite verižice, lahko jo kombinirate z jopiči različnih dolžin in krojev. Če hočete biti na delu d l elegantni l t i in i primerno i oblečeni, bl č i je j najbolje, jb lj da d je j cela obleka podložena. Obleka je elegantna in poslovna le, če je malce ohlapna, če se ne prilega tesno telesu. • Mala črna obleka je nepogrešljiva v omari vsake ženske. Primerna je za ekstremno različne priložnosti, od dnevne do večerne. Z dodatki (ruta, nakit, čevlji) je lahko vsakih 156 drugačna.

52


157

Plašč • Ženski plašči so danes najrazličnejših dolžin in iz najrazličnejših materialov. Plašči klasičnih krojev in temnih barv so uporabni za kombiniranje z različnimi oblačili. Nič ni bolj nemarnega kot plašč, l šč ki je j krajši k jši odd krila k il ali li obleke, bl k ččeprav jje prav sprejemljivo, če nosite dolg plašč čez krajše krilo. Barve: črna, rjava v vseh odtenkih in mornarsko modra. Plašč vedno primerjajte z jopičem od kostima – pa tudi potem mora biti še vedno dovolj ohlapen, da lahko po potrebi še kaj nataknete nase. 158

159

53


Čevlji • Čevlji naj bodo udobni, funkcionalni, hkrati pa naj poudarjajo lepoto ženske noge. Ženska v zelo visokih petah mora znati take čevlje nositi, sicer bodo lepi čevlji pokvarili držo in hojo in ženska izgubi vso eleganco. Danes so modni čevlji vseh vrst – na špico, okrogli, z visokimi, srednjimi in nizkimi petami, vseh barv, zato je možnosti ž i izbire i bi neskončno. k č V Vendar d k ffrancoskemu k kostimu ne boste nosile čevljev brez pete in k vetrovki ne boste obuli čevljev z visoko peto. • Po protokolu zelo visoke pete niso primerne, niso tudi primerni odprti sandali ali natikači. Črni salonarji z zmerno visoko peto so vsestransko uporabni in skoraj obvezen del vsake ženske omare za čevlje. 160

161

162

54


163

Torbica • Včasih je veljalo pravilo: v poznejšem dnevnem času nosimo torbice, manjše so. Danes tudi to pravilo več ne velja, razen ob večernih dogodkih, ko so še vedno primernejše manjše torbice. Danes je izbor torbic neskončen: od velikih, malih, elegantnih, športnih, iz usnja in umetnih materialov. Vseeno mora torbica primerno dopolnjevati vaše oblačilo. • Tudi če je ženska oblečena v klasičen enobarvni kostim, ga z dodatki kot je ruta vedno lahko naredi malce bolj ženstvenega. Rute lahko naredijo čudeže, z njimi ste bolj barviti in 164 zanimivi.

165

55


Nogavice • Nogavice so nujen del ženske garderobe. Z njimi lahko poudarimo lepe noge ali skrijemo kakšno pomanjkljivost. Za močnejše noge zelo svetle nogavice niso primerne. K temnim oblekam in krilom sodijo temne nogavice. Po protokolu moramo nogavice nositi tudi v največji vročini. • Zelo močni vzorci na nogavicah niso 166 primerni.

167

Nakit • Ne glede ali je nakit »pravi« ali ne (danes delajo že tako dobro »bižuterijo«, da je včasih težko razločiti), ga nosite zmerno in nevsiljivo. Tudi tu velja pravilo »manj je več«. Raje en večji kos in nič drugega, kot da si nadenete uhane i verižico in iži in i broško b šk in i pett prstanov t in i še š tri t i zapestnice, t i po možnosti pa še nosite očala in zapestno uro. • Nikar ne nosite vedno enakih uhanov in broš, saj projicirajo žensko, ki ni dovolj samozavestna, da bi si upala sama kaj sestaviti. Kakšno uro imate, ne opazijo samo ženske, temveč tudi moški; mogoče še prej. Danes dobite elegantne, preproste in zanesljive ure skoraj za vsako ceno. Izberite si uro, ki bo v pravem sorazmerju z velikostjo vašega zapestja. 168

56


169

Vonj • Rahel vonj po dišavi je lahko prijeten, vendar to mora biti nevsiljiv vonj. Močan j podobno p kot vonjj onesnaži zrak okoli ljudi cigaretni dim. Ljudem lahko postane slabo, če vdihujejo premočno dišavo. Nerodno je, da svoj vonj kmalu ne zaznamo več. Če ne poznate meje, ne pretiravajte. Tudi tu velja pravilo »manj je več«. 170

Ličenje • Vsaka ženska je rada urejena. Tega pa si danes ni mogoče predstavljati brez primerno naličenega obraza. Pri tem je treba biti pozoren na to, da se barve in slog ličenja ujemajo z oblačili in celostno osebnostjo ter priložnostjo in tudi modnimi zapovedmi. Na ženskem obrazu naj ličenje poudari lepoto in prikrije pomanjkljivosti. Ličenje naj bo čimbolj naravno, zvečer si lahko privoščite več.

171

57


Pričeska in brada • Pričeska naj bo primerna. • Lasje naj bodo čisti. • Dolgi lasje naj bodo raje speti. • Brada pri moškem naj bo negovana in urejena.

172

173

174

58


Večerne obleke se nosijo po 20. uri • Frak (angleško 'full evening dress' ali 'white tie') in smoking ('black tie' ali 'dinner dress') ter žensko dolgo obleko pri nas najpogosteje zamenjujejo pri moških temna obleka z belo srajco in 'resno' kravato, pri ženskah pa kratka večerna obleka, čeprav se vse bolj zopet pojavljajo tudi smoking in dolge večerne obleke. • Zapestna ura se ne nosi ob zelo svečanih dogodkih, sprejemih, večerjah, kjer je predpisan frak. 175

Frak ali white tie

176

177

59


Smoking ali black tie

178

179

Cocktail dress

180

60


IZBERIMO PRAVO DARILO

181

Vrste daril •OSEBNA DARILA se izročajo med prijatelji, sorodniki, znanci. •POSLOVNA DARILA so del poslovne strategije in poslovnih odnosov. •PROTOKOLARNA DARILA: so izraz stikov in kultur med različnimi državami, regijami, mesti. •PROMOCIJSKA DARILA predstavljajo državo, podjetje ali ustanovo različnim javnostim, poudarjajo njene 182 značilnosti in prednosti.

Embalaža Je prvi vtis darila in izjemno pomembna.

183

61


184

Osebna darila •Lepo darilo je obenem vedno tudi presenečenje. •Razlogi za osebno obdarovanje: voščilo (rojstni dan, novo leto, poroka…), zahvala, opra ičilo vselitev opravičilo, selite v nov no dom,… dom •Prisluhnite ljudem in izluščite, kaj si želijo. •Pozanimajte se o hobijih obdarovanca. •Vprašajte za nasvet skupne prijatelje ali sorodnike. 185

Kaj podariti osebi, ki ima že skoraj vse •Potovanje, •Vstopnici za prireditev, •Abonma za gledališko ali koncertno sezono, •Ognjemet, •Razvajanje v welnessu, •Nekaj izjemnega v povezavi z njenimi hobiji, •…

186

62


Promocijska darila • So praviloma namenjena neposrednemu reklamiranju podjetja, ustanove, tudi države,, mesta. • Klasična promocijska darila: svinčniki, majice, obeski, koledarji, rute, kravate. • Potrebna dobra ideja – klasična promocijska darila niso več učinkovita. 187

188

189

63


Poslovna darila So eden od načinov, kako sooblikujemo in negujemo poslovne odnose.

190

Poslovna darila so del medsebojne poslovne komunikacije, opravljajo pa lahko tudi vlogo informativnega in promocijskega sredstva za samo podjetje. Z njim lahko tudi predstavljamo kulturno okolje, v katerem podjetje deluje. 191

Potreben je načrt in dobre ideje • Potreben temeljit načrt obdarovanja – sistematična strategija ter podrobna evidenca (kdo je kdaj kaj dobil). • Najobsežnejši bazen idej je v domači obrti, sodobni ustvarjalnosti in oblikovanju ter unikatni umetniško oblikovani izdelki in kulinarična kultura. 192

64


Darilo naj izvira iz slovenske kulture • • • • • • • • • •

Izdelki umetne obrti Knjige Kristalni izdelki Čipke Replike priznanih slovenskih umetnikov Faksimile redkejših tiskov Priznana vina slovenskih vinorodnih okolišev Izdelki sodobnega slovenskega oblikovanja Modni dodatki slovenskih oblikovalcev Grafike

193

194

195

65


196

197

Izročanje daril • Načeloma je gost tisti, ki prinaša oziroma izroča darilo, vendar se vedno bolj uveljavlja praksa, da tudi gostitelj izroči darilo gostu. • Če gost gostitelju ne izroči darila, nima gostitelj nobenih obveznosti glede daril do gosta. • Podajanje daril preko mize ni primerno. 198

66


Izročanje daril • Ko darilo podarjamo osebno, ga izročimo prijazno in nevsiljivo; obdarovanec mora p in se zahvaliti. darilo takojj odpreti • Kadar se darilo izroča preko predstavnikov oziroma se dostavi v rezidenco gosta, mora biti zavito in opremljeno z vizitko gostitelja. 199

200

Majhna darila utrjujejo prijateljstva, velika jih razdirajo • Ni pomembna vrednost darila, temveč d b namen iin dobra dober d b ideja. id j • Obdavčena darila nad 43 evrov.

201

67


NEKAJ ZANIMIVOSTI ZA ZAKLJUČEK

202

Žalne barve ƒ Črno je na splošno sprejemljiva barva žalovanja. ƒ Pri Židih je to bela barva, na Kitajskem pa bela barva s črnim detajlom. 203

Črna mačka... ƒ V Franciji nageljni prinašajo nesrečo in če jih boste prinesli v dar, vas ne bodo preveč prijazno sprejeli… ƒ V Italiji ‘nesrečna številka’ ni 13, ampak 17 (petek, 17. …) 204

68


O točnosti... ƒ Vabilo na večerjo ob 20.00 v Nemčiji pomeni ob 19 uri 59 minut in 60 sekund. ƒ V latinskoameriških državah pa to pomeni, da nikogar ne bo pred 21.30...

205

• Vam prepuščam, da boste znali najti mejo, do kje je primerno in varno iti in od kje naprej boste smešni smešni, žaljivi ali slabo razumljeni. Ko pa se pravila ne spomnite, je najbolje, da ravnate po »zdravi pameti«, prijazno in sproščeno. 206

Hvala za pozornost. In ne pozabite: pravila so tudi zato, da se včasih kršijo... Brez občasnega kršenja pravil ni napredka!

207

69

kar neki  

blalabalakkhfjnbčnčfffng knfjkkkkkbngfbčgfnbgbnjfb

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you