Page 1

Iztok Škornik

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN V LETU 2012

Seča, 2013


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

2

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

KAZALO VSEBINE

UVOD

………………………………….

7

METODE DELA

………………………………….

9

REZULTATI

………………………………….

11

ORNITOFAVNA

………………………………….

11

GNEZDENJE

………………………………….

16

PREZIMOVANJE

………………………………….

58

PRELET

………………………………….

63

REDKE VRSTE

………………………………….

67

NOVE VRSTE

………………………………….

70

RIBOJEDE VRSTE

………………………………….

71

POGOSTNOST IN ČASOVNO POJAVLJANJE

………………………………….

81

MONITORING HABITATOV

………………………………….

91

MONITORING VODA

………………………………….

101

MONITORING OBISKOVANJA

………………………………….

105

LETNI PROGRAM MONITORINGA KPSS

………………………………….

111

LITERATURA

………………………………….

116

__________________________________________________________________________________

3


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

4

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING PTIC SEČOVELJSKIH SOLIN V LETU 2012

__________________________________________________________________________________

5


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

6

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

... IZ SPREMNE BESEDE

... Ob izlivu reke Dragonje je bilo območje Sečoveljskih solin pred njihovim nastankom, torej na začetku 9. stoletja, morda pa še veliko prej, zagotovo zelo zanimivo. Ptice, ki so se takrat tu pojavljale, so se verjetno razlikovale od vrst, ki se na tem območju pojavljajo danes. Privabljajo jih plitvine in poloji, ki so rezultat sožitja dela človeških rok in naravnih razmer. Od vpeljave postopka pridelave soli v 14. stoletju, ki temelji na petoli, posebej v ta namen vzgojeni živi podlagi, in poskusov posodobitve starih postopkov pridelave soli, ki so jih pred dobrimi sto leti razvili Avstrijci, se je zadnja velika in ključna sprememba v tem prostoru zgodila sredi 60. let prejšnjega stoletja. Zaradi ekonomskih razmer na trgu soli je bila opuščena pridelava le-te na Fontaniggeah. Snovna dediščina solinarjev, njihovih hiš in solnih polj je v slanem okolju, med neurji in vetrovi hitro začela propadati. Takrat, ko je bil še čas, da bi celoto te dediščine še lahko ohranili v funkcionalni obliki, odgovorni za varstvo kulturne dediščine niso našli dovolj sredstev. Danes, v času ekonomske krize, pa je to še težje doseči. Vmes je posegla država, ki se je odločila, da bo na tem območju ustanovila krajinski park in pod okriljem Ramsarske konvencije uvrstila soline na seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Sečoveljske soline so se uvrstile tudi v ekološko omrežje evropsko najvrednejših biodiverzitetnih območij Natura 2000. Država je hkrati z ohranjanjem narave želela poskrbeti tudi za ustrezno zaščito in predstavitev ohranjenih fragmentov kulturne dediščine. Cilji delovanja krajinskega parka so ohranjanje biotske raznovrstnosti in z njo povezanih ekosistemskih storitev in kulturne dediščine. Diagrami stanja populacij značilnih solinskih ptic kažejo, da se njihova številčnost ohranja ali celo povečuje, in to kljub temu, da je bila v zadnjem desetletju obnovljena solinarska dejavnost na velikem delu Lere in urejeno uravnavanje voda na Fontaniggeah. V svetu, v katerem je danes izumiranje živalskih vrst tisočkrat hitrejše kot kadarkoli v zgodovini, je to nedvomno uspeh in veseli smo, da smo del te zgodbe. Hkrati so številke in diagrami v pričujočem delu obveza in usmeritev tudi za v prihodnje. So osnova za poslovni načrt, po katerem mora poslovati krajinski park: uspešna pridelava soli in razvijanje drugih dejavnosti, ki pa ne smejo krivulje diagramov obrniti v drugo smer. V dobro nas in narave, današnje in prihodnjih generacij.

A. Jurjec, v delu " Favnistični in ekološki pregled ptic sečoveljskih solin"

__________________________________________________________________________________

7


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

8

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

METODE DELA 1. Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. 2. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne naslednje vrste: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sterna albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mali deževnik Charadrius dubius, rumena pastirica Motacilla flava, rjava cipa Anthus campestris, brškinka Cisticola juncidis, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, rdečenogi martinec Tringa totanus in duplinska kozarka Tadorna tadorna. 3. Monitoring halofitne flore in vegetacije ter habitatov se izvaja v času vegetacije slanuš. Izvaja se kartiranje pomembnih habitatov KPSS ter rastišč slanuš, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. 4. Monitoring nevretenčarjev in ostale vodne in kopenske favne se izvaja priložnostno v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. 5. Monitoring vod se praviloma izvaja na celotnem območju KPSS, usklajeno s potrebami in zahtevami pridelave soli. Monitoring vod se izvaja še posebej natančno tam, kjer je potrebno zagotavljati ustrezne ali idealne razmere za živali, rastline in njihova življenjska okolja. Bazeni oz. območja, ki sodijo v to kategorijo so opremljena s posebno mersko lato iz katere odčitavamo nivoje vod. Višino vod uravnavamo z dotokom in iztokom vod prek zapornic in cevi. 6. Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. 7. Popisno območje je območje KPSS s podobmočji (glej sliko podobmočij). Podobmočja so ustrezno poimenovana, dodana jim je koda, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako, da je možna medsebojna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim oz. parkovnim delom. 8. Vnašanje podatkov in njihova obdelava Pri vnašanju podatkov mnitoringa neposredno na terenu, smo vse od leta 2007 do sedaj uporabljali dlančnike (HP iPAQ 6915, HTC HD in SCC SC 800) z GPS sprejemnikom ter program Pocket Bird Recorder. Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. V začetku letošnjega leta smo dlančnik HTC HD zamenjali z novejšim androidnim telefonom Samsung Galaxy Note. Samsung Galaxy Note smo kupili s sredstvi iz projekta CLIMAPARKS in nam bo v pomoč pri delu na projektu. Razlog za nabavo tovrstnega telefona je predvsem v programju in operacijskem sistemu. Na prejšnjih dlančnikih smo uporabljali program Pocket Bird Recorder, ki je bil napisan le za MS Mobile Phone. Ker je šel z novejšimi telefoni Microsoft na popolnoma nov operacijski sistem in nadgradnje prejšnjih verzij ne zagotavlja več, so se v podjetju Wildlife Computing, kjer nabavljamo programsko opremo odločili za razvoj nove aplikacije namenjene androidnim telefonom in tabličnim računalnikom. Imenuje se Nature Lister in ga od začetka leta 2012 pri svojem delu na terenu uporabljamo tudi mi. Nature Lister je resna nadgradnja prejšnjega Pocket Bird Recorderja in omogoča vrsto funkcij, ki so povezane s sposobnostjo novejših androidnih telefonov. 9. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

__________________________________________________________________________________

9


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz opravljenih delovnih ur monitoringa v KPSS v letu 2012.

Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno. Občasno smo na obravnavanem območju izvedli tudi nesistematični lov z mrežami in obročkanje ptic. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda. Po tistem, ko smo 7.12.2010 od Agencije RS za okolje pridobili ustrezno dovoljenje za ujetje, vznemirjanje in začasen odvzem iz narave, smo pri koordinatorju - organizaciji Wader Study Group (IWSG Colour-Marking Register) pridobili tudi dovoljenje in kode za izdelavo barvnih obročkov (t.i. shemo). Plastične obročke so nam izdelali na Poljskem v podjetju Interrex. Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji leteh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004). Tudi v letu 2012 smo nadaljevali z zbiranjem neobjavljenih podatkov. V letu 2012 smo izvajali redni tedenski monitoring ptic na popisnem območju z metodo kartiranja teritorijev (Bibby et al., 1992). Izvajali smo tudi monitoring voda in habitatov v okviru mednarodnega projekta CLIMAPARKS, katerega partner je tudi podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o. Podatke na terenu zajemamo s pomočjo ustreznega dlančnika in programa Wildlife Lister, v ornitološko bazo podatkov KPSS pa jih vnašamo s programom Wildlife Recorder. V letu 2012 je bilo zavedenih 3297 popisov oz. opazovanj. Do konca leta 2012 smo v bazo vnesli skupaj 23.981 vnosov. Skupaj je bilo opravljenih 3592 ur monitoringa, od tega je bilo 188 ur porabljenih za vzorčevanje voda, 501 ur za monitoring habitatov, 457 za analize in laboratorijske raziskave, 1819 ur za monitoring ptic, 321 ur je bilo opravljenih s plovilom. Vodni režim in vzdrževalna dela v parku smo spremljali med rednim delom monitoringa. Prav tako smo med tem opravili tudi vodnogospodarski nadzor na vseh visokovodnih in drugih nasipih.

10

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

25

23

8

23

3

9

23 13

17

7 10

22

11 20 14

12

6 16

15

1

23 5

24

18

23

2

19 21 4 23

26

23

Topografski prikaz toponimov oz. območij v KPSS. 1. IZLIV, 2. DRAGONJA, 3. MEZZANA, 4. ALTO, 5. MUZEJ, 6. RUDNIK, 7. CORSOLONGO, 8. PICCIA, 9. KRISTALIZACIJA, 10. MORJE, 11. CURTO-PICHETTO, 12. OB MORJU, 13. COLOMBERA, 14. GIASSI-CURTO, 15. LIFE, 16. VELIKA LAMA, 17. PRVO IZHLAPEVANJE, 18. MALA LAMA, 19. RAKCI, 20. DRUGO IZHLAPEVANJE, 21. PREDRAKCI, 22. TRETJE IZHLAPEVANJE, 23. VPLIVNO OBMOČJE, 24. LETALIŠČE, 25. LAGUNA, 26. STOJBE

__________________________________________________________________________________

11


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

REZULTATI V letu 2012 je bil izveden redni monitoring ptic na območju KPSS. POVZETEK Od leta 1878 pa do konca leta 2012 je bilo opaženih skupno 297 vrst ptic. V letu 2012 je bilo opaženih 174 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 163 vrst, na območju Lere pa 90 vrst ptic. V januarju 2012 je prezimovalo 61 vrst, v decembru 2012 pa 46 vrst. Skupaj je bilo v letu 2012 na prezimovanju registriranih 68 različnih vrst, 22 vrst je od skupaj 68-tih vrst prezimovalo samo v januarju, medtem ko je 7 vrst od skupaj 68-tih prezimovalo samo v decembru. Prvič je v Sloveniji prezimoval komatni deževnik Charadrius hiaticula. 26.1.2012 je bil opažen na območju Colombera skupaj z beločelimi deževniki Charadrius alexandrinus. V letu 2012 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica Anas platyrhynchos s 199 zapisi, sledita mu rumenonogi galeb Larus michahellis s 166 zapisi ter mala bela čaplja Egretta garzetta s 162 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2012 je ponovno rumenonogi galeb Larus michahellis z 47.632 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica Anas platyrhynchos z 11.636 registriranimi osebki ter rečni galeb Chroicocephalus ridibundus s 7836 osebki. V letu 2012 je bila opažena 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin – pivka Picus canus. Opazovanji malega krivokljuna Loxia curvorostra in črnega laboda Cygnus atratus sta drugo registrirano opazovanje v KPSS. Redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2012: kamenjar Arenaria interpres, ploskokljunec Limicola falcinellus (tretje opazovanje), tatarska žvižgavka Netta rufina (tretje opazovanje), zalivski galeb Croicocephalus genei (peto opazovanje). Zanimive vrste, ki so se poleg zgoraj že omenjenih novih in redkih vrst na območju KPPS pojavile v letu 2012: planinski orel Aquila chrysaetos, plamenec Phoenicopterus roseus ter rumeni strnad Emberiza citrinella. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2012 evidentiranih 34 vrst gnezdilcev. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije, in sicer: duplinska kozarka Tadorna tadorna, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, rdečenogi martinec Tringa totanus, rumenonogi galeb Larus michahellis, mala čigra Sternula albifrons, navadna čigra Sterna hirundo, brškinka Cisticola juncidis in svilnica Cettia cetti. V letu 2012 na območju KPSS rdečenogi martinec Tringa totanus ni gnezdil, prav tako nismo zabeležili gnezditve brškinke Cisticola juncidis, čeravno je bilv času opazovan pojoči samec. Jadranska populacija je zaradi izredno nizkih tempertur v februarju utrpela precejšnjo škodo in je ponekod povsem izginila. V letu 2012 je bilo najdenih 478 gnezd. Največ je bilo legel mestne lastovke Delichon urbicum (78), male čigre Sternula albifrons (72), navadne čigre Sterna hirundo (62), polojnika Himantopus himantopus (54) ter beločelega deževnika Charadrius alexandrinus (52).

12

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Najzgodnješa gnezdilca sta bila rumenonogi galeb Larus michahellis (12.1.2012) ter beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (22.3.2012). V letu 2012 se je solinskim gnezdilcem pridružil nov gnezdilec - labod grbec Cygnus olor. Par je, sicer neuspešno, gnezdil ob izlivu reke Dragonje. V letu 2012 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 149 različnih vrst. Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem. V tem času je bilo zabeleženo skupaj 119 vrst. V času jesenskega preleta, ki poteka od avgusta do oktobra pa 109 vrst. 40 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 30 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

__________________________________________________________________________________

13


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po letih od 1983 do 2012. Prikazano je naraščanje števila ugotovljenih vrst (rdeča črta) po letih ter število vrst ugotovljenih v tekočem koledarskem letu (modro).

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po mesecih v letu 2012.

14

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po mesecih v letu 2012.

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po območjih v posameznih mesecih leta 2012 v KPSS.

__________________________________________________________________________________

15


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

GNEZDENJE Na območju KPSS je v letu 2012 gnezdilo 34 vrst, od tega jih je na solinah gnezdilo le 18 (označene z rdečo barvo). V letu 2012 se je solinskim gnezdilcem pridružil nov gnezdilec - labod grbec Cygnus olor. Par je, sicer neuspešno, gnezdil ob izlivu reke Dragonje.

SEZNAM GNEZDEČIH VRST:

Labod grbec (Cygnus olor) Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Fazan (Phasianus colchicus) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta) Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Mala čigra (Sternula albifrons) Navadna čigra (Sterna hirundo) Podhujka (Caprimulgus europaeus) Črni hudournik (Apus apus) Rjavi srakoper (Lanius collurio) Sraka (Pica pica) Kavka (Corvus monedula) Poljski škrjanec (Alauda arvensis) Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Mestna lastovka (Delichon urbicum) Dolgorepka (Aegithalos caudatus) Svilnica (Cettia cetti) Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) Rakar (Acrocephalus arundinaceus) Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Mali slavec (Luscinia megarhynchos) Škorec (Sturnus vulgaris) Kos (Turdus merula) Rumena pastirica (Motacilla flava) Bela pastirica (Motacilla alba) Veliki strnad (Emberiza calandra) Zelenec (Chloris chloris) Domači vrabec (Passer domesticus) Poljski vrabec (Passer montanus)

16

                                 

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

N 1 (22) 2 (10) 3 (12) 4 (8) 5 (2) 6 (6)

Gnezditvena zasedenost v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

17


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

18

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

CILJNE VRSTE

__________________________________________________________________________________

19


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

20

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

1. RUMENONOGI GALEB Larus michahellis

Število gnezdečih parov rumenonogega galeba je pričakovano upadlo leta 2007, ko sta večino gnezdeče populacija izplenila lisica in kuna. Število gnezdečih parov je v letu 2012 spet nekoliko narastlo in sicer na 55 parov. Sive vrane Corvus cornix še vedno plenijo jajca rumenonogim galebom na zgrajenih otočkih na območju Piccie. V enem od legel smo poleg jajc našli še večji kamen, s katerim je vrana poskušala razbiti sicer trdno lupino jajca. Galebi posamič gnezdijo tudi drugje na manjših blatnih otokih ali v solinarskih ruševinah, vendar še vedno glavnino uspešne kolonije teh ptic predstavljajo gnezdeči pari na osrednjem nasipu Colombere. Na območju Colombere so bili obnovljeni vsi zunanji in notranji nasipi, kar bo omogočalo nadzorovane vodne režime. V tem območju smo v letu 2012 zgradili nekaj večjih vzdolžnih blatnih otokov, na keterem je že v istem letu gnezdil par rumenonogih galebov. 12.1.2012 smo na rednem tedenskem monitoringu na območju Fontanigge zabeležili prvi gnezdeči par rumenonogega galeba. Rumenonogi galebi so sicer zgodnji gnezdilci, vendar običajno pričnejo gnezditi šele konec marca. Tako zgodnjega gnezdenja na območju KPSS v zadnjih 30 letih še nismo zabeležili. Ali je na zgodnje gnezdenje vplivalo izredno toplo vreme?

Gnezdenje rumenonoga galeba Larus michahellis v obdobju 1983-2012. __________________________________________________________________________________

21


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

RUMENONOGI GALEB Larus michahellis

Frequencies 1 (8) 2 (3) 3 (3) 4 (0) 5 (0) 6 (0) 7 (0) 8 (0) 9 - 15 (2)

Gnezditvena razĹĄirjenost rumenonogega galeba Larus michahellis v letu 2012.

22

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

2. NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo

Navadna čigra je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih gnezdilk Slovenije, kot močno ogrožena vrsta (E2), katerih obstanek na območju RS ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Od leta 1983 gnezdi v Sečoveljskih solinah, od leta 2008 v Škocjanskem zatoku, v kontinentalni Sloveniji pa gnezdi na dveh tradicionalnih gnezdiščih – na Ptujskem jezeru in v bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja v Ormožu ter občasno v gramoznici Vrbina ob Savi. V Evropi gnezdi razpršeno. V Sloveniji je poletna vrsta, ki gnezdi v strnjenih kolonijah v notranjosti, pa tudi ob morskem obrežju (Geister, 1995). Na morskem obrežju je bila njena gnezditev prvič potrjena leta 1983, ko je v Sečoveljskih solinah gnezdilo 9 parov (Škornik, 1983). Leta 1991 se število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah poveča (Škornik et al., 1995), kar sovpada s podatki iz drugih krajev Sredozemlja, predvsem solin, kjer ta vrsta gnezdi. Za tak trend gre vzroke iskati tudi v majhnih umetno nastalih otokih industrijskih in drugih solin (Walmsley, 1993). Po letu 1991 je njena gnezditvena populacija dokaj stabilna oz. se zmerno povečuje (TRIM: p <0.01), saj tu redno gnezdi nekaj deset parov.

Gnezdenje navadne čigre Sterna hirundo v obdobju 1983-2012. __________________________________________________________________________________

23


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Na Sečoveljskih solinah redno gnezdi na nasipu območja Curto-Pichetto - prvoodkritega gnezdišča te vrste v Sečoveljskih solinah. Občasno gnezdi tudi drugod, na s halofiti poraščenih nasipih in otokih. Le-ti morajo biti nekoliko dvignjeni nad vodo. Navadne čigre se razmnožujejo počasi z majhnim številom mladičev vsako leto. Zato so zelo občutljive na dejavnike, ki dodatno zvišujejo smrtnost odraslih osebkov (Everaert & Stienen 2007). Povečanje smrtnosti odraslih osebkov za samo 0,1% ima lahko usodne posledice za populacijo (Hötker in sod. 2006). Nevihta s točo in močnim vetrom, ki je divjala 13.6.2012 tudi na območju Sečoveljskih solin je za seboj pustila razdejanje tudi na gnezdiščih čiger. Ob pregledu vseh gnezdišč v KPSS, kjer gnezdijo navadna Sterna hirundo in mala čigra Sternula albifrons, smo ugotovili, da je tretjina nekaj dni starih mladičev navadne čigre poginila, poškodovanih je bilo tudi nekaj jajc, medtem ko so bila pri mali čigri večinoma poškodovana jajca, saj mala čigra gnezdi nekoliko kasneje kot navadna čigra in ni bilo še mladičev. Mali čigri je toča poškodovala skoraj 90 % legel. Nekatere med njimi so imele že nadomestna legla. Natančni pregled gnezdišča Curto-Pichetto konec junija je razkril pomor čigrinih mladičev, ki ga je nedvomno zakrivila kuna belica Martes foina, kar kažejo tudi sledovi v blatu, kot tudi način usmrtitev. Na omenjenem gnezdišču je na nasipu gnezdilo okoli 40 parov navadnih Sterna hirundo in 20 parov malih čiger Sternula albifrons. Mala čigra jo je odnesla veliko bolje, kot navadna. Slednji je kuna pobila več kot 95 % vseh izvaljenih mladičev. O podobni situaciji smo poročali tudi v lanskem letu, ko smo morijo pripisali sivim vranam Corvus cornix, vendar je bila tudi lani najverjetneje na delu kuna belica. Vzrok za nastalo situacijo je nedvomno premalo vode v omenjenem bazenu ter lažji dostop kopenskim plenilcem. Krivda za nastalo situacijo pa je vsekakor na strani upravljalca, ki skrbi za solinsko infrastrukturo in tistih, ki v podjetju SOLINE skrbijo za vodni režim. Pred naslednjo sezono bo to potrebno urediti in čigram zagotoviti večjo varnost. V letu 2012 smo barvno označili 44 mladičev navadne čigre. Mladič navadne čigre, ki je bil v letu 2011 označen z barvnim obročkom, je v letu 2012 gnezdil na območju Curto-Pichetto. Tudi v letu 2012 je bila na izlivu Soče v Italiji opazovana v Sečoveljskih solinah obročkana navadna čigra. Čigre je tudi tokrat opazoval Silvano Candotto, ki nam je sporočil kodo PVC obročka. Šlo je za prvoletni osebek navadne čigre Sterna hirundo, z oznako SNE, ki je bil 13.6.2012 kot mladič obročkan na nasipu gnezdišča med kanaloma Curto in Pichetto. Osebek je bil tako kot številni drugi obročkan pred napadom kune belice. Več kot očitno mu je uspelo tudi poleteti. Iz prezimovališč se navadna čigra vrne okrog 28. marca, do konca avgusta pa nas zapustijo vse čigre (Škornik, 2008). Prezimuje v zahodni Afriki. V Sečoveljskih solinah obročkanega mladiča so našli v Senegalu. Avgusta 2012 je v Španiji dve navadni čigri opazoval Rafa Garcia v solinah "La Tapa Saltpan" (Natural Park Bahía de Cádiz) El Puerto de Santa Maria, Cádiz, Spain. Obročkani sta bili z našimi barvnimi obročki v Škocjanskem zatoku. V manj kot treh mesecih sta preleteli skoraj 2000 km! Prve navadne čigre so se na območju KPSS pojavile 7.4.2012, zadnje pa so soline zapustile 2.7.2012, kar je dokaj nenavadno, saj ponavadi odletijo prve dni septembra. Najverjetneje so čigre zapustile soline prej zaradi poboja mladičev kune belice.

24

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Pogin mladičev navadne čigre Sterna hirundo v letu 2012 zaradi neurja.

Izplenjena jajca navadne čigre Sterna hirundo v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

25


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Poboj mladičev navadne čigre Sterna hirundo v letu 2012 je zakrivila kuna belica.

Sledovi kune belice v blatu pred gnezdiščem čiger v letu 2012.

26

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo

Frequencies 1 (4) 2 (1) 3 (2) 4 (1) 5 (0) 6 (0) 7 (0) 8 (0) 9 - 10 (1)

Gnezditvena razširjenost navadne čigre Sterna hirundo v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

27


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

3. MALA ČIGRA Sternula albifrons

Mala čigra je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih gnezdilk Slovenije, kot kritično ogrožena vrsta (E1) Edina gnezdeča populacija male čigre je na Sečoveljskih solinah, kjer gnezdi od 30 do 70 parov teh ptic. Mala čigra je v Sloveniji izjemno redka gnezdilka. Znano je, da je v preteklosti poskušala gnezditi na severovzhodu Slovenije, danes pa gnezdi le v Sečoveljskih solinah. Kar desetletje sta v Sečoveljskih solinah gnezdila le dva para teh izjemnih ptic, ki so se jima pozneje pridružili novi, pred časom pa se je njihovo število povečalo in doseglo za slovenske razmere rekordnih 72 gnezdečih parov. K nam se vrne pozneje kot navadna čigra: gnezditi začne šele junija.

Gnezdenje male čigre Sternula albifrons v obdobju 1983-2012.

28

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Število nad 10 gnezdečih parov prvič beležimo šele v letu 2002, nad dvajset parov pa šele v letu 2005. Kljub temu da je v sezoni 2007 gnezdilo 32 parov, v letu 2012 pa že zavidljivih 72 parov, gre za mlado gnezdečo populacijo. Zaradi mlade populacije o njeni gnezdilni in populacijsko naselitveni dinamiki ne moremo vedeti veliko. Najraje gnezdi na najnižjih, z vodno gladino izenačenih mestih, zaradi česar pa je tveganje gnezditve večje in je zato pogosto gnezdilni uspeh nizek. Po do sedaj znanih podatkih je mogoče sklepati, da je pogoj za uspešno gnezditev primeren vodni režim ter suho gnezditveno obdobje, brez obilnejših padavin. Trend gnezdeče populacije v Sečoveljskih solinah, izračunan s programom TRIM, kaže na velik porast (p <0.01). Ugodno ohranitveno stanje je na osnovi zgoraj naštetega in podatkov rednega monitoringa med 10 in 30 parov (Škornik, 2009). Sečoveljskih solinah prične gnezditi v maju. Gnezdi na nizkih neporaščenih nasipih ali na dnu osušenega solinskega bazena. Stalno gnezdi na območju Curto-Pichetto, skupaj z navadno čigro Sterna hirundo. Občasno na območju Piccie, Mezzane in območju Life, kjer se je ob zagotovitvi ustreznega vodnega režima vzpostavila kolonija, ki je v letu 2012 štela nad 40 parov. Izjemoma je gnezdila tudi drugod. V letu 2012 smo barvno označili 24 mladičev male čigre. Podatkov o opazovanjih naših osebkov še nimamo, zanimivo pa je, da je v letu 2012 na območju Curto-Pichetto ponovno gnezdila mala čigra, ki je bila kot edina odrasla ptica poskusno ulovljena s pastjo v letu 2010. Prve male čigre so se na območju KPSS pojavile 15.4.2012, zadnje pa so soline zapustile 7.8.2012.

__________________________________________________________________________________

29


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Poškodbe jajc male čigre zaradi toče v letu 2012.

Zanimivo leglo male čigre Sternula albifrons v letu 2012.

30

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Zanimivo leglo male čigre Sternula albifrons v letu 2012.

Označitev legla male čigre Sternula albifrons je v raziskovalne namene nujna, saj so si legla med seboj izredno podobna.

__________________________________________________________________________________

31


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

MALA ČIGRA Sternula albifrons

Frequencies 1 (1) 2 (2) 3 (0) 4 (0) 5 (0) 6 (0) 7 (0) 8 (0) 9 - 10 (2)

Gnezditvena razširjenost male čigre Sternula albifrons v letu 2012.

32

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

4. POLOJNIK Himantopus himantopus

Polojnikov gnezditveni uspeh ter število gnezdečih parov na območju KPSS precej nihata, je pa opaziti trend naraščanja, kar je vzpodbudno. V letu 2012 smo registrirali 54 parov. Polojniki so gnezdili posamič ali v manjših skupinah na Fontaniggeah in na Leri. Največ jih je gnezdilo na območju Alto, Life ter na območju 2. izhlapevanja na Leri. Uspeh speljave mladičev ni bil najboljši. V letu 2012 smo z barvnimi obročki označili 3 mladiče polojnika. Opazovanj označenih ptic ni. Prvi polojniki so se na območju KPSS pojavili 26.3.2012, zadnji pa so soline zapustili 19.9.2012.

Gnezdenje polojnika Himantopus himantopus v obdobju 1983-2012.

__________________________________________________________________________________

33


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

POLOJNIK Himantopus himantopus

Frequencies 1 (11) 2 (6) 3 (4) 4 (0) 5 (1) 6 (1) 7 (0) 8 (1)

Gnezditvena razĹĄirjenost polojnika Himantopus himantopus v letu 2012.

34

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

6. BELOČELI DEŽEVNIK Charadrius alexandrinus

Beločeli deževnik je uvrščen na Rdeči seznam ogroženih gnezdilk Slovenije, kot močno ogrožena vrsta (E2), katerih obstanek na območju RS ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Najpomembnejša gnezdeča populacija beločelega deževnika je na Sečoveljskih solinah, kjer gnezdi od 40 do 60 parov teh ptic. Po tistem, ko je v letu 2011 upadlo število gnezdečih beločelih deževnikov na 40 gnezdečih parov, se je v letu 2012 povečalo na 52 parov.

Gnezdenje beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v obdobju 1983-2012.

__________________________________________________________________________________

35


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Ogroženost beločelega deževnika na območju Sečoveljskih solin je odvisna predvsem od sezonskih vremenskih razmer (uspešne gnezditvene sezone sovpadajo z ugodnimi solinarskimi pogoji – sezonami), ustreznega vodnega režima, primerno ohranjenih gnezdišč, plenilcev ter v manjši meri tudi vznemirjanja v času gnezditve. Ugodno ohranitveno stanje na območju Sečoveljskih solin je od 30 do 60 gnezdečih parov. Zagotavljanje ustreznih življenjskih razmer za ptice in varstvenih režimov je določeno s koncesijsko pogodbo med državo in upravljavcem KPSS, skladno z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) in uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Škornik, 2008). Število gnezdečih beločelih deževnikov na posameznih območjih Sečoveljskih solin precej niha, kar je odvisno predvsem od vremenskih razmer in vodnega režima v času gnezditve. Številne ujme z močnim dežjem namreč odplaknejo ali poškodujejo deževnikova jajca v gnezdu, na z vodo izenačenih predelih pa le-te preplavi voda. Dolgoletno povprečje kaže (vsaj s stališča števila gnezdečih parov) na stabilno gnezditveno populacijo (Rubinič, 2009). Trend populacije izračunan s programom TRIM, (Trends and Indices for Monitoring data, Pannekoek & van Strien 2005) pa kaže na močno naraščanje populacije beločelega deževnika. Leta 20012 smo odkrili 52 gnezd beločelega deževnika. V tem letu smo individualno označili 17 odraslih ptic in 4 mladiče. V 12 primerih je bila označena samica, v 5 primerih samec, v 1 primeru pa oba v paru. Tudi v letu 2012 nas je kolega A.Talamelli obvestil o opazovanju naših beločelih deževnikov v Italiji. Beločelega deževnika je v Beneških lagunah tudi tokrat opazovala Giovana Mitri. Dne 30.7.2012 je opazovala samico z belim barvnim obročkom in oznako SCE v kraju San Nicolo’, (Venezia, Italija). Podatke o obročkanju te samice smo preverili in ugotovili, da je bila skupaj s samcem (SCF) ulovljena in označena 14.5.2012 kot gnezdeča samica na nasipu pred muzejem solinarstva na Fontaniggeah. Ob pregledovanju arhiva smo ugotovili, da imamo tudi fotografijo te samice. Z označevanjem ptic z barvnimi obročki s kodo smo pričeli že lansko leto, poizkusno z različnimi barvnimi kombinacijami pa že leta 2007. Z rezultati ponovno opaženih osebkov smo več kot zadovoljni, saj smo tudi letos naleteli na osebke, ki smo jih označili v letu 2008. Na območju Alto je letos gnezdila Tatjana, samica beločelega deževnika, ki je bila kot odrasel gnezdeč osebek ulovljena in obročkana 3.6.2008 na istem kraju, kjer je letos ponovno gnezdila. In čeprav se mladiči izjemoma vračajo v kraje, kjer so se izvalili, smo 18.4.2012 opazili tudi lanskoletnega mladiča z oznako SAV, ki je gnezdil na območju LIFE skupaj z neoznačeno samico. V letošnji gnezditveni sezoni smo ulovili in označili z barvnimi obročki skupaj 21 beločelih deževnikov (5 samcev, 12 samic in 4 mladiče). 27.8.2012 je v kraju Porto Baseleghe, Bibione - VE (Italija) Nicoletta Perco v skupni štiridesetih beločelih deževnikov opazovala in fotografirala samca, ki je na nogi nosil obroček s kodo SAJ. Samec je bil ulovljen in označen 21.5.2011 na Fontaniggeah, kjer je gnezdil. Pozimi se umakne v toplejše kraje Sredozemlja, posamezni osebki ali manjše skupine prezimujejo tudi pri nas in sicer v Sečoveljskih solinah. Skupina beločelih deževnikov je bila v letu 2012 pogosto videna na območju Life, kjer je bil tudi prvič na prezimovanju opazovan komatni deževnik Charadrius hiaticula. 18.1.2012 smo na območju Life prepoznali samico, ki je bila 3.7.2010 kot gnezdeči osebek obročkana na območju Muzeja solinarstva na Fontaniggeah. 26.1.2012 smo jo ponovno opazili v skupini, ki je počivala na zaplatah suhe morske trave in se občasno tudi prehranjevala na območju Colombere. Natančen pregled skupine s pomočjo teleskopa, pa nam je razkril še enega domačega prezimovalca. Gre za samca, ki je bil 26.5.2011 ponoči ujet z mrežo na območju Rakci, kjer je tudi gnezdil. Označen je bil z novimi obročki bele barve in kodo SAS.

36

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Opazovanja (rumeno) z našimi barvnimi obročki označenih beločelih deževnikov (Charadrius alexandrinus) v Italiji.

Samec, ki je bil 26.5.2011 ponoči ujet z mrežo na območju Rakci, kjer je tudi gnezdil je bil opazovan na pezimovanju 26.1.2012. Označen je bil z novim obročkom bele barve in kodo SAS. V mrežo ga je ujel kolega I. Brajnik iz NRŠ. __________________________________________________________________________________

37


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Kukavičevstvo beločelega deževnika ali male čigre v letu 2012?

Madžarska vrša, s katero smo v letu 2012 pričeli loviti odrasle beločele deževnike.

38

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

BELOČELI DEŽEVNIK Charadrius alexandrinus

Frequencies 1 (10) 2 (2) 3 (0) 4 (2) 5 (1) 6 (1) 7 (1) 8 (0) 9 - 12 (1)

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

39


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

10. DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Čeravno se v času gnezditve na območju Sečoveljskih solin zadržuje tudi nekaj deset osebkov te vrste, pa so v letu 2012 na območju KPSS gnezdili le trije pari, uspešno pa se je speljalo le 12 mladičev. Gnezd nismo našli, najverjetneje pa so vsi trije pari gnezdili nekje na območju life.

Gnezdenje duplinske kozarke Tadorna tadorna v obdobju 1983-2012.

40

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Frequencies 1 (3)

Gnezditvena razĹĄirjenost duplinske kozarke Tadorna tadorna v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

41


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

12. SABLJARKA Recurvirostra avosetta

Sabljarka je bila tudi v letu 2012 na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline pravcati "boom" v času gnezdenja, saj je gnezdilo 18 parov. V letu 2012 je par sabljark gnezdil na območju 2. izhlapevanja na Leri, vsi ostali pari sabljark pa so gnezdili na območju Life. Uspeh speljave mladičev ni bil visok, saj je zanesljivo poletelo le 9 osebkov. Nekaj mladičev smo našli poginjenih že takoj po izvalitvi. Morda je bil vzrok botulizem. V letu 2012 nam je uspelo uloviti in z barvnimi obročki označiti 2 mladiča. Podatkov o opazovanjih naših osebkov ni. Prve sabljarke so se na območju KPSS pojavile 17.4.2012, zadnje pa so soline zapustile 27.9.2012.

Gnezdenje sabljarke Recurvirostra avosetta v obdobju 1983-2012.

42

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

V letu 2012 je poginilo nekaj mladiÄ?ev sabljarke Recurvirostra avosetta takoj po izvalitvi.

__________________________________________________________________________________

43


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Slaboten mladič sabljarke Recurvirostra avosetta je že naslednji dan poginil.

V letu 2012 z barvnim obročkom označen prvi mladič sabljarke Recurvirostra avosetta pri nas.

44

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

SABLJARKA Recurvirostra avosetta

Frequencies 1 (1) 2 (3) 3 (1) 4 (0) 5 (0) 6 (0) 7 (0) 8 (1)

Gnezditvena razĹĄirjenost sabljarke Recurvirostra avosetta v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

45


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

13. BRŠKINKA Cisticola juncidis

Februarske izredno nizke temperature in močan veter s sunki več kot 120 km/h, so najverjetneje prispevali k temu, da je populacija brškinke na območju Sečoveljskih solin povsem izginila. Izginila pa je tudi v večjem delu Dalmacije in v severnem, italijanskem delu Jadranskega morja, vse do izliva reke Pad (Costa & Crnković, ustno). V tem letu tudi ni gnezdila, čeravno je bil v času gnezditvene sezone ob letališču opazovan pojoči samec, vendar le enkrat in sicer 11.5.2012. Kasneje smo videli brškinko le še dvakrat: 8.6.2012 (Alto) in 24.8.2012 (Stobe).

Gnezdenje brškinke Cisticola juncidis v obdobju 1983-2012.

46

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

BRŠKINKA Cisticola juncidis

Frequencies 1 (1)

Območje, kjer je bil opazovan pojoči samec brškinke Cisticola juncidis v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

47


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

9. RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka z dokaj majhno, pa vendar stabilno populacijo. V letu 2012 je gnezdila na območju slane trate pred Muzejem solinarstva, posamič pa ob Dragonji, na območju Life ter ob kanalu Pichetto.

Gnezdenje rumene pastirice Motacila flava v obdobju 1983-2012.

48

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Frequencies 1 (5) 2 (0) 3 (1)

Gnezditvena razĹĄirjenost rumene pastirice Motacila flava v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

49


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

OSTALE GNEZDEÄ&#x152;E VRSTE

Mlakarica Anas platyrhynchos

Labod grbec Cygnus olor

Frequencies 1 (7)

Frequencies

2 (3)

1 (1)

Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus

Fazan Phasianus colchicus

Frequencies

50

Frequencies

1 (3)

1 (2)

2 (1)

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Podhujka Caprimulgus europaeus

Divja grlica Streptopelia turtur

Frequencies

Frequencies

1 (1)

1

Turška grlica Streptopelia decaocto

Črni hudournik Apus apus

Frequencies

Frequencies

1 (2)

1

__________________________________________________________________________________

51


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Smrdokavra Upupa epops

Frequencies

Vijeglavka Jynx torquilla

Frequencies

1

1

Rjavi srakoper Lanius collurio

Kobilar Oriolus oriolus

Frequencies 1 (1)

Frequencies 1

52

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Sraka Pica pica

Kavka Corvus monedula

Frequencies

Frequencies

1 (1)

1 (1)

Mestna lastovka Delichon urbicum

KmeÄ?ka lastovka Hirundo rustica

Frequencies 1 (0) 2 (0) 3 (1) 4 (1)

Frequencies

5 (0)

1 (1)

6 (0)

2 (0)

7 (0)

3 (0)

8 (1)

4 (1)

__________________________________________________________________________________

53


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Poljski ĹĄkrjanec Alauda arvensis

Dolgorepka Aegithalos caudatus

Frequencies

Frequencies

1 (0)

1 (0)

2 (1)

2 (1)

Svilnica Cettia cetti

Kratkoperuti vrtnik Hippolais polyglotta

Frequencies

54

1 (4)

Frequencies

2 (1)

1 (2)

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus

Rakar Acrocephalus arundinaceus

Frequencies 1 (3)

Frequencies

2 (1)

1 (2)

Zelenec Chloris chloris

Črnoglavka Sylvia atricapilla

Frequencies

Frequencies

1 (1)

1 (2)

__________________________________________________________________________________

55


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Slavec Luscinia megarhynchos

Kos Turdus merula

Frequencies

Frequencies

1 (6)

1

Ĺ korec Sturnus vulgaris

Bela pastirica Motacilla alba

Frequencies

56

Frequencies

1 (7)

1 (4)

2 (1)

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Veliki strnad Emberiza calandra

DomaÄ?i vrabec Passer domesticus

Frequencies Frequencies

1 (0)

1 (2)

2 (1)

Poljski vrabec Passer montanus

2012

Frequencies 1 (1)

__________________________________________________________________________________

57


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

PREZIMOVANJE V januarju 2012 je prezimovalo 61 vrst, v decembru 2012 pa 46 vrst. Skupaj je bilo v letu 2012 na prezimovanju registriranih 68 različnih vrst, 22 vrst je od skupaj 68-tih vrst prezimovalo samo v januarju, medtem ko je 7 vrst od skupaj 68-tih prezimovalo samo v decembru. Prvič je v Sloveniji prezimoval komatni deževnik Charadrius hiaticula. 26.1.2012 je bil opažen na območju Colombera skupaj z beločelimi deževniki Charadrius alexandrinus.

Število vrst na prezimovanju januraja po območjih v letu 2012.

Število vrst na prezimovanju decembra po območjih v letu 2012.

58

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Komatni deĹževnik na prezimovanju v letu 2012.

Komatni deĹževnik na prezimovanju v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

59


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

MLAKARICA (Anas platyrhynchos)

Pojavljanje mlakarice po tednih v letu 2012.

ŽVIŽGAVKA (Anas penelope)

Pojavljanje žvižgavke po tednih v letu 2012.

60

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

KREHELJC (Anas crecca)

Pojavljanje kreheljca po tednih v letu 2012.

ŽLIČARICA (Anas clypeata)

Pojavljanje žličarice po tednih v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

61


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

SREDNJI ŽAGAR (Mergus serrator)

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v letu 2012.

LISKA (Fulica atra)

Pojavljanje liske po tednih v letu 2012.

62

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

PRELET V letu 2012 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 149 različnih vrst. Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem. V tem času je bilo zabeleženo skupaj 119 vrst. V času jesenskega preleta, ki poteka od avgusta do oktobra pa 109 vrst. 40 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 30 vrst pa samo v jesenskem času preleta. Višek spomladanskega preleta v letu 2012 je bil v marcu, jesenskega pa v avgustu. Na preletu prevladujejo številni pobrežniki ter nekatere pevke. Najštevilčnejši je vsekakor škorec Strunus vulgaris, ki se redno pojavlja v večjem številu, številni pa so tudi rečni galebi Chroicocephalus ridibundus, liske Fulica atra, mlakarice Anas platyrhynchos, togotniki Philomachus pugnax, bele Motacilla alba in rumene pastirice M. flava, vriskarice Anthus spinoletta in travniške cipe A. pratensis.

Število vrst na spomladanskem in jesenskem preletu v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

63


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

SPREMENLJIVI PRODNIK (Calidris alpina)

Pojavljanje spremenljivega prodnika po tednih v letu 2012.

MALI PRODNIK (Calidris minuta)

Pojavljanje malega prodnika po tednih v letu 2012.

64

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

TOGOTNIK (Philomachus pugnax)

Pojavljanje togotnika po tednih v letu 2012.

ZELENONOGI MARTINEC (Tringa nebularia)

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

65


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

MOČVIRSKI MARTINEC (Tringa glareola)

Pojavljanje močvirskega martinca po tednih v letu 2012.

MALI MARTINEC (Actitis hypoleucos)

Pojavljanje malega martinca po tednih v letu 2012.

66

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

REDKE VRSTE Opazovanji malega krivokljuna Loxia curvorostra in črnega laboda Cygnus atratus sta drugo registrirano opazovanje v KPSS. 24.11.2012 je Lero dvakrat preletel mali krivokljun. Prvi podatek zanj je izpred več kot 100 let. Bivališča malih krivokljunov Loxia curvirostra so iglasti gozdovi, kjer se vse leto hranijo s storži iglavcev. V Sloveniji lahko posamezne večje ali manjše skupine krivokljunov srečamo prek celega leta. Večkrat so bili že opazovani v Slovenski Istri, vendar na območju Sečoveljskih solin nikoli. Zaznamo jih po značilnem oglašanju. Kot izgleda postajajo tudi Sečoveljske soline vse bolj priljubljene tudi labodom, saj se njihovo število na prezimovanju zadnjih 10 let povečuje. Seveda so najbolj pogosti labodi grbci Cygnus olor, letos pa se jim je pridružil tudi avstralski prišlek - črni labod Cygnus atratus. Tujerodna vrsta, ki je bila v Evropo zanešena kot okrasna ptica, se občasno pojavlja povsod po Evropi, ponekod tudi gnezdi. Iz Sečoveljskih solin je znan le en sam podatek o opazovanju te vrste. Opazovan je bil daljnega 9.2.1975, ko ga je na morju pred solinami opazoval A. Šmuc. 21.11.2012 je s 17 labodi grbci plaval v morju pred solinami. Redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2012: kamenjar Arenaria interpres, ploskokljunec Limicola falcinellus (tretje opazovanje), tatarska žvižgavka Netta rufina (tretje opazovanje), zalivski galeb Croicocephalus genei (peto opazovanje). 21.8.2012 sta bila v bazenu Ob morju na Fontaniggeah opazovana dva osebka kamenjarja Arenaria interpres. Gre za prvo opazovanje te vrste po skoraj dvajsetih letih. Osebka sta se prehranjevala na poloju delno osušenega bazena Ob morju, kjer so jima družbo delali še polojniki Himantopus himantopus, mali Actitis hypoleucos in močvirski martinci Tringa glareola ter spremenljivi prodniki Calidris alpina. To opazovanje je šele 8 opazovanje te vrste na območju KPSS. Nazadnje je kamenjarje, bili so trije, opazoval Luka Božič v istem bazenu daljnega 5.9.1993. 22.8.2012 in 23.8.2012 smo v bazenu ob morju na Fontaniggeah med številnimi pobrežniki opazovali tudi ploskokljunca Limicola falcinellus. Bili so trije, opazovanje pa je tretje zabeleženo opazovanje te vrste na območju Sečoveljskih solin. Prvič so ga tu opazili 1.8.1987, drugič pa 5.9.1993. Kaj povezuje leti 1993 in 2012, da smo samo v dveh dneh opazili dve tako redki vrsti, kot sta kamenjar in ploskokljunec? Pobrskali smo po vremenskih podatkih in ugotovili, da je bilo tudi poletje 1993 precej sušno z nadpovprečno vročim avgustom. Tatarska žvižgavka Netta rufina je bila na območju Sečoveljskih solin opazovana le dvakrat. Prvič jo je daljnega 17.12.1978 opazoval A. Šmuc. Bilo jih je 7. Drugič jo je videl B. Rubinič 15.1.2000. 26.11.2012 se je v bazenu ob morju na Fontaniggeah zadrževalo 8 osebkov. Trije osebki so bili odrasli samci, 1 mladosten samec in 4 samice. 24.5.2012 sta bila na območju Predrakci opazovana 2 odrasla osebka zalivskega galeba Croicocephalus genei v družbi z rečnimi galebi. Zanimiv je precej pozen datum. Zanimive vrste, ki so se poleg zgoraj že omenjenih novih in redkih vrst na območju KPPS pojavile v letu 2012: planinski orel Aquila chrysaetos, plamenec Phoenicopterus roseus ter rumeni strnad Emberiza citrinella.

__________________________________________________________________________________

67


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Ploskokljunec Limicola falcinellus opazovan v letu 2012 na Fontaniggeah.

Kamenjar Arenaria interpres opazovan v letu 2012 na Fontaniggeah.

68

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Črni labod Cygnus atratus opazovan v letu 2012 na Fontaniggeah.

Tatarske žvižgavke Netta rufina opazovane v letu 2012 na Fontaniggeah.

__________________________________________________________________________________

69


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

NOVE VRSTE V letu 2012 je bila opažena 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin – Pivka Picus canus. 9.11.2012 jo je na območju Stojbe (Fontanigge) na drevesu opazoval Andrej Sovinc. Pivka Picus canus pri nas velja za pogosto vrsto. Nadvse zanimiva je njena razširjenost v južnih predelih Slovenije. Na vzhodu, v Beli krajini, je povsod doma, na Primorskem, tako na Krasu kot v slovenski Istri, pa je redka. Zimska razširjenost je bolj ali manj podobna gnezditveni. Čeprav velja za stalnico, se posamezni osebki pozimi tudi klatijo naokrog. Zaide tudi v krmilnice.

Pivka Picus canus – nova vrsta v KPSS.

70

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

RIBOJEDE VRSTE Med običajnimi ribojedimi vrstami, ki se redno pojavljajo na območju KPSS (Phalacrocorax carbo, Ardea cinerea, Egretta garzetta, E. alba, Croicocephalus ridibundus) so še vedno najpomembnejši sredozemski vranjeki Phalacrocorax aristotelis desmaresti. V okviru projekta SIMARINE Life+ z naslovom »Preparatory inventory and activities for the designation of marine IBAs and SPAs for Phalacrocorax aristotelis desmarestii in Slovenia « (Raziskava in aktivnosti za razglasitev morskih IBA-jev in SPA-jev za sredozemskega vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii v Sloveniji), smo v letu 2012 izvajali tudi štetje varnjekov na njihovem prenočišču pred Sečoveljskimi solinami.

__________________________________________________________________________________

71


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

MALA BELA ČAPLJA (Egretta garzetta)

Pojavljanje male bele čaplje po tednih v letu 2012.

VELIKA BELA ČAPLJA (Ardea alba)

Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v letu 2012.

72

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

SIVA ČAPLJA (Ardea cinera)

Pojavljanje sive čaplje po tednih v letu 2012.

REČNI GALEB (Croicocephalus ridibundus)

Pojavljanje rečnega galeba po tednih v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

73


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

RUMENONOGI GALEB (Larus michahellis)

Pojavljanje rumenonogega galeba po tednih v letu 2012.

ČRNOGLAVI GALEB (Iychtyaetus melanocephalus)

Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v letu 2012.

74

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

KORMORAN (Phalacrocorax carbo)

Pojavljanje kormorana po tednih v letu 2012.

VRANJEK (Phalacrocorax aristotelis)

Pojavljanje vranjeka po tednih v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

75


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Pojavljanje sive čaplje Ardea cinerea v obdobju 1983-2012.

Pojavljanje velike bele čaplje Ardea alba v obdobju 1983-2012

76

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Pojavljanje male bele Ä?aplje Egretta garzetta v obdobju 1983-2012.

Pojavljanje vranjeka Phalacrocorax aristotelis v obdobju 1983-2012.

__________________________________________________________________________________

77


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Pojavljanje kormorana Phalacrocorax carbo v obdobju 1983-2012.

Pojavljanje srednjega Ĺžagarja Mergus serrator v obdobju 1983-2012.

78

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Pojavljanje rečnega galeba Croichocephalus ridibundus v obdobju 1983-2012.

Pojavljanje črnoglavega galeba Ichtyaetus melanocephalus v obdobju 1983-2012.

__________________________________________________________________________________

79


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Pojavljanje rumenonogega galeba Larus michahellis v obdobju 1983-2012.

80

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

POGOSTNOST IN ČASOVNO POJAVLJANJE PTIC V SEČOVELJSKIH SOLINAH 1870-2012 1870-2007Gaviiformes SLAPNIKI Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) Polarni slapnik (Gavia arctica) Ledni slapnik (Gavia immer) Rumenokljuni slapnik (Gavia adamsii)

JFMAMJJASOND    

Podicipediformes PONIRKI Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis)

JFMAMJJASOND     

Procellariiformes VIHARNIKI Sredozemski viharnik (Puffinus yelkouan)

JFMAMJJASOND 

Pelecaniformes STRMOGLAVCI Strmoglavec (Morus bassanus)

JFMAMJJASOND 

KORMORANI Kormoran (Phalacrocorax carbo) Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) Pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmeus)

JFMAMJJASOND   

Ciconiiformes ČAPLJE Siva čaplja (Ardea cinerea) Rjava čaplja (Ardea purpurea) Velika bela čaplja (Egretta alba) Mala bela čaplja (Egretta garzetta) Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) Kravja čaplja (Bubulcus ibis) Kvakač (Nycticorax nycticorax) Mala bobnarica (Ixobrychus minutus) Velika bobnarica (Botaurus stellaris)

JFMAMJJASOND         

Ciconiiformes ŠTORKLJE Črna štorklja (Ciconia nigra) Bela štorklja (Ciconia ciconia)

JFMAMJJASOND  

IBISI Plevica (Plegadis falcinellus) Žličarka (Platalea leucorodia)

JFMAMJJASOND  

Phoenicopteriformes

__________________________________________________________________________________

81


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

PLAMENCI Plamenec (Phoenicopterus roseus)

JFMAMJJASOND 

PLOVCI Rumeni žvižgač (Dendrocygna bicolor) Labod grbec (Cygnus olor) Črni labod (Cygnus atratus) Labod pevec (Cygnus cygnus) Njivska gos (Anser fabalis) Beločela gos (Anser albifrons) Siva gos (Anser anser) Belolična gos (Branta leucopsis) Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Rjasta kozarka (Tadorna ferruginea) Mandarinka (Aix galericulata) Žvižgavka (Anas penelope) Konopnica (Anas strepera) Kreheljc (Anas crecca) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Dolgorepa raca (Anas acuta) Reglja (Anas querquedula) Žličarica (Anas clypeata) Tatarska žvižgavka (Netta rufina) Sivka (Aythya ferina) Kostanjevka (Aythya nyroca) Čopasta črnica (Aythya fuligula) Rjavka (Aythya marila) Gaga (Somateria mollissima) Zimska raca (Clangula hyemalis) Črna raca (Melanitta nigra) Beloliska (Melanitta fusca) Zvonec (Bucephala clangula) Mali žagar (Mergellus albellus)

JFMAMJJASOND                             

Anseriformes PLOVCI Srednji žagar (Mergus serrator) Veliki žagar (Mergus merganser)

JFMAMJJASOND  

Falconiformes RIBJI ORLI Ribji orel (Pandion haliaetus)

JFMAMJJASOND 

ORLI Sršenar (Pernis apivorus) Rjavi škarnik (Milvus milvus) Črni škarnik (Milvus migrans) Belorepec (Haliaeetus albicilla) Kačar (Circaetus gallicus) Rjavi lunj (Circus aeruginosus) Pepelasti lunj (Circus cyaneus) Stepski lunj (Circus macrourus) Močvirski lunj (Circus pygargus)

JFMAMJJASOND         

82

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Skobec (Accipiter nisus) Kragulj (Accipiter gentilis) Kanja (Buteo buteo) Veliki klinkač (Aquila clanga) Planinski orel (Aquila chrysaetos)

    

SOKOLI Južna postovka (Falco naumanni) Postovka (Falco tinnunculus) Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) Sredozemski sokol (Falco eleonorae) Mali sokol (Falco columbarius) Škrjančar (Falco subbuteo) Sokol selec (Falco peregrinus)

JFMAMJJASOND       

Galliformes KOLINKE Virginijski Kolin (Colinus virginianus)

JFMAMJJASOND 

POLJSKE KURE Kotorna (Alectoris graeca) Jerebica (Perdix perdix) Prepelica (Coturnix coturnix) Fazan (Phasianus colchicus)

JFMAMJJASOND    

ŽERJAVI Žerjav (Grus grus)

JFMAMJJASOND 

MOKOŽI Mokož (Rallus aquaticus) Kosec (Crex crex) Mala tukalica (Porzana parva) Grahasta tukalica (Porzana porzana) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Črna liska (Fulica atra)

JFMAMJJASOND      

ŠKOLJKARICE Školjkarica (Haematopus ostralegus)

JFMAMJJASOND 

SABLJARKE Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

JFMAMJJASOND  

PRLIVKE Prlivka (Burhinus oedicnemus)

JFMAMJJASOND 

TEKICE Puščavski tekalec (Cursorius cursor) Rjava komatna tekica (Glareola pratincola)

JFMAMJJASOND  

__________________________________________________________________________________

83


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

DEŽEVNIKI Priba (Vanellus vanellus) Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) Črna prosenka (Pluvialis squatarola) Komatni deževnik (Charadrius hiaticula) Mali deževnik (Charadrius dubius) Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) Dular (Charadrius morinellus)

JFMAMJJASOND       

KLJUNAČI Sloka (Scolopax rusticola) Puklež (Lymnocryptes minimus) Čoketa (Gallinago media) Kozica (Gallinago gallinago) Črnorepi kljunč (Limosa limosa) Progastorepi kljunač (Limosa lapponica) Mali škurh (Numenius phaeopus) Tenkokljuni škurh (Numenius tenuirostris) Veliki škurh (Numenius arquata)

JFMAMJJASOND         

Charadriiformes KLJUNAČI Črni martinec (Tringa erythropus) Rdečenogi martinec (Tringa totanus) Jezerski martinec (Tringa stagnatilis) Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) Pikasti martinec (Tringa ochropus) Močvirski martinec (Tringa glareola) Mali martinec (Actitis hypoleucos) Kamenjar (Arenaria interpres) Veliki prodnik (Calidris canutus) Peščenec (Calidris alba) Mali prodnik (Calidris minuta) Temminckov prodnik (Calidris temminckii) Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) Ploskokljunec (Limicola falcinellus) Togotnik (Philomachus pugnax) Ozkokljuni liskonožec (Phalaropus lobatus) Ploskokljuni liskonožec (Phalaropus fulicarius)

JFMAMJJASOND                  

GOVNAČKE Lopatasta govnačka (Stercorarius pomarinus)

JFMAMJJASOND 

GALEBI Sivi galeb (Larus canus) Morski galeb (Larus marinus) Srebrni galeb (Larus argentatus) Rjavi galeb (Larus fuscus) Kaspijski galeb (Larus cachinnans) Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Rečni galeb (Croicocephalus ridibundus)

JFMAMJJASOND       

84

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Zalivski galeb (Larus genei) Črnoglavi galeb (Ichtiaetus melanocephalus) Mali galeb (Larus minutus) Triprsti galeb (Rissa tridactyla)

   

ČIGRE Črnonoga čigra (Sterna nilotica) Kaspijska čigra (Sterna caspia) Bengalska čigra (Sterna bengalensis) Kričava čigra (Sterna sandvicensis) Navadna čigra (Sterna hirundo) Mala čigra (Sterna albifrons) Belolična čigra (Chlidonias hybridus) Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) Črna čigra (Chlidonias niger)

JFMAMJJASOND         

Columbiformes GOLOBI Domači golob (Columba livia "feral") Golob duplar (Columba oenas) Grivar (Columba palumbus) Divja grlica (Streptopelia turtur) Turška grlica (Streptopelia decaocto)

JFMAMJJASOND     

Cuculiformes KUKAVICE Čopasta kukavica (Clamator glandarius) Kukavica (Cuculus canorus)

JFMAMJJASOND  

igiformes PEGASTE SOVE Pegasta sova (Tyto alba)

JFMAMJJASOND 

SOVE Veliki skovik (Otus scops) Velika uharica (Bubo bubo) Lesna sova (Strix aluco) Čuk (Athene noctua) Mala uharica (Asio otus) Močvirska uharica (Asio flammeus)

JFMAMJJASOND      

Caprimulgiformes PODHUJKE Podhujka (Caprimulgus europaeus)

JFMAMJJASOND 

Apodiformes HUDOURNIKI Planinski hudournik (Tachymarptis melba) Črni hudournik (Apus apus)

JFMAMJJASOND  

Coraciiformes VODOMCI Vodomec (Alcedo atthis)

JFMAMJJASOND 

__________________________________________________________________________________

85


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

ČEBELARJI Čebelar (Merops apiaster)

JFMAMJJASOND 

ZLATOVRANKE Zlatovranka (Coracias garrulus)

JFMAMJJASOND 

SMRDOKAVRE Smrdokavra (Upupa epops)

J F M A M J J A S O N D 

DETLI IN ŽOLNE Vijeglavka (Jynx torquilla) Mali detel (Dendrocopos minor) Srednji detel (Dendrocopos medius) Veliki detel (Dendrocopos major) Črna žolna (Dryocopus martius) Zelena žolna (Picus viridis) Pivka (Picus canus)

J F M A M J J A S O N D       

ŠKRJANCI Laški škrjanec (Melanocorypha calandra) Kratkoprsti škrjanec (Calandrella brachydactyla) Čopasti škrjanec (Galerida cristata) Hribski škrjanec (Lullula arborea) Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

JFMAMJJASOND     

LASTOVKE Breguljka (Riparia riparia) Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Rdeča lastovka (Cecropis daurica) Mestna lastovka (Delichon urbica)

JFMAMJJASOND    

PASTIRICE Bela pastirica (Motacilla alba) Citronasta pastirica (Motacilla citreola) Rumena pastirica (Motacilla flava) Siva pastirica (Motacilla cinerea) Rjava cipa (Anthus campestris) Drevesna cipa (Anthus trivialis) Mala cipa (Anthus pratensis) Rdečegrla cipa (Anthus cervinus) Cipa vriskarica (Anthus spinoletta)

JFMAMJJASOND         

KRALJIČKI Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapillus)

JFMAMJJASOND  

PEGAMI Pegam (Bombycilla garrulus)

JFMAMJJASOND 

86

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

POVODNI KOSI Povodni kos (Cinclus cinclus)

JFMAMJJASOND 

STRŽKI Stržek (Troglodytes troglodytes)

JFMAMJJASOND 

PEVKE Siva pevka (Prunella modularis)

JFMAMJJASOND 

DROZGI Kos (Turdus merula) Brinovka (Turdus pilaris) Cikovt (Turdus philomelos) Carar (Turdus viscivorus) Vinski drozg (Turdus iliacus)

JFMAMJJASOND     

BRŠKINKE Brškinka (Cisticola juncidis)

JFMAMJJASOND 

PENICE Svilnica (Cettia cetti) Kobiličar (Locustella naevia) Rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis) Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides) Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon) Povodna trstnica (Acrocephalus paludicola) Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) Plevelna trstnica (Acrocephalus agricola) Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) Rakar (Acrocephalus arundinaceus) Bledi vrtnik (Hippolais pallida) Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) Kovaček (Phylloscopus trochilus) Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Pisana penica (Sylvia nisoria) Vrtna penica (Sylvia borin) Siva penica (Sylvia communis) Mlinarček (Sylvia curruca) Taščična penica (Sylvia cantillans) Žametna penica (Sylvia melanocephala)

JFMAMJJASOND                        

MUHARJI Sivi muhar (Muscicapa striata) Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) Belovrati muhar (Ficedula albicollis) Mali muhar (Ficedula parva)

JFMAMJJASOND    

__________________________________________________________________________________

87


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Taščica (Erithacus rubecula) Veliki slavec (Luscinia luscinia) Mali slavec (Luscinia megarhynchos) Modra taščica (Luscinia svecica) Šmarnica (Phoenicurus ochruros) Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) Repaljščica (Saxicola rubetra) Prosnik (Saxicola torquata) Kupčar (Oenanthe oenanthe) Španski kupčar (Oenanthe hispanica)

         

BRKATE SINICE Brkata sinica (Panurus biarmicus)

JFMAMJJASOND 

DOLGOREPKE Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

JFMAMJJASOND 

SINICE Močvirska sinica (Poecile palustris) Menišček (Periparus ater) Velika sinica (Parus major) Plavček (Cyanistes caeruleus)

JFMAMJJASOND    

BRGLEZI Brglez (Sitta europaea)

JFMAMJJASOND 

DREVESNI PLEZALČKI Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla)

JFMAMJJASOND 

PLAŠICE Plašica (Remiz pendulinus)

JFMAMJJASOND 

KOBILARJI Kobilar (Oriolus oriolus)

JFMAMJJASOND 

SRAKOPERJI Rjavi srakoper (Lanius collurio) Veliki srakoper (Lanius excubitor) Črnočeli srakoper (Lanius minor) Rjavoglavi srakoper (Lanius senator)

JFMAMJJASOND me   

VRANI Šoja (Garrulus glandarius) Sraka (Pica pica) Krekovt (Nucifraga caryocatactes) Kavka (Corvus monedula) Poljska vrana (Corvus frugilegus) Siva vrana (Corvus cornix) Krokar (Corvus corax)

JFMAMJJASOND       

88

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

ŠKORCI Rožnati škorec (Pastor roseus) Škorec (Sturnus vulgaris)

JFMAMJJASOND  

VRABCI Domači vrabec (Passer domesticus) Travniški vrabec (Passer hispaniolensis) Poljski vrabec (Passer montanus)

JFMAMJJASOND   

ŠČINKAVCI Ščinkavec (Fringilla coelebs) Pinoža (Fringilla montifringilla) Mali krivokljun (Loxia curvirostra) Zelenec (Carduelis chloris) Čižek (Carduelis spinus) Lišček (Carduelis carduelis) Repnik (Carduelis cannabina) Grilček (Serinus serinus) Kalin (Pyrrhula pyrrhula) Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

JFMAMJJASOND          

STRNADI Rumeni strnad (Emberiza citrinella) Plotni strnad (Emberiza cirlus) Skalni strnad (Emberiza cia) Vrtni strnad (Emberiza hortulana) Mali strnad (Emberiza pusilla) Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala) Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) Veliki strnad (Emberiza calandra) Laponski ostroglež (Calcarius lapponicus) Snežni strnad (Plectrophenax nivalis)

JFMAMJJASOND          

__________________________________________________________________________________

89


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

90

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING HABITATOV SEČOVELJSKIH SOLIN 2012

__________________________________________________________________________________

91


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

92

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

V obdobju 2012 smo na območju Sečoveljskih solin redno vzdrževali vodne režime, ki zagotavljajo optimalne življenjske pogoje rastlinam in živalim. V letu 2012 je bilo opravljenih 501 ur. Za zagotavljanje ustreznih vodnih režimov potekajo v okviru pridobljenih mednarodnih projektov in republiških programov vodnega gospodarstva na območju Sečoveljskih solin sanacijska in druga vzdrževalna dela. Obenem se večji del eksploatacijskega območja uporablja v proizvodne namene pri tradicionalnem pridobivanju soli. Z obnovo območij za izhlapevanje v predelih Mezzane in Piccie, se je občutno povečala površina 1. območja izhlapevanja. Ker se je zaradi, čez vse leto poplavljenih površin na Fontaniggeah pokazalo, da nam površine habitatov slanuš stagnirajo, ponekod pa se je njihova površina celo zmanjšala, smo nastalo situacijo preučili in pripravili predlog za izboljšanje stanja vseh evropsko pomembnih habitatnih tipov tako, da bistveno ne posegamo v ugodne gnezditvene razmere pomembnih vrst, kot tudi ne v tradicionalno pridelavo soli oz. pripravo zgoščenih slanic za proizvodnjo.

Število ur monitoringa habitatov v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

93


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

OSNUTEK HABITATNEGA AKCIJSKEGA NAČRTA V KPSS S PREDVIDENIMI IZVEDBENIMI DELI UVOD Evropska Direktiva o habitatih Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - "The Habitat Directive") je sprejel Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske.

POJMI Stanje ohranjenosti naravnega habitata pomeni skupek vplivov, ki delujejo na naravni habitat in njegove značilne vrste in ima lahko posledice za njegovo dolgoročno naravno razširjenost, strukturo in funkcije ter dolgoročno preživetje njegovih značilnih vrst na ozemlju Skupnosti. Naravni habitatni tipi v interesu Skupnosti so tisti, za katere na ozemlju iz člena 2 velja, da: so v nevarnosti, da na svojem naravnem območju razširjenosti izginejo, ali imajo majhno naravno območje razširjenosti zaradi zmanjševanja ali omejenosti območja samega, ali predstavljajo izjemne primere tipičnih značilnosti ene ali več od naslednjih petih biogeografskih regij: alpske, atlantske, celinske, makaronezijske in sredozemske regije. Habitatni tip - (v direktivi o habitatih je v definiciji uporabljen izraz naravni habitat) pomeni povsem naravno ali polnaravno kopensko ali vodno območje s posebnimi geografskimi, abiotskimi in biotskimi značilnostmi. Habitat vrste pomeni okolje, ki ga opredeljujejo posebni abiotski in biotski dejavniki in v katerem živi vrsta v katerem koli stadiju svojega razvoja. POPISI HABITATNIH TIPOV V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Habitatne tipe Eu delimo na:

94

Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (Nat. 2000 code 1420)

Sestoje metličja Spartinion maritimae (Nat. 2000 code 1320)

Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (Nat. 2000 code 1420)

Muljaste in peščene poloje, kopne ob oseki (Nat. 2000 code 1140)

Pionirske sestoje vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (Nat. 2000 code 1310)

Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (Nat. 2000 code 1410) __________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

V okviru projekta HABIT-CHANGE so bili od leta 2010 naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja.

STANJE HABITATNIH TIPOV V KPSS Za potrebe proizvodnje soli uporabljamo tudi vodo na območju Fontanigge, kjer jo zgoščujemo do t.i. 1. izhlapevanja, nakar se jo preko dveh sifonov pretoči na območje Lere. Ker so večinoma vsi bazeni na Fontaniggeah večji del leta pod vodo, na teh območjih ne prihaja do sukcesije halofitov. Gre predvsem za pomanjkanje okopnin zanje.

PREDLOG UKREPOV ZA POVEČANJE OKOPNIN IN HABITATNIH TIPOV V KPSS Predlagan je naslednji (spodnji) osnutek ukrepov za povečanje okopnin in habitatnih tipov na območju Fontanigge.

Slika 1: Predlog območij za vzpostavitev okopnin na območju Fontanigge.

__________________________________________________________________________________

95


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

PREDLOG S primernim pristopom lahko na območju Fontanigge zagotovimo cca. 50 ha površin okopnin ali občasno poplavljenih bazenov, ki bodo zagotavljali ustrezne razmere za rast in širitev slanoljubne vegetacije. Z drap barvo je označeno območje (2), ki smo ga že pred leti ogradili z zemeljskimi nasipi in izločili iz proizvodnje in v katerem je občasno sladka voda, poleti pa je popolnoma suho. Pred kratkim smo v nasip, ki loči to območje od območja letališča, vgradili še cev za odvodnjavanje vode z letališkega travnika. Z zeleno barvo so območja (1, 4, 6, 7), ki jih predlagam za okopnitev. Območje Alto ob cesti (4) lahko z manjšimi zemeljskimi deli ločimo od vode za pripravo slanic, še posebej zato, ker se bodo tam izvajala tudi dela za izdelavo učne poti v okviru projekta Saltworks. Območje Slane trate (6), v kateri sami upravljamo z vodnim režimom za ptice, se je pokazalo kot idealno območje za okopnino, ne da bi ob tem vplivali na cilnje vrste ptic. Tu je nekoč tudi bil največji slani travnik na območju Sečoveljskih solin. Prav tako je lahko povsem suh prvi del bazena Ob morju (7). Z modro barvo sta označeni območji (5, 8), ki sta lahko občasno pod vodo oz. je v njih toliko vode, da je še vedno dovolj okopnin. Na območjih Rakci in Predrakci (5) je potrebno za zapornico Rakci na kanalu Pichetto vgraditi manjši nasip z zapornico. S tem bo možno nemoteno dovajanje vode iz kanala Pichetto na območje Male Lame, ne da bi se ta razlivala še na območje Rakci. Poligon rdeče barve v tem območju označuje tisti del območja, ki bo lahko občasno zalit z manjšo količino vode. S tem bomo dosegli prehod do okopnine na višini kote 20 cm. Predvidevamo pestrost pri zaraščanju s slanoljubnim rastjem. V zadnjem delu bazena Ob morju (8), bi lahko uredili tudi dva ali tri večje otoke. V bazenu je lahko voda čez vse leto. Na območju Alto (3) bomo uredili nekaj večjih in manjših otokov. Za zagotavljanje popolnega nadzora nad vodo so potrebna tudi nekatera druga manjša zemeljska popravila in zamenjava dotrajanih lesenih zapor ter vgradnja novih lesenih zapor. Konec leta 2012 bo zaključen monitoring voda s strani vodje proizvodnje D. Saua. Izdelana bo karta nalivanja vod za potrebe proizvodnje.

96

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

POTREBNA IZVEDBENA DELA ZA POVEČANJE OKOPNIN IN HABITATNIH TIPOV V KPSS Po ogledu situacije na območjih predvidenih za okopnitev na Fontaniggeah, ki sva ga opravila z vodjo proizvodnje D. Sauom, navajava nujno potrebna izvedbena dela za povečanje okopnin in habitatnih tipov v KPSS.

Slika 2: Potrebna izvedbena dela za vzpostavitev okopnin na območju Fontanigge.

NUJNA IZVEDDBENA DELA Opis del: Za vzpostavitev hidroloških razmer in zagotovitve okopnitve na območju Alto (4 - sl. 1) je potrebno zapreti oba dotoka vode (kalijo K1 in K2- sl. 2) iz Cavane Hidro ter razširiti (2 m) in nadvišati (60 cm) zemeljski nasip (Saltworks) ter ga na koncu ob stiku s Cavano Hidro zaključiti z brežino Cavane. Za zamašitev obeh kalijev sta potrebna 2 delovna dneva 4 voderjev ter nekaj materiala (deske, žeblji, blato). Za razširitev in nadvišanje nasipa ob učni poti Saltworks v dolžini 156 m je potrebnih 5 dni strojnika ter manjši bager. Za vzpostavitev hidroloških razmer in zagotovitve okopnitve na območju Rakci (5 - sl. 1) je potrebno zapreti manjšo kavano (T - sl. 2), po kateri preko kalija Rakci doteka voda iz kanala Pichetto ter v obstoječem kaliju (K3 - sl. 2) na manjšem vzporednem nasipu urediti zapornični sistem za dolivanje sveže morske vode ali odlivanje deževnice. Za izdelavo pregrade (treše) je potreben 1 delovni dan 4 vodarjev ter 1 strojnika z večjim bagerjem. Potreben material:   

borovi koli dolžine 4 m plohi žica premera 6 mm

10 kos 1 m3 20 m

ROK IZDELAVE: najkasneje do konca februarja! __________________________________________________________________________________

97


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

POTREBNA IZVEDDBENA DELA Opis del: Ker ležijo vse predlagane okopnine ob poti, ki vodi od vhoda na Fontaniggeah do Muzeja solinarstva, je treba obiskovalcem in psom preprečiti dostop na ta območja, saj bodo suhe zaplate tudi gnezdišče belečelemu deževniku Charadrius alexandrinus, rumeni pastirici Motacilla flava in najverjetneje ponovno rjavi cipi Anthus capestris. Potrebno bo izkopati robni jarek širine cca 2 m (označeno z rumeno črto na sliki 2) v skupni dolžini 2000 m (2 km). Predlagamo izkop po etapah začenši s prvima dvema odsekoma od območja Alto do Male Lame (v skupni dolžini cca 1400 m). Kasneje pa še izkop robnega jarka od Male Lame do območja Muzeja solinarstva (v skupni dolžini cca. 593 m). Za izkop robnega jarka je potrebnih največ 60 dni dela strojnika in velikega bagerja. Na obeh poteh, ki iz makadamske poti ob Dragonji vodita v soline, je potrebno postaviti vrata (2 kom), kakršna že imamo na območju KPSS. Potrebno je pridobiti ponudbo izvajalca za izdelavo dvoje vrat (ograja) in konsolidacije.

Slika 3: Vrata za zaščito pred "vdorom" obiskovalcev na izsušena območja okopnin na Fontaniggeah.

98

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Ob izlivu reke Dragonje (Dragonja - sl. 2) je potrebno usposobiti zapornični sistem za občasno dolivanje vode iz Dragonje v območje Ob morju (8 - sl. 1) ter za odlivanje odvečne deževnice nazaj v morje. Sistem za dvigovanje je najverjetneje zarjavel in bo potrebno vodila in zapornico pobrusiti ter namazati. Za dvig je potrebna Draga (cca 1-2 uri) ter 1 dan dela 2 vodarjev. ROK IZDELAVE: najkasneje do 15. aprila!

ŽE IZVEDDENA DELA Opis del: Na območju Slane trate pred Muzejem solinarstva je bilo zamenjano staro leseno korito z novejšo leseno zapornico z vodili. S tem je zagotovljeno uravnavanje vodnih režimov na tem območju, ki bo sicer povsem suho.

Slika 4: Lesena zapornica z vodili za dovajanje sveže morske vode in odvajanje deževnice na območju Slane trate pred Muzejem solinarstva. Nivo vode merimo z mersko lato, ki je postavljena v bazenu.

__________________________________________________________________________________

99


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

100

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING VODA SEČOVELJSKIH SOLIN 2012

__________________________________________________________________________________

101


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

102

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Monitoring voda poteka enkrat mesečno, praviloma sredi meseca. Izvajamo ga s pomočjo WTW Multimetra 350i. Enkrat mesečno odvzamemo tudi vzorec vode glavnih kanalov in reke Dragonje. Analize te vode opravijo v laboratoriju v KPSS. Z meritvami želimo spremljati kakovost vode in ugotoviti kdaj in zakaj prihaja do občasnih anoksij in aviarnega botulizma. V letu 2012 je bilo opravljenih 188 ur.

Opravljene so bile naslednje meritve: • •

• • •

Merimo slanost, pH, temperaturo vode ter vsebnost kisika v vodi. V laboratoriju trenutno opravljamo naslednje analize: temperatura vode, kloridi, kalcij, magnezij, sulfat, amonij, nitrit, nitrat, fosfati, obarvanost, motnost, pH, gostota, suha snov, elektroprevodnost, slanost, TDS. Do konca leta 2012 smo opravili 156 laboratorijskih analiz (55 analiz v 2012) Izvajamo tudi meritve izhlapevanja in padavin v času solne sezone ter analizo pH na deževnici zbrani v tekočem mesecu. Prav tako pa v okviru projekta zbiramo tudi vremenske podatke, ki nam jih posredujeta obe vremenski postaji (Lera in Fontanigge).

Rezultati meritev in analiz vode, ki so bile opravljene v okviru projekta CLIMAPARKS od leta 2010 do konca leta 2012 bodo predstavljeni v končnem poročilu projekta ter kasneje še v letnem poročilu naravovarstvenega monitoringa KPSS.

Število ur monitoringa voda v okviru projekta ClimaParks v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

103


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

104

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING OBISKOVALCEV SEČOVELJSKIH SOLIN 2012

__________________________________________________________________________________

105


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

106

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

OBISKOVANJE PARKA OBISK PARKA V okviru delovnega sklopa "Trajnostno obiskovanje parkov" projekta CLIMAPARKS, smo v KPSS tudi v letu 2012 izvajali monitoring obiskovalcev v parku. Podrobni rezultati tega monitoringa bodo objavljeni v končnem poročilu projekta. V letu 2012 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskallo 45.000 obiskovalcev. 36.729 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 8281 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 431 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 13.585 obiskovalcev. Večinoma je šlo za šolske skupine in upokojence, povečuje pa se število obiskovalcev iz tujine. Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline je v primerjavi z letom 2011 nekoliko upadlo. V obdobju 2006-2012 nas je obiskalo 267.743 obiskovalcev. V KPSS je bilo v letu 2012 prodanih 51 letnih kart, 1876 družinskih, 12.590 odraslih in 18.818 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 11.886 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno. 109 skupinam smo omogočili brezplačno vodenje, ki se ga je udeležilo 1.895 obiskovalcev. 100 letnih kart smo podarili vsem udeležencem čistilne akcije. Po kopnem je v park vstopilo skupaj 41.256 obiskovalcev, od tega na Leri 34.135 obiskovalcev in na Fontaniggeah 7.121 obiskovalcev. S plovilom je v park vstopilo 3.754 obiskovalcev, od tega na Leri 2.594 obiskovalcev in na Fontaniggeah 1.160 obiskovalcev.

Število obiskovalcev ter trend rasti obiska v KPSS za obdobje 2006-2012.

__________________________________________________________________________________

107


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Število obiskovalcev po mesecih v KPSS v letu 2012.

Število brezplačnih vstopov po mesecih v KPSS v letu 2012.

108

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Trend vstopanja obiskovalcev v KPSS po urah v letu 2012.

Ĺ tevilo vodenih ogledov po mesecih v KPSS v letu 2012.

__________________________________________________________________________________

109


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

Število obiskovalcev po mesecih na Leri v letu 2012 glede na način vstopa v park.

Število obiskovalcev po mesecih na Fontaniggeah v letu 2012 glede na način vstopa v park.

110

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

LETNI PROGRAM MONITORINGA KPSS 2013 Iztok Škornik

N 1 (20) 2 (10) 3 (7) 4 (6) 5 (10) 6 (5) 7 (1) 8 (2) 9 - 10 (1)

December 2012

__________________________________________________________________________________

111


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

POPISNO OBMOČJE S površino približno 750 ha leži Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. Severni del parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli, se imenuje Lera. Od južnega dela parka, imenovanega Fontanigge, ga deli struga potoka Drnica. Sečoveljske soline so del Krajinskega parka. S površino približno 620 ha so na severu omejene s strugo kanala Sv. Jerneja, na vzhodu v večjem delu z nasipom bivše ozkotirne železnice, na jugu z reko Dragonjo, na zahodu pa ga varujejo morski nasipi v Piranskem zalivu. Območje Sečoveljskih solin smo razdelili na popisna mesta (teritorije) - manjša, že obstoječa območja solin oz. na toponime. Večinoma gre za jasno ločene in omejene solinske bazene ter za druga območja solin. Nekatera območja (poligoni) so bila poimenovana že v preteklosti, njihova imena uporabljamo tudi pri našem delu. Sečoveljske soline delimo na Lero (s toponimi: Kristalizacija, Piccia, Mezzana, 1. izhlapevanje, 2. izhlapevanje, 3. izhlapevanje, Rudnik), in na Fontanigge (s toponimi: Stojbe, Alto, Predrakci, Rakci, Mala Lama, Velika Lama, Life, Corsolongo, Colombera, Curto-Pichetto, Giassi-Curto, Muzej, Ob morju, Dragonja, Izliv) ter Morje in območje Letališče. POPISNO OBDOBJE Popisno obdobje je obdobje tekočega leta. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. VNAŠANJE PODATKOV IN NJIHOVA OBDELAVA Vnašanje podatkov se izvaja na terenu z računalniškim programom Wildlife Lister z vnašanjem v dlančnik HTC HD, ki je opremljen z GPS. Podatke s terena se prenese na računalnik v program Wildlife Recorder. Karte razširjenosti so izdelane s pomočjo programa DMAP. REZULTATI MONITORINGA Rezultati monitoringa so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) bomo v okviru rednega naravovarstvenega monitoringa v letu 2013 izvedli naslednje aktivnosti, ki jih izvajajo strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, naravovarstveni nadzorniki, receptorji KPSS ter drugo osebje podjetja SOLNE Pridelava soli d.o.o.: 1. 2. 3. 4. 5.

MONITORING MONITORING MONITORING MONITORING MONITORING

PTIC HALOFITNE FLORE IN VEGETACIJE TER HABITATOV VODA OBISKOVALCEV VREMENSKIH RAZMER

Monitoring nevretenčarjev in ostale vodne in kopenske favne se izvaja priložnostno v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki.

112

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

1. MONITORING PTIC Izvajali bomo redni tedenski monitoring ptic na popisnem območju z metodo kartiranja teritorijev (Bibby et al., 1992). Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno. Rezultati monitoringa bodo predstavljeni v letnem poročilu, ki ga za vsako posamezno leto ali obdobje pripravi Iztok Škornik strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring. Pri vnašanju podatkov neposredno na terenu bomo uporabili dlančnik z GPS sprejemnikom ter program Wildlife Lister. Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart bomo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov si bomo pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa temeljno delo s tega področja Measuring Biological Diversity, avtorice A. E. Magurran (2004).

Frekvenca popisov

Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne naslednje ciljne vrste: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sterna albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mali deževnik Charadrius dubius, rumena pastirica Motacilla flava, rjava cipa Anthus campestris, brškinka Cisticola juncidis, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, rdečenogi martinec Tringa totanus in duplinska kozarka Tadorna tadorna.

Število ur 800 ur

Izvajalec

Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring

2. MONITORING HALOFITNE FLORE IN VEGETACIJE TER HABITATOV Monitoring halofitne flore in vegetacije ter habitatov se izvaja v času vegetacije slanuš. Izvaja se kartiranje pomembnih habitatov KPSS ter rastišč slanuš, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Spremlja se sukcesija halofitov na okopninah, ki jih bomo ustvarili zmanjšimi gradbenimi posegi in s primernim vodnim režimom.

Frekvenca popisov

Monitoring halofitne flore in vegetacije ter habitatov se izvaja 1 x mesečno. Kartiranje pomembnih habitatov se izvede po potrebi v vegetacijskem obdobju na celotnem območju. Posebej natančno se spremlja sukcesija halofitov na okopninah.

Število ur 100 ur

Izvajalec

Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring (za Fontanigge) Danijel Pokleka, naravovarstveni nadzornik (za Lero)

__________________________________________________________________________________

113


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

3. MONITORING VODA Pod monitoring voda sodi vzdrževanje vodnega režima na območju KPSS (nalivanje, odlivanje, sanacijska dela) ter monitoring kakovosti vode. Monitoring vod se praviloma izvaja na celotnem območju KPSS, usklajeno s potrebami in zahtevami pridelave soli. Monitoring vod se izvaja še posebej natančno tam, kjer je potrebno zagotavljati ustrezne ali idealne razmere za živali, rastline in njihova življenjska okolja. Bazeni oz. območja, ki sodijo v to kategorijo so opremljena s posebno mersko lato iz katere odčitavamo nivoje vod. Višino vod uravnavamo z dotokom in iztokom vod prek zapornic in cevi. Monitoring kakovosti voda poteka enkrat mesečno, praviloma sredi meseca ob plimi. Izvajamo ga s pomočjo WTW Multimetra 350i. Enkrat mesečno odvzamemo tudi vzorec vode glavnih kanalov in reke Dragonje. Analize te vode opravijo v laboratoriju v KPSS. Z meritvami želimo spremljati kakovost vode, ki jo uporabljamo v proizvodne namene in ugotoviti kdaj in zakaj prihaja do občasnih anoksij in aviarnega botulizma. Opravljamo naslednje meritve: • •

Merimo slanost, pH, temperaturo vode ter vsebnost kisika v vodi. V laboratoriju trenutno opravljamo naslednje analize: temperatura vode, kloridi, kalcij, magnezij, sulfat, amonij, nitrit, nitrat, fosfati, obarvanost, motnost, pH, gostota, suha snov, elektroprevodnost, slanost, TDS. Izvajamo tudi meritve izhlapevanja in padavin v času solne sezone ter analizo pH na deževnici zbrani v tekočem mesecu.

Frekvenca popisov

Monitoring kakovosti voda se izvaja 1 x mesečno. Vzdrževanje ustreznega vodnega režima pa 1 x tedensko oz. po potrebi.

Število ur

100 ur vzorčenje na mestih vzorčevanja voda 50 ur plovila 400 ur vzdrževanje vodnega režima 100 ur delo laboratorijskega tehnika

Izvajalec

Danijel Pokleka, naravovarstveni nadzornik (vzorčenje na mestih vzorčevanja voda) Maja Makovec, naravovarstvena nadzornica (vzorčenje na mestih vzorčevanja voda) Dario Sau, vodja proizvodnje (vzdrževanje vodnega režima) Damir Čendak, tehnolog kakovosti (analitika) Janja Bergoč, laboratorijski tehnik (analize) 4. MONITORING OBISKOVALCEV V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji, predstavlja obiskovanje parkov razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, ampak da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. KPSS je priljubljena izletniška točka na slovenski Obali. V okviru delovnega sklopa "Trajnostno obiskovanje parkov" projekta CLIMAPARKS, smo v KPSS vzpostavili tudi monitoring obiskovalcev v parku. 1.11.2010 smo na vhodu na Leri uvedli preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v

114

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja). Iz arhivov smo pridobili čim bolj natančne podatke o številu obiskovalcev v KPSS od leta 2006 dalje. Od 1.1.2013 dalje ne bomo več izvajali monitoringa obiskovalcev v okviru projekta CLIMAPARKS, zato je z njim smiselno nadaljevati v okviru rednega naravovarstvenega monitoringa KPSS. Z monitoringom obiskovalcev bomo poskušali ugotoviti nosilnost okolja ter morebitne negativne posledice, ki jih prinaša obiskovanje zavarovanega območja ter z ustreznimi ukrepi obisk prilagoditi tako, da bo vplivov čim manj.

Frekvenca popisov

Monitoring obiskovalcev se izvaja vsakodnevno med rednim delom na obeh parkovnih recepcijah in jih izvajajo receptorji. Podatke se mesečno preda koordinatorju, ki jih računalniško zavede in obdela.

Število ur 100 ur

Izvajalec

Maja Makovec, naravovarstvena nadzornica (koordinator) Receptorji

5. MONITORING VREMENSKIH RAZMER Največji izziv klimatologom pri raziskavah klimatskih sprememb predstavlja ločitev med spremembami, ki so posledica antropogenih dejavnikov in naravnimi klimatskimi spremembami. V KPSS smo v okviru projekta Climaparks uspeli postaviti dve vremenski postaji, ki imata poleg kolektorja za padavine še senzor za vlago, temperaturo, sončno sevanje in ultravijolično (UV) sevanje ter anemometer. Ena postaja je postavljena na MMC-ju na Leri, druga vremenska postaja pa ob kanalu Pichetto na Fontaniggeah. Obe postaji sta samodejni, podatke sprejemamo brezžižno s pomočjo fotovoltaike preko konzol postavljenih v eni od pisarn, kjer podatke tudi hranimo. Po koncu letnega obdobja merjenja podatke ustrezno obdelamo in pripravimo letno poročilo vremenskih razmer v KPSS. Podatke o vremenskih razmerah izmenjujemo z Morsko biološko Postajo iz Pirana. Podatki se neposredno zapisujejo tudi na spletni strani Weatherlink (http://www.weatherlink.com/user/kpss/, http://www.weatherlink.com/user/fontanigge/) ter na portalu KPSS (http://www.kpss.si/si/vreme).

Frekvenca popisov

Monitoring vremenskih razmer se izvaja samodejno na obeh vremenskih postajah. Podatke hranimo v računalniški bazi in jih za preteklo leto obdelamo. Med letom je treba obe vremenski postaji pregledati in ob nastanku morebitnih napak in izpadov ju je treba čimprej spraviti v pogon.

Število ur 30 ur

Izvajalec

Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring

__________________________________________________________________________________

115


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

LITERATURA ALLAS, All About Salt (2004): Salt and Salinas in the Mediterranean. Portugal. BELTRAM, G. , SOVINC, A. (1999:. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor,. BENČIČ M., E., ŽAGAR, Z., DAHM, H. (2002): Cultural Heritage and Salt Museums: setting up an open-air Salt Museum. ALAS Technical Letter 3. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. BONIN, F., DAHM, H. (2002): Training of Salters: guidelines and general material. ALAS Technical Letter 4. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. BRAČKO, F. , DENAC, D. , HUDOKLIN, A. , JANČAR, T. , KMECL, P. , PERUŠEK, M. , POLAK, S. , RUBINIČ, B. , SURINA, B. , ŠTUMBERGER, B. , TOME, D. , TRONTELJ P. (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji = Important bird areas (IBA) in Slovenia, (Monografija DOPPS, št. 1). Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS. BRITTON, R., H., JOHNSON, A., R., (1987): An ecological account of a Mediterranean Salina: The Salin de Giraud. Biol. Conserv. 42: 185-230. CARUSO, S., BELKACEM, N., MAYOL, H., MONBAILLIU, X., MOLINA, P., SIMEONOV, P. & ŠKORNIK, I. (1996): Convenzione di Alghero 1995 sulla biodiversita costiera e marina del Mediterraneo, Edizioni Sole, Colana Mediterranea, Alghero, Sardinia. CERVIA – COMMACHIO – SEČOVELJSKE SOLINE (2006): Kaj jih povezuje. Zgibanke. Projekt LIFE Narava. KPSS, Parco delta del Po. Italia. DAHM, H. (2002): Marketing of Salt. Marketing of traditionally produced salt: a practitioners guide. ALAS Technical Letter 2. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. GEISTER, I. (1985): Predlog za zavarovanje dela Sečoveljskih solin. Acrocephalus, letn. 6, št. 26, str. 57-59. GEISTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. GEISTER, I. (1998): Popisa brškinke Cisticola juncidis, svilnice Cettia cetti in rakarja Acrocephalus arundinaceus v Primorju v razdobju dvajsetih let. Acrocephalus , let. 19, št. 90/91, str. 134-142. GEISTER, I., ŠERE, D. (1974/75): Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji. Proteus 37: 3-11. GEISTER, I., ŠERE, D. (1977): Prispevek k poznavanju ornitofavne Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 10: 63-73. GREGORI, J. (1976): Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 9: 81-102. JOGAN, N. (2001): Ali je Rupija cirrhosa (Petagna) grande edini slovenski predstavnik tega rodu? Ann. Ser. Hist. Nat. 11, 2 (25): 289-292. KALIGARIČ, M. (1985): Botanični sprehod po Sečoveljskih solinah. Proteus, letn. 48, št. 3, str. 102106. KALIGARIČ, M. (1990): Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave 16: 17-44.

116

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

KALIGARIČ, M. (1996): Ogroženost halofitne flore in vegetacije. Narava Slovenije, stanje in perspektive. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 113-121. KALIGARIČ, M. (1997): Botanični sprehod po sečoveljskih solinah. V: KOROŠAK, Berta (ur.). Biotska raznolikost primorske in notranjske krajine : seminarsko gradivo. Nova Gorica: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, str. 16-19. KALIGARIČ, M. , TRATNIK, M. (1981): Sečoveljske soline : (raziskovalna naloga). Koper: Klub mladih raziskovalcev, Gimnazija Koper. KALIGARIČ, M. , TRATNIK, M. (1981): Ohranimo Sečoveljske soline. Proteus 44; str. 122-126. KURLANSKY, M. (2002): Salt: A World History, Jonathan Cape, London. LIPEJ, L. (1993): Status in ogroženost gnezditvene populacije navadne postovke ( Falco tinnunculus) na Sečoveljskih solinah. Annales (Koper), št.3 , str.29-36. LIPEJ, L. ( 1994): Kopenski vretenčarji na Sečoveljskih solinah in bližnji okolici. V: KOROŠAK, Berta (ur.). Preučevanje severnojadranskega morja in njegovega obrežja : seminarsko gradivo. Ljubljana: Zavod za Republike Slovenije šolstvo in šport, str. 25-36. LIPEJ, L. (1994): Ocena o vplivih solinarske in marikulturne dejavnosti na ornitofavno Sečoveljskih solin. Acrocephalus , let. 15, št. 62, str. 31-33. LIPEJ, L. (1997): Solinarstvo - način ohranjanja naravne dediščine v skladu s strategijo trajnostnega razvoja. Glas. ZRS Koper , let. 2, št. 2, str. 75-77. LIPEJ, L. (1997): Soline - povratek v raj = The Saltpans - a return to paradise. Adria, št. 2, str. 2637. LIPEJ, L. (2000): Izhodišča za načrt upravljanja v Krajinskem parku Sečoveljske soline : poročilo o projektni nalogi. Glas. ZRS Koper, let. 5, št. 8, str. 81-83. LIPEJ, L., TURK, R., MAKOVEC, T. (2006): Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana. LIPEJ, L. , MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1997): Možnosti sonaravnega gospodarjenja s Sečoveljskimi solinami : študija. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. 53 str. LIPEJ, L. , MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1998): Poročilo o inventarizaciji ptic na prezimovanju in preletu na območju Sečoveljskih solin v letu 1997/98 : poročilo za IOC : 2. del. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. LIPEJ, L. , ŠKORNIK, I. (1987). Sečoveljske soline - tokrat drugače. Proteus, let. 49, št. 9/10, str. 359-363. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. , ŠKORNIK, I. (1998): Poročilo o inventarizaciji ptic - gnezdilk na območju Sečoveljskih solin : poročilo za IOC. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2000): Nest site characteristics of the Kentish plover ( Charadrius alexandrinus) in Slovenia. V: LJUBEŠIĆ, Nikola (ur.). Sedmi hrvatski biološki kongres, Hvar, 24.-29.09. 2000. Zbornik sažetaka priopćenja Sedmog hrvatskog biološkog kongresa. Zagreb: Hrvatsko biološko društvo. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1999): Predlog razglasitve novega naravnega rezervata v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus Koper.

__________________________________________________________________________________

117


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. , LIPEJ, L. (1998): Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin. Falco (Koper), februar-september, let. 12, št. 13/14, str. 5-48. MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1990): Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 11, št. 46 str. 87-95. MAKOVEC, T. (1994): Status, razširjenost in gnezditvene navade beločelega deževnika ( Charadrius alexandrinus) na Slovenski obali. Annales (Koper) , let. 4, št. 4(Ser. histor. nat. 1), str.63-70. MARTINČIČ, A. (1986): Halofiti – kaj so to? Proteus 48: 99-101. MITKOVA-TODOROVA, R. (2002): Traditional Salt-works and tourism: a practitioners guide. ALAS Technical Letter 6. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. MOZETIČ, B. , ŠKORNIK, I. (1986): Rečni galeb Larus ridibundus gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus, let. 7, št. 29, str.31-33. NEVES, R., DERŽEK, P. (2002): Restoration of Saltworks. ALAS Technical Letter 5. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. OREN, A. (2005): A hundred years of Dunaliella research: 1905–2005. Saline Systems.; 1: 2. Published online 2005 July 4. doi: 10.1186/1746-1448-1-2. PETANIDOU, T., VAYANNI, L (2002): Saltworks, Cultural Heritage and Local Development: arguments for decision-making. ALAS Technical Letter 7. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. RUFINO, R., NEVES, R. (1992): The effects on wader populations of the conservation of salinas into fish farms. In: M. Finlayson, T. Hollis & T. Davis (eds). Managing Mediterranean Wetlands and their Birds. Proceed. IWRB. Int. Symp. Grado Italy: 177-183. RUFINO, R., SOVINC, A., DAHM, H. (2002): Ecological Management Plans. Guidelines for drafting and implementation. ALAS Technical Letter 1. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. SADOUL, N., WALMSLEY, J., G. CHARPENTIER, B. (1998): Salinas and Nature Conservation. Conservation of Mediterranean Wetlands No. 9, Tour du Valat. Arles. SCHIAVUZZI, B. (1878): Elenco degli ucelli viventi nell´Istria ed in especialita nell´agro piranese. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1883): Materiali per un´avifauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dell´Istria. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1888): Materiali per un´avifauna del Litorale astroungarico. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SEDMAK, K. (2000): Prispevek k poznavanju prehrane pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus , letn. 21, št. 98/99, str. 31-34. SOVINC, A. (1993): Močvirja smo dolžni varovati in jih le razumno uporabljati : Slovenija in Ramsarska konvencija. Delo (Ljubl.), 35, št.202 (1.IX.1993), str.18< SOVINC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije : rezultati zimskega kartiranja ptic članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 452 str. SOVINC, A. (1996): Ramsarska konvencija in Slovenija. Annales (Koper) , letn. 6, št. 9, str. 261-262.

118

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

SOVINC, A . (1997): 'Towards a Pan-European Wetland Inventory' - report from the IUCN "Parks for Life". Ann, Ser. hist. nat., , let. 7, št. 11, str. 279. SOVINC, A. (1999a): Predlogi za nove ramsarske lokalitete v Sloveniji. V: SOVINC, A. (ur.), BELTRAM, G. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, , str. 58-62. SOVINC, A. (1999b): Antropogena mokrišča. V: SOVINC, A. (ur.), BELTRAM, G. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, , str. 49-57. SOVINC, A. (2001): Sečoveljske soline v mednarodnem naravovarstvenem kontekstu. Ann, Ser. hist. nat. , letn. 11, št. 2=25, str. 253. SOVINC, A. (2001): Zavarovana območja kot orodje za ohranjanje biodiverzitete v Sredozemlju. Ann, Ser. hist. nat., , letn. 11, št. 1=23, str. 87-92. SOVINC, A. (2003): Spoznajmo ptice Sečoveljskih solin. SOLINE Pridelava soli d.o.o., Univerza na Primorskem, Seča, Koper. SOVINC, A. , BELTRAM, G. (1998): Svetovni dan varstva mokrišč. Odbor za Ramsarsko konvencijo pri Upravi Republike Slovenije za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor, zgibanka. ŠKORNIK, I. (1983): Navadna čigra Sterna hirundo gnezdi v Sečoveljskih solinah = The Common Stern Sterna hirundo nests in the salt-works of Sečovlje. Acrocephalus, let. 4, št. 16, str. 32-33. ŠKORNIK, I. (1985): Mala čigra Sterna albifrons gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus, let. 6, št. 26, str. 55-56. ŠKORNIK, I. (1985): Od kod ovratniški papagajček Psittacula krameri na slovenski obali? Acrocephalus, let. 6, št. 25, str. 44-45. ŠKORNIK, I. (1987): Pomembno ornitološko območje Evrope – Sečoveljske soline. Falco 2: 3-14. ŠKORNIK, I. (1991): Odprtje solinarskega skansena v Sečoveljskih solinah. Proteus 54 (3): 124-125. ŠKORNIK, I. (1992): Prispevek k poznavanju ekologije rumenonogega galeba Larus cachinnans Pall. (AVES-Laridae). Annales 2: 53-66. ŠKORNIK, I. (1992): Importance of existing coastal parks and reserves in Adriatic region. Management of island and coastal ecosystems in the Mediterranean. Programme and abstracts of conference papers. MEDMARAVIS. Chios, Greece. ŠKORNIK, I. (1994): Inventar in pomembnost zaščitenih lokalitet v Jadranu. Annales Ser. Hist. Nat. 4 (1): 87-100. ŠKORNIK, I. (1995): Prezimovanje velikega kormorana Phalacrocorax carbo na slovenski obali. Falco 9: 13-16. ŠKORNIK, I. (1996): Prezimovanje labodov na slovenski obali. Falco 10: 43-46. ŠKORNIK, I. (2006): Sečoveljske soline – sožitje narave in človeka. Svet ptic, DOPPS, letn. 12, št. 1: 14-17 ŠKORNIK, I. (2006): Sto slovenskih ptic. Ljubljana, založba Modrijan. ŠKORNIK, I. (2008): Spoznajmo soline. Seča. SOLINE Pridelava soli d.o.o...

__________________________________________________________________________________

119


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin v letu 2012 ____________________________________________________________________________________________________

ŠKORNIK, I. , MIKLAVEC, M. , MAKOVEC, T. (1990): Favnistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Sečovlje salina. An ornithological assessment in Slovene coastal wetland. Alghero symposium. Sardinia, Italy. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Sečovlje salina - an ornithological assessment of a Slovene coastal wetland. Annales (Koper) , 5, št. 7, str. 89-94. ŠKORNIK, I. , LIPEJ, L. (1998): Sečoveljske soline omogočajo ohranjanje naravne dediščine: slovenski prispevek k evropski zakladnici narave. Delo (Ljubl.), 18.II., let. 40, št. 40, str. 12. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2001): Naravna dediščina Sečoveljskih solin. ALAS (PHARE projekti Evropske unije), All about Salt - Vse o soli, Koper: Ornitološko društvo IXOBRYCHUS. ŠKORNIK, I. , ŠVAGELJ, B. , POKLEKA, D., ŠKERLJ, M., ČELIGOJ, A. (2001): Katalog izobraževalnih vsebin na zaščitenih območjih : Od Dragonje do izliva reke Soče - navodila za pripravo in varno izvedbo. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2001): Naravna dediščina Sečoveljskih solin : Piran, občinska palača, junij - julij 2001 : Koper, atrij Osrednje knjižnice S. Vilharja Koper, avg. - sept. 2001. ALAS, All about Salt - Vse o soli, Koper: Ornitološko društvo IXOBRYCHUS. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2004): Krajinski park Sečoveljske soline. Ministrstvo za okolje, prostor in Energijo RS. Ljubljana. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2004): Krajinski park Sečoveljske soline. Optični dik (CDROM). Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2005): Krajinski park Sečoveljske soline. Optični dik (CDROM). SOLINE Pridelava soli d.o.o. Portorož. ŠMUC, A. (1980): Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. TINARELLI, R. (1990): Risultati dell indagine nazionale sul Cavaliere d´Italia Himantopus himantopus (Linnaeus, 1758) Rich. Biol. Selvagina 87: 104 p. WALMSLEY, J., G. (1997): Mediterranean Salinas. Distribution, Salt Production & Conservation. (in). Proceedings: Nature & Workmanship, Artificial Wetlands in the Mediterranean Coast. INSULA, UNESCO Building, Paris. WRABER, T., SKOBERNE, P. (1989): Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 14-15: 9-428.

120

__________________________________________________________________________________

Profile for Iztok Škornik

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN V LETU 2012  

Od leta 1878 pa do konca leta 2012 je bilo opaženih skupno 297 vrst ptic. V letu 2012 je bilo opaženih 174 vrst ptic, od tega jih je bilo n...

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN V LETU 2012  

Od leta 1878 pa do konca leta 2012 je bilo opaženih skupno 297 vrst ptic. V letu 2012 je bilo opaženih 174 vrst ptic, od tega jih je bilo n...

Profile for kpss
Advertisement