Page 1

08


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

2

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2008

Iztok Škornik strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seča 115, 6320 Portorož - SI

Seča, 2009

__________________________________________________________________________________

3


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

KAZALO VSEBINE

UVOD

………………………………….

5

METODE DELA

………………………………….

6

REZULTATI

………………………………….

9

ORNITOFAVNA

………………………………….

9

GNEZDENJE

………………………………….

12

PREZIMOVANJE

………………………………….

45

PRELET

………………………………….

49

REDKE VRSTE

………………………………….

53

NOVE VRSTE

………………………………….

53

RIBOJEDE VRSTE

………………………………….

54

POGOSTNOST IN ČASOVNO POJAVLJANJE

………………………………….

59

URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA

………………………………….

68

OBISKOVANJE PARKA

………………………………….

75

PREDLOGI

………………………………….

76

LITERATURA

………………………………….

77

4

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

5


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

UVOD Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih treba vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi, bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti opuščati ali njihovo uvajanje preprečiti, npr. agromelioracije mokrišč. Evropska unija je to omrežje uvedla kot enega od mehanizmov za izvajanje t.i. direktive o pticah iz leta 1979 in direktive o habitatih iz leta 1992. Mokrišča v Severni in Zahodni Evropi so se, npr. v zadnjih desetletjih skrčila za okoli 60 %. Pritiski, ki so povzročili to upadanje, namreč urbani, infrastrukturni in turistični razvoj, intenziviranje kmetijstva in gozdarstva itd., v zadnjem desetletju niso prenehali. Da bi zaustavili upadanje biotske raznovrstnosti v Uniji, je bilo treba ukrepati in tudi Natura 2000 je del odziva EU na to. Leta 1992 sprejeta Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov in prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ali krajše Direktiva o habitatih nalaga opredelitev območij namenjenih varovanju ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Ta direktiva določa državam članicam EU splošno zavezo za monitoring, vrednotenje in poročanje o ohranitvenem stanju vrst in habitatov pomembnih za EU. Predpisuje le pravne in administrativne zahteve spremljanja stanja ne pa tudi dejanskih praktičnih navodil o sami izvedbi. Opredeljuje približno 200 habitatnih tipov ter 700 rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za to območje. Direktiva o ohranjanju ogroženih prostoživečih vrst ptic ali Direktiva o pticah, sprejeta leta 1979, nalaga državam članicam EU opredelitev Posebnih območij varstva (SPA – Special protected area) z namenom varovanja ogroženih vrst ptic in redno pojavljajočih se selečih se vrst ptic, če so potrebne varstva. Območja vključujejo tako njihova gnezdišča kot tudi prezimovališča in počivališča. Slovenija je sprejela sodelovanje v Naturi 2000 kot pridružitveno obveznost. Vlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 določila območja Natura 2000 v Sloveniji z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Tako smo na dan pridružitve EU 1. maja 2004 predlagali seznam nacionalnih območij, katerih ohranitev je pomembna na evropski ravni. Določenih je 286 območij, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 36 odstotkov površine Slovenije. Večji del območij porašča gozd, velik je delež brez vegetacije (pretežno stene), pomemben je tudi delež travišč. V zavarovanih območjih (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25 odstotkov skupne površine Natura 2000 območij. Eno teh območij je tudi Krajinski park Sečoveljske soline, v katerem redno izvajamo tudi monitoring.

6

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

METODE DELA

1. Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. 2. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne naslednje vrste: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sterna albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mali deževnik Charadrius dubius, rumena pastirica Motacilla flava, rjava cipa Anthus campestris, brškinka Cisticola juncidis, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, rdečenogi martinec Tringa totanus in duplinska kozarka Tadorna tadorna. 3. Monitoring halofitne flore in vegetacije ter habitatov se izvaja v času vegetacije slanuš. Izvaja se kartiranje pomembnih habitatov KPSS ter rastišč slanuš, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. 4. Monitoring nevretenčarjev in ostale vodne in kopenske favne se izvaja priložnostno v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. 5. Monitoring vod se praviloma izvaja na celotnem območju KPSS, usklajeno s potrebami in zahtevami pridelave soli. Monitoring vod se izvaja še posebej natančno tam, kjer je potrebno zagotavljati ustrezne ali idealne razmere za živali, rastline in njihova življenjska okolja. Bazeni oz. območja, ki sodijo v to kategorijo so opremljena s posebno mersko lato iz katere odčitavamo nivoje vod. Višino vod uravnavamo z dotokom in iztokom vod prek zapornic in cevi. 6. Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. 7. Popisno območje je območje KPSS s podobmočji (glej sliko podobmočij). Podobmočja so ustrezno poimenovana, dodana jim je koda, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako, da je možna medsebojna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim oz. parkovnim delom. 8. Vnašanje podatkov in njihova obdelava se izvaja na terenu z računalniškim programom Pocket Bird Recorder z vnašanjem v dlančnik HP 6915, ki je opremljen z GPS. Podatke s terena se prenese na računalnik v program Wildlife Recorder. Karte razširjenosti so izdelane s pomočjo programa DMAP. 9. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

Pri metodah zbiranja podatkov, smo le-te zbirali na več ravneh. Pri monitoringu avifavne smo z različnimi popisnimi metodami obdelali gnezditev, prelet in prezimovanje. V letu 2008 smo sistematično izvajali kvantitativne in kvalitativne popise ptic na celotnem območju Sečoveljskih solin z rednimi tedenskimi popisi (53 tednov) in občasnim lovom in obročkanjem ptic. Zbirali smo gnezditvene in negnezditvene podatke. V letu 2008 je bilo v 194 dnevih opravljenih 828 delovnih ur. Z lovom in obročkanjem ptic Sečoveljskih solin v namene proučevanja selitve in lokalnih premikov pa tudi zaradi zbiranja drugih, predvsem biometričnih podatkov, smo dopolnjevali obstoječa redna opazovanja. Tudi v letu 2008 smo se posvetili beločelemu deževniku Charadrius alexandrinus, evropsko ogroženi vrsti iz seznama EU, saj smo že v zimi 2007/2008 opazovali v letu 2007 obročkane ptice ter s tem potrdili domnevo o tem, da na območju Sečoveljskih solin prezimujejo tudi domači beločeli deževniki. Ulovljene odrasle ptice smo zaznamovali z barvno kombinacijo obročkov in aluminijastim obročkom.

__________________________________________________________________________________

7


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz opravljenih delovnih ur monitoringa v KPSS v letu 2008.

V letu 2008 smo nadaljevali z zbiranjem neobjavljenih podatkov. Podatke, smo vnesli v ornitološko bazo podatkov KPSS s programom Wildlife Recorder. Leta 2008 je bilo zavedenih 4416 popisov oz. opazovanj, skupaj do konca leta 2008 12926. Vodni režim in vzdrževalna dela v parku smo spremljali med rednim delom monitoringa. Prav tako smo med tem opravili tudi vodnogospodarski nadzor na vseh visokovodnih in drugih nasipih.

8

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

25

23

8

23

3

9

23 13

17

7 10

22

11 20 14

12

6 16

15

1

23 5

24

18

23

2

19 21 4 23

26

23

Topografski prikaz območij oz. podobmočij v KPSS. 1. IZLIV, 2. DRAGONJA, 3. MEZZANA, 4. ALTO, 5. MUZEJ, 6. RUDNIK, 7. CORSOLONGO, 8. PICCIA, 9. KRISTALIZACIJA, 10. MORJE, 11. CURTO-PICHETTO, 12. OB MORJU, 13. COLOMBERA, 14. GIASSI-CURTO, 15. LIFE, 16. VELIKA LAMA, 17. PRVO IZHLAPEVANJE, 18. MALA LAMA, 19. RAKCI, 20. DRUGO IZHLAPEVANJE, 21. PREDRAKCI, 22. TRETJE IZHLAPEVANJE, 23. VPLIVNO OBMOČJE, 24. LETALIŠČE, 25. LAGUNA, 26. STOJBE

__________________________________________________________________________________

9


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

REZULTATI V letu 2008 je bil izveden redni monitoring ptic na območju KPSS. ORNITOFAVNA V letu 2008 je bilo opaženih 183 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 168 vrst, na območju Lere pa 129 vrst ptic. Od leta 1878 pa do konca leta 2008 je bilo opaženih skupno 290 vrst ptic. V januarju 2008 je prezimovalo 63 vrst, v decembru 2008 pa 64 vrst. Opažena je bila ena nova vrsta za območje Sečoveljskih solin – mali strnad Emberiza pussila. V letu 2008 je na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline gnezdilo skupaj 45 vrst ptic. V letu 2008 rjava cipa Anthus campestris ponovno ni gnezdila. V Sloveniji velja za zelo redko vrsto. Živi na suhih solnih poljih Sečoveljskih solin, na kraških pustotah in vojaških vadbiščih. Njena gnezditvena razširjenost je jasno omejena na jugozahodno Slovenijo. Pri nas število rjavih cip glede na spremembe v gnezditvenih prebivališčih precej niha. Rdečenogi martinec Tringa totanus je v letu 2008 ponovno gnezdil. Zanesljivo je gnezdil par teh ptic, ki je uspešno speljal vsaj enega mladiča. Sabljarka Recurvirostra avosetta, ki je v Sečoveljskih solinah dosedaj gnezdila zgolj občasno in neredno, je v letu 2008 spet gnezdila. Na nasipu slane trate pred Muzejem solinarstva so gnezdili kar trije pari. Med zanimivimi vrstami, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2008 velja omeniti kravjo čapljo Bubulcus ibis, plamenca Phoenicopterus roseus, rjavoperuto komatno tekico Glareola pratincola, pukleža Limnocryptes minumus, kratkoprstega škrjanca Calandrella brachydactilla, kratkoprstega plezalčka Certhia brachydactyla, ostrogleža Calcarius lapponicus ter malega strnada Emberiza pussila, kot novo vrsto v KPSS.

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po letih od 1983 do 2008. Prikazano je naraščanje števila ugotovljenih vrst (rdeča črta) po letih ter število vrst ugotovljenih v tekočem koledarskem letu (modro).

10

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po mesecih v letu 2008.

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po tednih v letu 2008.

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po mesecih v letu 2008.

__________________________________________________________________________________

11


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po območjih v posameznih mesecih v KPSS.

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic v letu 2008 po območjih v KPSS.

12

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

GNEZDENJE Na obmolčju KPSS je v letu 2008 gnezdilo 45 vrst, od tega jih je na solinah gnezdilo le 23. SEZNAM GNEZDEČIH VRST: Vrste, ki gnezdijo na solinah: Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta) Mali deževnik (Charadrius dubius) Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) Rdečenogi martinec (Tringa totanus) Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Mala čigra (Sternula albifrons) Navadna čigra (Sterna hirundo) Domači golob (Columba livia »feral«) Črni hudournik (Apus apus) Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Mestna lastovka (Delichon urbicum) Bela pastirica (Motacilla alba) Rumena pastirica (Motacilla flava) Kos (Turdus merula) Brškinka (Cisticola juncidis) Svilnica (Cettia cetti) Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) Rjavi srakoper (Lanius collurio) Sraka (Pica pica) Vrste, ki gnezdijo na robu solin ali v vplivnem območju: Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) Rakar (Acrocephalus arundinaceus) Mali slavec (Luscinia megarhynchos) Veliki detel (Dendrocopos major) Poljski škrjanec (Alauda arvensis) Divja grlica (Streptopelia turtur) Turška grlica (Streptopelia decaocto) Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Siva penica (Sylvia communis) Žametna penica (Sylvia melanocephala) Plavček (Cyanistes caeruleus) Dolgorepka (Aegithalos caudatus) Kobilar (Oriolus oriolus) Šoja (Garrulus glandarius) Škorec (Sturnus vulgaris) Domači vrabec (Passer domesticus) Ščinkavec (Fringilla coelebs) Zelenec (Carduelis chloris) Lišček (Carduelis carduelis) Grilček (Serinus serinus) Plotni strnad (Emberiza cirlus) Veliki strnad (Emberiza calandra)

__________________________________________________________________________________

13


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Ĺ tevilo vr st 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - 10

Zasedenost kvadratov v letu 2008. UTM razdelitev po kvadratih 100 x 100 m.

14

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

POMEMBNE VRSTE V KPSS 1. RUMENONOGI GALEB Larus michahellis

Število gnezdečih parov rumenonogega galeba je pričakovano upadlo tudi v letu 2008 na manj kot 50 parov (toliko jih je bilo nazadnje leta 1990), saj se plenjenje odraslih osebkov in njihovega zaroda s strani lisic in kun nadaljuje vse od leta 2005, ko je gnezdeča populacija dosegla svoj gnezditveni višek, z več kot 200 gnezdečimi pari. Galebi, ki so zasedli običajna gnezdišča na območju Piccie in Mezzane, so imeli slab ali nikakršen gnezditveni uspeh, nekoliko bolje je bilo z manjšo kolonijo na območju Colombere. Opažamo tudi, da vedno več rumenonogih galebov gnezdi na ruševinah solinarskih hiš, vendar tam zaradi pomanjkanja ustreznosti prostora za gnezdenje ne more gnediti večje število teh ptic. Zanimivo je to, da se populacija ne uspe »rehabilitirati«, kljub dejstvu, da v nekaterih letih v juliju in avgustu tukaj letuje več tisoč osebkov. Vsekakor bo zanimivo spremljati, kdaj se bo pričel ponovni vzpon gnezdeče populacije rumenonogih galebov na območju Sečoveljskih solin.

Gnezdenje rumenonoga galeba Larus michahellis v obdobju 1983-2008. __________________________________________________________________________________

15


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Larus michahellis

Gnezditvena razĹĄirjenost rumenonogega galeba Larus michahellis v letu 2008.

16

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

2. NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo

Navadna čigra redno gnezdi na območju KPSS na nasipu območja Curto-Pichetto - prvoodkritega gnezdišča te vrste v Sečoveljskih solinah. Kljub nihanju gnezdeče populacije je populacija navadnih čiger na območju Sečoveljskih solin dokaj stabilna in v povprečju vse od leta 1990 gnezdi okoli 40 parov. V letu 2008 je gnezdila le na območju Fontanigg, kjer poleg na zgoraj omenjenemu gnezdišču gnezdi posamič le na območju Life. Za gnezdenje si izberejo večinoma s halofiti poraščene nasipe in otoke, ki so nekoliko dvignjeni nad vodo, pa vendar ob močnejših nalivih to ne zadošča, saj je bilo že večkrat ugotovljeno, da močnejši nalivi pobijejo številne manjše mladiče in odplaknejo jajca z gnezd. Gnezditveni uspeh navadnih čiger ni katastrofalen, je pa slab. Ugotovili smo, da lahko le dolga sušna obdobja brez padavin ugodno vplivajo na uspeh izvalitve, kot tudi na uspeh speljave. S primernim vodnim režimom in nadzorom dostopa do gnezdišč lahko preprečimo motnje s strani obiskovalcev in delno tudi plenjenje s strani lisic in kune. V zadnjih letih pa predstavljajo sive vrane dodatno grožnjo navadni čigri in drugim gnezdečim vrstam, saj dokaj uspešno plenijo jajca ter manjše mladiče.

Gnezdenje navadne čigre Sterna hirundo v obdobju 1983-2008. __________________________________________________________________________________

17


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

St erna hirundo

Gnezditvena razĹĄirjenost navadne Ä?igre Sterna hirundo v letu 2008.

18

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

3. MALA ČIGRA Sternula albifrons

Mala čigra predstavlja zanimivo gnezdilko Sečoveljskih solin saj vedno gnezdi najraje na najnižjih, z vodno gladino izenačenih mestih, zaradi česar pa je tveganje gnezditve večje in je zato nemalokrat gnezdilni uspeh nizek. Tudi napori z izgradnjo umetnih gnezdišč so se za to vrsto izkazali povsem neuspešni, saj čigre venomer zasedajo gnezdišča po svoji izbiri, blizu vode ter s tem tvegajo slabši gnezditveni uspeh. Kljub vsemu, pa lahko za malo čigro zatrdimo, da se število gnezdečih parov ves čas veča, čeravno jih je v letu 2008 gnezdilo nekaj manj kot leto poprej. Vzrok za to bi lahko bil tudi botulizem oz. pogin nekaterih v letu 2007 gnezdečih odraslih ptic. Tako kot navadna čigra je tudi mala čigra v letu 2008 gnezdila le na Fontaniggeah, na območju CurtoPichetto skupaj z navadno čigro ter posamič na območju Life ter na nasipu pred Muzejem solinarstva. Na območju Life je zaradi nizkega vodostaja na njegovem SZ delu nastalo peščini podobno presušeno območje, izenačeno z vodno gladino, kjer je gnezdila manjša kolonija z okoli 10 pari.

Gnezdenje male čigre Sternula albifrons v obdobju 1983-2008. __________________________________________________________________________________

19


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

St ernula albif rons

Gnezditvena razĹĄirjenost male Ä?igre Sternula albifrons v letu 2008.

20

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

4. POLOJNIK Himantopus himantopus

Število gnezdečih polojnikov v Sečoveljskih solinah se kljub nihanju njegove populacije povečuje, kar je najverjetneje posledica prvih poskusov pri uravnavanju vodnega režima na območjih, kjer ta vrsta gnezdi. V letu 2008 je gnezdilo 50 parov teh ptic. Večinoma gnezdi na Fontaniggeah, posamezni osebki tudi na območju 2. Izhlapevanja na Leri. Kolonijsko gnezdi le na halofitnem travniku (slana trata) pred Muzejem solinarstva, na katerem smo v letu 2008 pričeli s tedenskim vzdrževanjem vodnega režima oz. vodostaja vode v omenjenem bazenu. Tam gnezdi med 25 in 35 gnezdečih parov. Posamič ali skupaj s še parom ali dvema, je v letu 2008 gnezdil na območju Alto in Life. Večjega plenjenja polojnikovih legel s strani lisice in kune v tem letu nismo zabeležili, tudi število mladih polojnikov je bilo več kot zadovoljivo. Številni med njimi so tudi poleteli. Nekateri pari so gnezdili dokaj pozno in so se mladiči speljali tik pred odhodom v prezimovališča, zato so bili številni mladi polojniki tu še konec septembra.

Gnezdenje polojnika Himantopus himantopus v obdobju 1983-2008. __________________________________________________________________________________

21


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

H imant opus himant opus

Gnezditvena razĹĄirjenost polojnika Himantopus himantopus v letu 2008.

22

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

6. BELOČELI DEŽEVNIK Charadius alexandrinus

Število gnezdečih beločelih deževnikov na območju KPSS precej niha, kar je odvisno predvsem od vremenskih razmer v času gnezditve. Številne ujme z močnim dežjem namreč odplaknejo ali poškodujejo deževnikova jajca v gnezdu, na z vodo izenačenih predelih pa le-te preplavi voda. Večinoma gnezdi na Fontaniggeah, kjer pred Muzejem solinarstva gnezdi kolonijsko, medtem ko na Leri in v drugih predelih solin gnezdi posamič. V letu 2008 jih je največ gnezdilo na halofitnem travniku pred Muzejem solinarstva ter na območju Alto, za kar so zaslužni namenoma presušeni predeli solinskih bazenov. Beločelega deževnika ogroža tudi plenjenje jajc s strani sivih vran, ter polomast legel s strani obiskovalcev, ki se sprehajajo izven predvidenih poti zanje. Zanimivo opazovanje v letu 2008, je primer nestrpnosti polojnikov do beločelega deževnika in njegovih mladičev. Predvsem tam, kjer ti dve vrsti gnezdita skupaj na istem območju (glej karto v nadaljevanju). Z opazovanji barvno označenih beločelih deževnikov v letu 2007 smo ugotovili, da jih je nekaj na območju Sečoveljskih solin gnezdilo tudi v letu 2008. Zanimivo, da v letu 2008 nismo opazili nobenega barvno označenega mladiča beločelega deževnika iz leta 2007, temveč le odrasle osebke.

Gnezdenje beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v obdobju 1983-2008. __________________________________________________________________________________

23


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

C haradrius alexandrinus

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v letu 2008.

24

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Himantopus himantopus Charadrius alexandrinus

Prikaz zasedanja istih gnezditvenih območij beločelega deževnika Charadrius alexandrinus in polojnika Himantopus himantopus v obdobju 1983 - 2008. Razdelitev je v UTM kvadraotih 100 x 100 m.

__________________________________________________________________________________

25


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

7. MALI DEŽEVNIK Charadius dubius

Mali deževnik je na območju KPSS redna, vendar maloštevilna gnezdilka. Najpogosteje gnezdi na območju Piccie, kjer so pred leti postavili manjše betonsko solno polje. Z leti so ponekod betonske grede preperele v betonski drobir, ki še najbolj spominja na manjši prod, na katerem mali deževnik zelo rad gnezdi. Včasih gnezdi skupaj z beločelim deževnikom Charadrius alexandrinus. Tudi malega deževnika oz. njegov zarod ogrožajo predvsem sive vrane Corvus cornix, ki vsakodnevno stikajo po gnezdiščih.

Gnezdenje malega deževnika Charadrius dubius v obdobju 1983-2008.

26

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

C haradrius dubius

Gnezditvena razĹĄirjenost malega deĹževnika Charadrius dubius v letu 2008.

__________________________________________________________________________________

27


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

9. BRŠKINKA Cisticola juncidis

Brškinka je Sečoveljskih solinah in okolici stalnica. Njena populacija sicer nekoliko niha, pa vendar tu gnezdi stalno od 5 do 10 parov teh ptic. Z zaraščanjem grmovja na nasipih pa postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin povsem spremenila. Tudi ostrejše zime populacije brškink ne uničijo povsem, kot se je bilo to zgodilo v zimi 1985/1986.

Gnezdenje brškinke Cisticola juncidis v obdobju 1983-2008.

28

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

C ist icola juncidis

Gnezditvena razĹĄirjenost brĹĄkinke Cisticola juncidis v letu 2008.

__________________________________________________________________________________

29


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

10. RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu v aprilu do sredine maja. Gnezdi na območju slane trate pred Muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alta ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov.

Gnezdenje rumene pastirice Motacila flava v obdobju 1983-2008.

30

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Mot acilla f lava

Gnezditvena razĹĄirjenost rumene pastirice Motacila flava v letu 2008.

__________________________________________________________________________________

31


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

11. DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Sečoveljske soline so za duplinsko kozarko še vedno edino znano gnezdišče v Sloveniji. Čeprav v letu 2007 gnezditve nismo uspeli potrditi, pa so v letu 2008 na območju Sečoveljskih solin gnezdili najmanj trije pari. Speljanih mladičev kasneje nismo opazili, tako da je uspeh gnezdenja vprašljiv. Tudi izven gnezditvenega obdobja postaja duplinska kozarka vse pogostejša in zanimivo, da kljub domnevi o izredno majhnem številu primernih mest za gnezdenje, ta vrsta še vedno najde sebi primerno gnezdišče.

Gnezdenje duplinske kozarke Tadorna tadorna v obdobju 1983-2008.

32

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Tadorna t adorna

Gnezditvena razĹĄirjenost duplinske kozarke Tadorna tadorna v letu 2008.

__________________________________________________________________________________

33


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

12. SABLJARKA Recurvirostra avosetta

Sabljarka je do leta 2008 gnezdila le dvakrat, pa še takrat je gnezdil le po en par. V letu 2008 so na na nasipu območja slane trate gnezdili kar trije pari, vendar so se uspešno speljali le trije mladiči prvega para. Drugi par je sicer ime tudi mladiče, vendar niso poleteli. Tretjemu paru je bilo leglo z jajci izplenjeno. Kljub bolj primernim gnezditvenim predelom na območju Sečoveljskih solin, so si sabljarke izbrale nasip med Muzejem solinarstva in slano trato, čeprav je le-ta dostopen kopenskim plenilcem (kuna, lisica), kot tudi naključnim sprehajalcem, ki lahko legla pohodijo. Sečoveljske soline so edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji.

Gnezdenje sabljarke Recurvirostra avosetta v obdobju 1983-2008.

34

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

R ecurvirost ra avoset t a

Gnezditvena razĹĄirjenost sabljarke Recurvirostra avosetta v letu 2008.

__________________________________________________________________________________

35


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

13. RDEČENOGI MARTINEC Tringa totanus

Tudi gnezdenje rdečenogega martinca je na območju Sečoveljskih siolina nadvse zanimivo, saj je po do sedaj znanih in potrjenih opazovanjih gnezdil le dvakrat. Zadnjič prav v letu 2008. V obeh primerih je gnezdil le po en par teh ptic, čeprav sta bila v času gnezditve opazovana dva območno se spreletavajoča in pojoča samca. Gnezdil je na nasipu bazena med kanaloma Pichetto in Curto. Rdečenogi martinec je imel v tem letu dve lagli, drugo je bilo nadomestno. Vprašanje je zakaj je prvo leglo par zapustil. Kasneje je bil opažen le en speljan mladič.

Gnezdenje rdečenogega martinca Tringa totanus v obdobju 1983-2008.

36

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Tringa t ot anus

Gnezditvena razĹĄirjenost rdeÄ?enogega martinca Tringa totanus v letu 2008.

__________________________________________________________________________________

37


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

OSTALE GNEZDEČE VRSTE

38

Domači golob Columba livia »feral«

Divja grlica Sstreptopelia turtur

Turška grlica Streptopelia decaocto

Črni hudournik Apus apus

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Veliki detel Dendrocopos major

Poljski ĹĄkrjanec Alauda arvensis

KmeÄ?ka lastovka Hirundo rustica

Mestna lastovka Delichon urbica

__________________________________________________________________________________

39


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

40

Bela pastirica Motacilla alba

Kos Turdus merula

Mali slavec Luscinia megarhynchos

Svilnica Cettia cetti

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus

Rakar Acrocephalus arundinaceus

Kratkoperuti vrtnik Hippolais pollyglota

Črnoglavka Sylvia atricapilla

__________________________________________________________________________________

41


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

42

Siva penica Sylvia communis

Žametna penica Sylvia melanocephala

Plavček Cyanistes caeruleus

Dolgorepka Aegithalos caudatus

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Kobilar Oriolus oriolus

Rjavi srakoper Lanius collurio

Ĺ oja Garrulus glandarius

Sraka Pica pica

__________________________________________________________________________________

43


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

44

Škorec Sturnus vulgaris

Domači vrabec Passer domesticus

Ščinkavec Fringilla coelebs

Zelenec Carduelis chloris

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Lišček Carduelis carduelis

Grilček Serinus serinus

Plotni strnad Emberiza cirlus

Veliki strnad Emberiza calandra

__________________________________________________________________________________

45


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

PREZIMOVANJE Po podatkih od leta 1983 do vključno leta 2008 je na območju Sečoveljskih solin prezimovalo 134 vrst. V letu 2008 je tu prezimovalo 82 vrst. Med vrste, ki so v letu 2008 množično prezimovale na obravnavanem območju, še vedno uvrščamo črno lisko Fulica atra, kreheljca Anas crecca, mlakarico Anas platyrhynchos, navadno žvižgavko Anas penelope, rumenonogega Larus michahellis, rečnega galeba Larus ridibundus, velikega kormorana Phalacrocorax carbo, malo belo Egretta garzetta in veliko belo čapljo Egretta alba.

Število Vrst na prezimovanju po območjih v letu 2008.

46

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikazi pojavljanja nekaterih vrst po tednih v letu 2008

MLAKARICA (Anas platyrhynchos)

ŽVIŽGAVKA (Anas penelope)

__________________________________________________________________________________

47


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

KREHELJC (Anas crecca)

ŽLIČARICA (Anas clypeata)

48

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

SREDNJI ŽAGAR (Mergus serrator)

ČRNA LISKA (Fulica atra)

__________________________________________________________________________________

49


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

PRELET Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem. V tem času je bilo v letu 2008 evidentiranih 134 različnih vrst. V času jesenskega preleta, ki poteka od avgusta do oktobra pa 116 vrst. Višek spomladanskega preleta je v aprilu, jesenskega pa v oktobru. Še vedno na preletu prevladujejo številni pobrežniki, predvsem prodniki in martinci. Togotnik Philomachus pugnax je precej reden na spomladanskem preletu, medtem ko so jesenski podatki o njegovem pojavljanju izjemni. Bolj številni so tudi galebi, predvsem rumenonogi Larus michahellis, rečni Croicocephalus ridibundus in črnoglavi galeb Ichtyaetus melanocephalus. Številne ptice pevke se v jesenskem času selijo prek Sečoveljskih solin. Podatki ulova in obročkanja ptic kažejo, da je na tem območju jesenska selitev ptic pevk bolj izrazita kot spomladanska. Na selitvi so najpogostejše številne penice, trstnice, strnadi ter druge vrste. Predvsem je opaziti, da se v jesenskem času tu ustavljajo različne zrnojede vrste, ki se hranijo s semeni nekaterih halofitnih vrst. Med temi jatami se vedno najde kaka nova vrsta za soline in tudi v prihodnje bomo takim skupinam namenili večjo pozornost.

Število vrst na spomladanskem in jesenskem preletu v letu 2008.

50

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikazi pojavljanja nekaterih vrst po tednih v letu 2008

SPREMENLJIVI PRODNIK (Calidris alpina)

MALI PRODNIK (Calidris minuta)

__________________________________________________________________________________

51


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

TOGOTNIK (Philomachus pugnax)

ZELENONOGI MARTINEC (Tringa nebularia)

52

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

MOČVIRSKI MARTINEC (Tringa glareola)

MALI MARTINEC (Actitis hypoleucos)

__________________________________________________________________________________

53


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

REDKE VRSTE Med redke vrste KPSS smo še do nedavnega šteli tudi snežnega strnada Plectrophenax nivalis, za katerega pa zdaj vemo, da se tu pojavlja redno. Občasno se tu pojavljata plamenec Phoenicopterus ruber in kravja čaplja Bubulcus ibis. Med redke vrste štejemo tudi ostrogleža Calcarius lapponicus. In rjavoperutno komatno tekico Glareola pratincola. Opazovanje v letu 2008 je bilo šele drugo njegovo pojavljanje na območju KPSS.

NOVE VRSTE Med nove vrste za Sečoveljske soline v letu 2008 štejemo malega strnada Emberiza pussila, ki se je 22.10.2008 prehranjeval skupaj z drugimi strnadi na cesti ob izlivu reke Dragonje.

Mali strnad Emberiza pusilla – nova vrsta v letu 2008.

54

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

RIBOJEDE VRSTE Med običajnimi ribojedimi vrstami, ki se redno pojavljajo na območju KPSS (Phalacrocorax carbo, Ardea cinerea, Egretta garzetta, E. alba, Croicocephalus ridibundus) pa zadnja opazovanja kažejo na to, da so Sečoveljske soline oz. morje pred njimi eno najpomembnejših prenočišč za številne sredozemske vranjeke Phalacrocorax aristotelis desmaresti, saj jih tu v avgustu prenočuje več kot 500, kar bi lahko v prihodnje vodilo do razglasitve prvega slovenskega morskega IBA območja.

Skupina vranjekov Phalacrocorax aristotelis sicer prenočuje na bojah bližnjega školjčišča, toda v zgodnjih jutranjih urah se zadržujejo na zunanjem, visokomorskem nasipu Colombere. Le redki zaidejo tudi v bazen Colombere, v notranjosti solin pa jih bomo iskali zaman.

__________________________________________________________________________________

55


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikazi pojavljanja nekaterih vrst po tednih v letu 2008 MALA BELA ČAPLJA (Egretta garzetta)

VELIKA BELA ČAPLJA (Ardea alba)

56

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

SIVA ČAPLJA (Ardea cinera)

REČNI GALEB (Croicocephalus ridibundus)

__________________________________________________________________________________

57


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

RUMENONOGI GALEB (Larus michahellis)

ČRNOGLAVI GALEB (Iychtyaetus melanocephalus)

58

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

KORMORAN (Phalacrocorax carbo)

VRANJEK (Phalacrocorax aristotelis)

__________________________________________________________________________________

59


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

POGOSTNOST IN ČASOVNO POJAVLJANJE PTIC V SEČOVELJSKIH SOLINAH 1870-2008 1870-2007Gaviiformes SLAPNIKI Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) Polarni slapnik (Gavia arctica) Ledni slapnik (Gavia immer) Rumenokljuni slapnik (Gavia adamsii)

JFMAMJJASOND    

Podicipediformes PONIRKI Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) Črnogrli ponirek (Podiceps nigricollis)

JFMAMJJASOND     

Procellariiformes VIHARNIKI Sredozemski viharnik (Puffinus yelkouan)

JFMAMJJASOND 

Pelecaniformes STRMOGLAVCI Strmoglavec (Morus bassanus) KORMORANI Kormoran (Phalacrocorax carbo) Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) Pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmeus)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND   

Ciconiiformes ČAPLJE Siva čaplja (Ardea cinerea) Rjava čaplja (Ardea purpurea) Velika bela čaplja (Egretta alba) Mala bela čaplja (Egretta garzetta) Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) Kravja čaplja (Bubulcus ibis) Kvakač (Nycticorax nycticorax) Mala bobnarica (Ixobrychus minutus) Velika bobnarica (Botaurus stellaris)

JFMAMJJASOND         

Ciconiiformes ŠTORKLJE Črna štorklja (Ciconia nigra) Bela štorklja (Ciconia ciconia)

JFMAMJJASOND  

IBISI Plevica (Plegadis falcinellus) Žličarka (Platalea leucorodia)

JFMAMJJASOND  

Phoenicopteriformes PLAMENCI Plamenec (Phoenicopterus roseus)

60

JFMAMJJASOND 

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

PLOVCI Rumeni žvižgač (Dendrocygna bicolor) Labod grbec (Cygnus olor) Črni labod (Cygnus atratus) Labod pevec (Cygnus cygnus) Njivska gos (Anser fabalis) Beločela gos (Anser albifrons) Siva gos (Anser anser) Belolična gos (Branta leucopsis) Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Mandarinka (Aix galericulata) Žvižgavka (Anas penelope) Konopnica (Anas strepera) Kreheljc (Anas crecca) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Dolgorepa raca (Anas acuta) Regeljc (Anas querquedula) Žličarica (Anas clypeata) Tatarska žvižgavka (Netta rufina) Sivka (Aythya ferina) Kostanjevka (Aythya nyroca) Čopasta črnica (Aythya fuligula) Rjavka (Aythya marila) Gaga (Somateria mollissima) Zimska raca (Clangula hyemalis) Črna raca (Melanitta nigra) Žametna raca (Melanitta fusca) Zvonec (Bucephala clangula) Mali žagar (Mergellus albellus)

JFMAMJJASOND                            

Anseriformes PLOVCI Srednji žagar (Mergus serrator) Veliki žagar (Mergus merganser)

JFMAMJJASOND  

Falconiformes RIBJI ORLI Ribji orel (Pandion haliaetus)

JFMAMJJASOND 

ORLI Sršenar (Pernis apivorus) Rjavi škarnik (Milvus milvus) Črni škarnik (Milvus migrans) Belorepec (Haliaeetus albicilla) Kačar (Circaetus gallicus) Rjavi lunj (Circus aeruginosus) Pepelasti lunj (Circus cyaneus) Močvirski lunj (Circus pygargus) Skobec (Accipiter nisus) Kragulj (Accipiter gentilis) Kanja (Buteo buteo) Veliki klinkač (Aquila clanga) Planinski orel (Aquila chrysaetos)

JFMAMJJASOND             

__________________________________________________________________________________

61


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

SOKOLI Južna postovka (Falco naumanni) Postovka (Falco tinnunculus) Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) Sredozemski sokol (Falco eleonorae) Mali sokol (Falco columbarius) Škrjančar (Falco subbuteo) Sokol selec (Falco peregrinus)

JFMAMJJASOND       

Galliformes KOLINKE Virginijski Kolin (Colinus virginianus)

JFMAMJJASOND 

POLJSKE KURE Kotorna (Alectoris graeca) Jerebica (Perdix perdix) Prepelica (Coturnix coturnix) Fazan (Phasianus colchicus)

JFMAMJJASOND    

ŽERJAVI Žerjav (Grus grus)

JFMAMJJASOND 

MOKOŽI Mokož (Rallus aquaticus) Kosec (Crex crex) Mala tukalica (Porzana parva) Grahasta tukalica (Porzana porzana) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Črna liska (Fulica atra)

JFMAMJJASOND      

ŠKOLJKARICE Školjkarica (Haematopus ostralegus)

JFMAMJJASOND 

SABLJARKE Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

JFMAMJJASOND  

PRLIVKE Prlivka (Burhinus oedicnemus)

JFMAMJJASOND 

TEKICE Puščavski tekalec (Cursorius cursor) Rjava komatna tekica (Glareola pratincola)

JFMAMJJASOND  

62

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

DEŽEVNIKI Priba (Vanellus vanellus) Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) Črna prosenka (Pluvialis squatarola) Komatni deževnik (Charadrius hiaticula) Mali deževnik (Charadrius dubius) Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) Dular (Charadrius morinellus)

JFMAMJJASOND       

KLJUNAČI Sloka (Scolopax rusticola) Puklež (Lymnocryptes minimus) Čoketa (Gallinago media) Kozica (Gallinago gallinago) Črnorepi kljunč (Limosa limosa) Progastorepi kljunač (Limosa lapponica) Mali škurh (Numenius phaeopus) Tenkokljuni škurh (Numenius tenuirostris) Veliki škurh (Numenius arquata)

JFMAMJJASOND         

Charadriiformes KLJUNAČI Črni martinec (Tringa erythropus) Rdečenogi martinec (Tringa totanus) Jezerski martinec (Tringa stagnatilis) Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) Pikasti martinec (Tringa ochropus) Močvirski martinec (Tringa glareola) Mali martinec (Actitis hypoleucos) Kamenjar (Arenaria interpres) Veliki prodnik (Calidris canutus) Peščenec (Calidris alba) Mali prodnik (Calidris minuta) Temminckov prodnik (Calidris temminckii) Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) Ploskokljunec (Limicola falcinellus) Togotnik (Philomachus pugnax) Ozkokljuni liskonožec (Phalaropus lobatus) Ploskokljuni liskonožec (Phalaropus fulicarius)

JFMAMJJASOND                  

GOVNAČKE Lopatasta govnačka (Stercorarius pomarinus)

JFMAMJJASOND 

__________________________________________________________________________________

63


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

GALEBI Sivi galeb (Larus canus) Morski galeb (Larus marinus) Srebrni galeb (Larus argentatus) Rjavi galeb (Larus fuscus) Kaspijski galeb (Larus cachinnans) Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Rečni galeb (Croicocephalus ridibundus) Zalivski galeb (Larus genei) Črnoglavi galeb (Ichtiaetus melanocephalus) Mali galeb (Larus minutus) Triprsti galeb (Rissa tridactyla)

JFMAMJJASOND           

ČIGRE Črnonoga čigra (Sterna nilotica) Kaspijska čigra (Sterna caspia) Bengalska čigra (Sterna bengalensis) Kričava čigra (Sterna sandvicensis) Navadna čigra (Sterna hirundo) Mala čigra (Sterna albifrons) Belolična čigra (Chlidonias hybridus) Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) Črna čigra (Chlidonias niger)

JFMAMJJASOND         

Columbiformes GOLOBI Skalni golob (Columba livia) Golob duplar (Columba oenas) Grivar (Columba palumbus) Divja grlica (Streptopelia turtur) Turška grlica (Streptopelia decaocto)

JFMAMJJASOND     

Cuculiformes KUKAVICE Čopasta kukavica (Clamator glandarius) Kukavica (Cuculus canorus)

JFMAMJJASOND  

Strigiformes PEGASTE SOVE Pegasta sova (Tyto alba)

JFMAMJJASOND 

SOVE Veliki skovik (Otus scops) Velika uharica (Bubo bubo) Lesna sova (Strix aluco) Čuk (Athene noctua) Mala uharica (Asio otus) Močvirska uharica (Asio flammeus)

JFMAMJJASOND      

Caprimulgiformes PODHUJKE Podhujka (Caprimulgus europaeus)

JFMAMJJASOND 

Apodiformes 64

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

HUDOURNIKI Planinski hudournik (Tachymarptis melba) Črni hudournik (Apus apus)

JFMAMJJASOND  

Coraciiformes VODOMCI Vodomec (Alcedo atthis)

JFMAMJJASOND 

ČEBELARJI Čebelar (Merops apiaster)

JFMAMJJASOND 

ZLATOVRANKE Zlatovranka (Coracias garrulus)

JFMAMJJASOND 

SMRDOKAVRE Smrdokavra (Upupa epops)

J F M A M J J A S O N D 

DETLI IN ŽOLNE Vijeglavka (Jynx torquilla) Mali detel (Dendrocopos minor) Srednji detel (Dendrocopos medius) Veliki detel (Dendrocopos major) Črna žolna (Dryocopus martius) Zelena žolna (Picus viridis)

J F M A M J J A S O N D      

Passeriformes ŠKRJANCI Laški škrjanec (Melanocorypha calandra) Kratkoprsti škrjanec (Calandrella brachydactyla) Čopasti škrjanec (Galerida cristata) Hribski škrjanec (Lullula arborea) Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

JFMAMJJASOND     

LASTOVKE Breguljka (Riparia riparia) Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Rdeča lastovka (Cecropis daurica) Mestna lastovka (Delichon urbica)

JFMAMJJASOND    

PASTIRICE Bela pastirica (Motacilla alba) Citronasta pastirica (Motacilla citreola) Rumena pastirica (Motacilla flava) Siva pastirica (Motacilla cinerea) Rjava cipa (Anthus campestris) Drevesna cipa (Anthus trivialis) Mala cipa (Anthus pratensis) Rdečegrla cipa (Anthus cervinus) Cipa vriskarica (Anthus spinoletta)

JFMAMJJASOND         

__________________________________________________________________________________

65


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

KRALJIČKI Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapillus)

JFMAMJJASOND  

PEGAMI Pegam (Bombycilla garrulus)

JFMAMJJASOND 

POVODNI KOSI Povodni kos (Cinclus cinclus) STRŽKI Stržek (Troglodytes troglodytes)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND 

PEVKE Siva pevka (Prunella modularis)

JFMAMJJASOND 

DROZGI Kos (Turdus merula) Brinovka (Turdus pilaris) Cikovt (Turdus philomelos) Carar (Turdus viscivorus) Vinski drozg (Turdus iliacus)

JFMAMJJASOND     

BRŠKINKE Brškinka (Cisticola juncidis)

JFMAMJJASOND 

PENICE Svilnica (Cettia cetti) Kobiličar (Locustella naevia) Rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis) Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides) Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon) Povodna trstnica (Acrocephalus paludicola) Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) Rakar (Acrocephalus arundinaceus) Bledi vrtnik (Hippolais pallida) Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) Kovaček (Phylloscopus trochilus) Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Vrtna penica (Sylvia borin) Siva penica (Sylvia communis) Mlinarček (Sylvia curruca) Taščična penica (Sylvia cantillans) Žametna penica (Sylvia melanocephala)

JFMAMJJASOND                      

66

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

MUHARJI Sivi muhar (Muscicapa striata) Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) Belovrati muhar (Ficedula albicollis) Mali muhar (Ficedula parva) Taščica (Erithacus rubecula) Veliki slavec (Luscinia luscinia) Mali slavec (Luscinia megarhynchos) Modra taščica (Luscinia svecica) Šmarnica (Phoenicurus ochruros) Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) Repaljščica (Saxicola rubetra) Prosnik (Saxicola torquata) Kupčar (Oenanthe oenanthe) Španski kupčar (Oenanthe hispanica)

JFMAMJJASOND              

BRKATE SINICE Brkata sinica (Panurus biarmicus)

JFMAMJJASOND 

DOLGOREPKE Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

JFMAMJJASOND 

SINICE Močvirska sinica (Poecile palustris) Menišček (Periparus ater) Velika sinica (Parus major) Plavček (Cyanistes caeruleus)

JFMAMJJASOND    

BRGLEZI Brglez (Sitta europaea)

JFMAMJJASOND 

DREVESNI PLEZALČKI Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla)

JFMAMJJASOND 

PLAŠICE Plašica (Remiz pendulinus)

JFMAMJJASOND 

KOBILARJI Kobilar (Oriolus oriolus)

JFMAMJJASOND 

SRAKOPERJI Rjavi srakoper (Lanius collurio) Veliki srakoper (Lanius excubitor) Črnočeli srakoper (Lanius minor) Rjavoglavi srakoper (Lanius senator)

JFMAMJJASOND me   

__________________________________________________________________________________

67


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

VRANI Šoja (Garrulus glandarius) Sraka (Pica pica) Krekovt (Nucifraga caryocatactes) Kavka (Corvus monedula) Poljska vrana (Corvus frugilegus) Siva vrana (Corvus cornix) Krokar (Corvus corax)

JFMAMJJASOND       

ŠKORCI Rožnati škorec (Pastor roseus) Škorec (Sturnus vulgaris)

JFMAMJJASOND  

VRABCI Domači vrabec (Passer domesticus) Travniški vrabec (Passer hispaniolensis) Poljski vrabec (Passer montanus)

JFMAMJJASOND   

ŠČINKAVCI Ščinkavec (Fringilla coelebs) Pinoža (Fringilla montifringilla) Mali krivokljun (Loxia curvirostra) Zelenec (Carduelis chloris) Čižek (Carduelis spinus) Lišček (Carduelis carduelis) Repnik (Carduelis cannabina) Grilček (Serinus serinus) Kalin (Pyrrhula pyrrhula) Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

JFMAMJJASOND          

STRNADI Rumeni strnad (Emberiza citrinella) Plotni strnad (Emberiza cirlus) Skalni strnad (Emberiza cia) Vrtni strnad (Emberiza hortulana) Mali strnad (Emberiza pusilla) Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala) Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) Veliki strnad (Emberiza calandra) Laponski ostroglež (Calcarius lapponicus) Snežni strnad (Plectrophenax nivalis)

JFMAMJJASOND          

68

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA V NARAVOVARSTVENE NAMENE Vodni režim v naravovarstvene namene je usklajen z vodnim režimom namenjenim v proizvodnje namene. Ustrezen nivo vode je v času preleta in prezimovanja več kot dobrodošel, v času gnezdenja pa več kot nujen, saj je predvsem od njega odvisen gnezdilni uspeh številnih vrst. Vodo dovajamo v sistem območja Fontanigge prek zaporničnih sistemov, ki so v času gnezdenja obrnjeni navznoter oz. na vtok vode v bazene, v zimskem času pa v obratni smeri odvajajo odvečne vode nazaj v morje. Nekateri zapornični sistemi so zablokirani z lesenimi zaporami in jih odpiramo le po potrebi. Z nalivanjem sveže morske vode na Fontanigge zagotavljamo dotok sveže morske hrane. Območje Alta nalivamo prek kalija Hidro, od tu pa gredo vode po potrebi v dve smeri: prek cevi na območje Predrakcev oz. na območje Life. Predrakci postopoma zalijejo tudi območje Rakci, saj sta ti dve območji med seboj povezani z ožino. Rakce lahko nalijemo tudi prek kalija na kanalu Pichetto in z zaprtjem cevi na Malo Lamo lahko dosežemo učinek nalivanja navzgor proti Altu. V nasprotnem po potrebi nalivamo območje Male Lame, iz nje pa prek cevi Veliko Lamo ali pa prek lesenega korita območje slane trate, kjer gnezdijo za soline najpomembnejše vrste. Vode iz Velike Lame odtekajo nazaj v morje prek kalija Sonček na kanalu Pichetto. Lahko pa vode iz Velike Lame uporabimo za nalivanje območja Curto-Pichetto. Ob pomanjkanju vode na Fontaniggeah lahko vodo na območje Curto-Pichetto dovajamo prek območja Life in Corsolongo, vendar se ta način uporablja le takrat, kadar soline ne potrebujejo vode v proizvodnje namene. Life območje, ki se napaja prek vod iz Alta (cev ob letališču), lahko nalivamo tudi prek kalija Toničo, ki je sicer v času gnezdenja zaprt. Vodne režime usklajujemo vse do konca gnezditvene sezone.

Shematični prikaz nalivanja oz. premikanja vod na območju Fontanigge. Z modro je označeno nalivanje morske vode iz nalivnih kanalov prek zaporničnih sistemov (kalijev) v bazene, z rdečo pa premik vod med posameznimi bazeni, z namenom zagotavljanja ustreznega nivoja vode, ki ga odčitavamo s pomočjo merskih lat. __________________________________________________________________________________

69


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA V PROIZVODNE IN VODNOGOSPODARSKE NAMENE

Kroženje in transport vod Za pridelavo se s plimo zajema morsko vodo, ki prihaja izključno iz Piranskega zaliva. Dotoki zunanjih vod so onemogočeni z obrobnimi kanali in nasipi. Sistem transporta vod sestavlja omrežje nalivnih in odlivnih kanalov, črpališča, zapornice za uravnavanje pretokov in glavne zapornice s povratnimi loputami za polnjenje ali praznjenje bazenov neposredno v morje ali kanale povezane z njim. Kanali za transport vod so zgrajeni iz sedimenta nekdanjih naplavin reke Dragonje in so izpostavljeni eroziji. Posebno hitra je erozija v močnih nalivih in v času, ko so bazeni poplavljeni ter vetrovi povzročajo valove. Nalivni kanal Lera (fossado) je zalogovnik sveže morske vode za obdobja nizkih vodostajev morja. Opremljen je z zapornico z dvojno zaporo na vreteno za ročno odpiranje ob plimi in zapiranje zajete zaloge. Površina kanala je 4,960 ha. Zgrajen je za prostotočno nalivanje bazenov za izhlapevanje. Nasipi kanala so zgrajeni iz sedimenta, na manjšem delu odsekov so obloženi s kamnom. Na Leri zajema površino 213,992 ha in je razdeljeno na tri območja izhlapevanja: prvo izhlapevanje (129,1 ha), drugo izhlapevanje (55,9 ha) in tretje izhlapevanje (32,8 ha). Te površine so namenjene za pripravo slanic do slanosti blizu zasičenosti in se jih prečrpa v poslužnice na kristalizaciji ali pa v rezervoarje, če so količine večje, kot je dnevna poraba na kristalizaciji. Nasipi, ki ograjujejo bazene za izhlapevanje, kanali in dno bazenov so zgrajeni iz sedimenta in so izpostavljeni stalni eroziji. K površinam za izhlapevanje slanice sodi tudi območje Fontanigge. Fontanigge, velikosti 313,833 ha ležijo med kanalom Grande in reko Dragonjo. Na zahodu so obdane z morskim visokovodnim nasipom, na vzhodu pa z agrarno površino V Fontaniggeah je mreža kanalov, ki so v preteklosti služili dovodu morske vode do posameznih solnih polj, a odvodu izrabljenih in padavinskih vod ter za transportne plovne poti. Največji v mreži kanalov so Giassi, Curto in najdaljši Pichetto, ki je ohranil svojo vlogo za upravljanje vodnih režimov na tem območju. Fontanigge ležijo v smeri doline Dragonje in močnejših dnevnih ter nočnih vetrov, ki pospešujejo izhlapevanje vode v bazenih. V delni rabi, podrejeni vzdrževanju nivojev vod za gnezdeče ptice, je za pripravo slanic urejeno 175,00 ha površine, ki je razdeljena na območje južno od kanala Pichetto in območje severno od njega. Območji sta razdeljeni na bazene, katerih velikost in oblika je prilagojena obstoječim strukturam starih solnih polj. Bazeni so povezani z zapornicami, s katerimi se uravnavajo pretoki in količina slanice. Uravnavanje zapornic je pogojeno z vremenskimi razmerami. Slanost postopno narašča do zapornic pred sifoni, ki omogočajo transport slanice na eksploatacijsko polje Lera, kjer doseže končno slanost za uporabo na 2.izparenju. V obdobju pridelave soli, ob plimah, morsko vodo dovaja na področje kanal Pichetto preko zapornic s povratno loputo, obrnjeno za vtok v soline. V zimskem času je povratna loputa obrnjena za praznjenje področja tako, da padavinske vode ob osekah odtekajo v kanal.

70

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

VISOKO PLIMOVANJE IN POŠKODBE VISOKOMORSKIH NASIPOV Nadpovprečno visoko plimovanje v decembru 2008 je povzročilo številne poškodbe na infrastrukturi solin, predvsem na vseh visokomorskih nasipih, kot tudi na tistih nasipih ki so s kanali povezani z morjem. S pomočjo lastnih sredstev in sredstev, ki nam jih je intervetno namenila država, smo sanirali večino kritičnih poškodb, popolna sanacija območja pa bo s pomočjo evropskih sredstev potekala nekaj let.

Dr

ni ca

Legenda Preboj - poškodba zidu Poškodba obnovljenega dela Poškodba v sanaciji Vdor morske vode ob plimi

Kan al P ic

hett o

Erozija nasipov

Shematični prikaz prebojev in poškodb na območju Colombere po visokem plimovanju decembra 2008.

__________________________________________________________________________________

71


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Preboj na levi breĹžini Jernejevega kanala po visokem plimovanju decembra 2008. Voda je povsem zalila obmoÄ?je Mezzane.

72

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Voda je prestopila bregove tudi v kanalu Grande in se razlivala na obmoÄ?je Picce.

__________________________________________________________________________________

73


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Tudi na Fontaniggeah ni bilo nič bolje. Voda je iz Dragonje drla na območje Muzeja solinarstva..

74

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

Sanacija nasipa, ki povezuje Colombero s Corsolongom. Pred sanacijo tega nasipa, so vode z morja (ob preboju visokomorskih nasipov Colombere) grozile, da bodo zalile zaledje solin (letališče, Sečovlje)

__________________________________________________________________________________

75


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

OBISKOVANJE PARKA OBISK PARKA V letu 2008 smo zabeležili 21459 obiskovalcev, od tega je bilo več kot 301 vodenih ogledov. V letu 2007 je bilo zabeleženih 31378 obiskovalcev in 336 vodenih ogledov, kar je približno toliko kot leto poprej. Največ obiskovalcev je še vedno v mesecih maj, junij, september in oktober, najmanj pa decembra, januarja in februarja. Za leto 2008 nimamo podatkov o obisku območja Fontanigge, saj je v tem letu recepcijo poskusno prevzel Muzej Solinarstva. Manjše število obiska in vodenih ogledov gre najverjetneje pripisati popularni recesiji, kot tudi dejstvu, da se bo obisk KPSS najverjetneje ustalil pri približno 20.000 obiskovalcih letno, kar je tudi zgornja meja nosilnosti tega prostora.

Število obiskovalcev v letih 2007 in 2008.

Število vodenih obiskov v letih 2007 in 2008.

76

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

PREDLOGI

1. Redno plačavanje podaljšanja licence za programe Wildlife Recorder in DMAP. 2. Nakup prenosnega računalnika za potrebe KPSS 3. Ureditev ustreznega laboratorija za namene spremljanja kakovosti vod in drugih kemijsko – fizikalnih analiz KPSS 4. Izdelava lesene lope za potrebe obročkovalske postaje Stojbe 5. Nakup ustreznega čolna za namene naravovarstvenega nadzora in rednega dela 6. Priprava ustrezne dokumentacije in izdelava lesenega mostovža in poti za obiskovalce na Leri 7. Priprava ustrezne dokumentacije in izdelava učne poti za obiskovalce na Fontaniggeah

__________________________________________________________________________________

77


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

LITERATURA ALLAS, All About Salt (2004): Salt and Salinas in the Mediterranean. Portugal. BELTRAM, G. , SOVINC, A. (1999:. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor,. BENČIČ M., E., ŽAGAR, Z., DAHM, H. (2002): Cultural Heritage and Salt Museums: setting up an open-air Salt Museum. ALAS Technical Letter 3. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. BONIN, F., DAHM, H. (2002): Training of Salters: guidelines and general material. ALAS Technical Letter 4. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. BRAČKO, F. , DENAC, D. , HUDOKLIN, A. , JANČAR, T. , KMECL, P. , PERUŠEK, M. , POLAK, S. , RUBINIČ, B. , SURINA, B. , ŠTUMBERGER, B. , TOME, D. , TRONTELJ P. (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji = Important bird areas (IBA) in Slovenia, (Monografija DOPPS, št. 1). Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS. BRITTON, R., H., JOHNSON, A., R., (1987): An ecological account of a Mediterranean Salina: The Salin de Giraud. Biol. Conserv. 42: 185-230. CARUSO, S., BELKACEM, N., MAYOL, H., MONBAILLIU, X., MOLINA, P., SIMEONOV, P. & ŠKORNIK, I. (1996): Convenzione di Alghero 1995 sulla biodiversita costiera e marina del Mediterraneo, Edizioni Sole, Colana Mediterranea, Alghero, Sardinia. CERVIA – COMMACHIO – SEČOVELJSKE SOLINE (2006): Kaj jih povezuje. Zgibanke. Projekt LIFE Narava. KPSS, Parco delta del Po. Italia. DAHM, H. (2002): Marketing of Salt. Marketing of traditionally produced salt: a practitioners guide. ALAS Technical Letter 2. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. GEISTER, I. (1985): Predlog za zavarovanje dela Sečoveljskih solin. Acrocephalus, letn. 6, št. 26, str. 57-59. GEISTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. GEISTER, I. (1998): Popisa brškinke Cisticola juncidis, svilnice Cettia cetti in rakarja Acrocephalus arundinaceus v Primorju v razdobju dvajsetih let. Acrocephalus , let. 19, št. 90/91, str. 134-142. GEISTER, I., ŠERE, D. (1974/75): Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji. Proteus 37: 3-11. GEISTER, I., ŠERE, D. (1977): Prispevek k poznavanju ornitofavne Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 10: 63-73. GREGORI, J. (1976): Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 9: 81-102. JOGAN, N. (2001): Ali je Rupija cirrhosa (Petagna) grande edini slovenski predstavnik tega rodu? Ann. Ser. Hist. Nat. 11, 2 (25): 289-292. KALIGARIČ, M. (1985): Botanični sprehod po Sečoveljskih solinah. Proteus, letn. 48, št. 3, str. 102106. KALIGARIČ, M. (1990): Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave 16: 17-44.

78

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

KALIGARIČ, M. (1996): Ogroženost halofitne flore in vegetacije. Narava Slovenije, stanje in perspektive. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 113-121. KALIGARIČ, M. (1997): Botanični sprehod po sečoveljskih solinah. V: KOROŠAK, Berta (ur.). Biotska raznolikost primorske in notranjske krajine : seminarsko gradivo. Nova Gorica: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, str. 16-19. KALIGARIČ, M. , TRATNIK, M. (1981): Sečoveljske soline : (raziskovalna naloga). Koper: Klub mladih raziskovalcev, Gimnazija Koper. KALIGARIČ, M. , TRATNIK, M. (1981): Ohranimo Sečoveljske soline. Proteus 44; str. 122-126. KURLANSKY, M. (2002): Salt: A World History, Jonathan Cape, London. LIPEJ, L. (1993): Status in ogroženost gnezditvene populacije navadne postovke ( Falco tinnunculus) na Sečoveljskih solinah. Annales (Koper), št.3 , str.29-36. LIPEJ, L. ( 1994): Kopenski vretenčarji na Sečoveljskih solinah in bližnji okolici. V: KOROŠAK, Berta (ur.). Preučevanje severnojadranskega morja in njegovega obrežja : seminarsko gradivo. Ljubljana: Zavod za Republike Slovenije šolstvo in šport, str. 25-36. LIPEJ, L. (1994): Ocena o vplivih solinarske in marikulturne dejavnosti na ornitofavno Sečoveljskih solin. Acrocephalus , let. 15, št. 62, str. 31-33. LIPEJ, L. (1997): Solinarstvo - način ohranjanja naravne dediščine v skladu s strategijo trajnostnega razvoja. Glas. ZRS Koper , let. 2, št. 2, str. 75-77. LIPEJ, L. (1997): Soline - povratek v raj = The Saltpans - a return to paradise. Adria, št. 2, str. 2637. LIPEJ, L. (2000): Izhodišča za načrt upravljanja v Krajinskem parku Sečoveljske soline : poročilo o projektni nalogi. Glas. ZRS Koper, let. 5, št. 8, str. 81-83. LIPEJ, L., TURK, R., MAKOVEC, T. (2006): Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana. LIPEJ, L. , MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1997): Možnosti sonaravnega gospodarjenja s Sečoveljskimi solinami : študija. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. 53 str. LIPEJ, L. , MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1998): Poročilo o inventarizaciji ptic na prezimovanju in preletu na območju Sečoveljskih solin v letu 1997/98 : poročilo za IOC : 2. del. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. LIPEJ, L. , ŠKORNIK, I. (1987). Sečoveljske soline - tokrat drugače. Proteus, let. 49, št. 9/10, str. 359-363. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. , ŠKORNIK, I. (1998): Poročilo o inventarizaciji ptic - gnezdilk na območju Sečoveljskih solin : poročilo za IOC. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2000): Nest site characteristics of the Kentish plover ( Charadrius alexandrinus) in Slovenia. V: LJUBEŠIĆ, Nikola (ur.). Sedmi hrvatski biološki kongres, Hvar, 24.-29.09. 2000. Zbornik sažetaka priopćenja Sedmog hrvatskog biološkog kongresa. Zagreb: Hrvatsko biološko društvo. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1999): Predlog razglasitve novega naravnega rezervata v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus Koper.

__________________________________________________________________________________

79


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. , LIPEJ, L. (1998): Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin. Falco (Koper), februar-september, let. 12, št. 13/14, str. 5-48. MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1990): Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 11, št. 46 str. 87-95. MAKOVEC, T. (1994): Status, razširjenost in gnezditvene navade beločelega deževnika ( Charadrius alexandrinus) na Slovenski obali. Annales (Koper) , let. 4, št. 4(Ser. histor. nat. 1), str.63-70. MARTINČIČ, A. (1986): Halofiti – kaj so to? Proteus 48: 99-101. MITKOVA-TODOROVA, R. (2002): Traditional Salt-works and tourism: a practitioners guide. ALAS Technical Letter 6. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. MOZETIČ, B. , ŠKORNIK, I. (1986): Rečni galeb Larus ridibundus gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus, let. 7, št. 29, str.31-33. NEVES, R., DERŽEK, P. (2002): Restoration of Saltworks. ALAS Technical Letter 5. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. OREN, A. (2005): A hundred years of Dunaliella research: 1905–2005. Saline Systems.; 1: 2. Published online 2005 July 4. doi: 10.1186/1746-1448-1-2. PETANIDOU, T., VAYANNI, L (2002): Saltworks, Cultural Heritage and Local Development: arguments for decision-making. ALAS Technical Letter 7. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. RUFINO, R., NEVES, R. (1992): The effects on wader populations of the conservation of salinas into fish farms. In: M. Finlayson, T. Hollis & T. Davis (eds). Managing Mediterranean Wetlands and their Birds. Proceed. IWRB. Int. Symp. Grado Italy: 177-183. RUFINO, R., SOVINC, A., DAHM, H. (2002): Ecological Management Plans. Guidelines for drafting and implementation. ALAS Technical Letter 1. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. SADOUL, N., WALMSLEY, J., G. CHARPENTIER, B. (1998): Salinas and Nature Conservation. Conservation of Mediterranean Wetlands No. 9, Tour du Valat. Arles. SCHIAVUZZI, B. (1878): Elenco degli ucelli viventi nell´Istria ed in especialita nell´agro piranese. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1883): Materiali per un´avifauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dell´Istria. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1888): Materiali per un´avifauna del Litorale astroungarico. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SEDMAK, K. (2000): Prispevek k poznavanju prehrane pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus , letn. 21, št. 98/99, str. 31-34. SOVINC, A. (1993): Močvirja smo dolžni varovati in jih le razumno uporabljati : Slovenija in Ramsarska konvencija. Delo (Ljubl.), 35, št.202 (1.IX.1993), str.18< SOVINC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije : rezultati zimskega kartiranja ptic članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 452 str. SOVINC, A. (1996): Ramsarska konvencija in Slovenija. Annales (Koper) , letn. 6, št. 9, str. 261-262.

80

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

SOVINC, A . (1997): 'Towards a Pan-European Wetland Inventory' - report from the IUCN "Parks for Life". Ann, Ser. hist. nat., , let. 7, št. 11, str. 279. SOVINC, A. (1999a): Predlogi za nove ramsarske lokalitete v Sloveniji. V: SOVINC, A. (ur.), BELTRAM, G. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, , str. 58-62. SOVINC, A. (1999b): Antropogena mokrišča. V: SOVINC, A. (ur.), BELTRAM, G. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, , str. 49-57. SOVINC, A. (2001): Sečoveljske soline v mednarodnem naravovarstvenem kontekstu. Ann, Ser. hist. nat. , letn. 11, št. 2=25, str. 253. SOVINC, A. (2001): Zavarovana območja kot orodje za ohranjanje biodiverzitete v Sredozemlju. Ann, Ser. hist. nat., , letn. 11, št. 1=23, str. 87-92. SOVINC, A. (2003): Spoznajmo ptice Sečoveljskih solin. SOLINE Pridelava soli d.o.o., Univerza na Primorskem, Seča, Koper. SOVINC, A. , BELTRAM, G. (1998): Svetovni dan varstva mokrišč. Odbor za Ramsarsko konvencijo pri Upravi Republike Slovenije za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor, zgibanka. ŠKORNIK, I. (1983): Navadna čigra Sterna hirundo gnezdi v Sečoveljskih solinah = The Common Stern Sterna hirundo nests in the salt-works of Sečovlje. Acrocephalus, let. 4, št. 16, str. 32-33. ŠKORNIK, I. (1985): Mala čigra Sterna albifrons gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus, let. 6, št. 26, str. 55-56. ŠKORNIK, I. (1985): Od kod ovratniški papagajček Psittacula krameri na slovenski obali? Acrocephalus, let. 6, št. 25, str. 44-45. ŠKORNIK, I. (1987): Pomembno ornitološko območje Evrope – Sečoveljske soline. Falco 2: 3-14. ŠKORNIK, I. (1991): Odprtje solinarskega skansena v Sečoveljskih solinah. Proteus 54 (3): 124-125. ŠKORNIK, I. (1992): Prispevek k poznavanju ekologije rumenonogega galeba Larus cachinnans Pall. (AVES-Laridae). Annales 2: 53-66. ŠKORNIK, I. (1992): Importance of existing coastal parks and reserves in Adriatic region. Management of island and coastal ecosystems in the Mediterranean. Programme and abstracts of conference papers. MEDMARAVIS. Chios, Greece. ŠKORNIK, I. (1994): Inventar in pomembnost zaščitenih lokalitet v Jadranu. Annales Ser. Hist. Nat. 4 (1): 87-100. ŠKORNIK, I. (1995): Prezimovanje velikega kormorana Phalacrocorax carbo na slovenski obali. Falco 9: 13-16. ŠKORNIK, I. (1996): Prezimovanje labodov na slovenski obali. Falco 10: 43-46. ŠKORNIK, I. (2006): Sečoveljske soline – sožitje narave in človeka. Svet ptic, DOPPS, letn. 12, št. 1: 14-17 ŠKORNIK, I. (2006): Sto slovenskih ptic. Ljubljana, založba Modrijan. ŠKORNIK, I. (2008): Spoznajmo soline. Seča. SOLINE Pridelava soli d.o.o...

__________________________________________________________________________________

81


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za leto 2008 ____________________________________________________________________________________________________

ŠKORNIK, I. , MIKLAVEC, M. , MAKOVEC, T. (1990): Favnistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Sečovlje salina. An ornithological assessment in Slovene coastal wetland. Alghero symposium. Sardinia, Italy. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Sečovlje salina - an ornithological assessment of a Slovene coastal wetland. Annales (Koper) , 5, št. 7, str. 89-94. ŠKORNIK, I. , LIPEJ, L. (1998): Sečoveljske soline omogočajo ohranjanje naravne dediščine: slovenski prispevek k evropski zakladnici narave. Delo (Ljubl.), 18.II., let. 40, št. 40, str. 12. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2001): Naravna dediščina Sečoveljskih solin. ALAS (PHARE projekti Evropske unije), All about Salt - Vse o soli, Koper: Ornitološko društvo IXOBRYCHUS. ŠKORNIK, I. , ŠVAGELJ, B. , POKLEKA, D., ŠKERLJ, M., ČELIGOJ, A. (2001): Katalog izobraževalnih vsebin na zaščitenih območjih : Od Dragonje do izliva reke Soče - navodila za pripravo in varno izvedbo. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2001): Naravna dediščina Sečoveljskih solin : Piran, občinska palača, junij - julij 2001 : Koper, atrij Osrednje knjižnice S. Vilharja Koper, avg. - sept. 2001. ALAS, All about Salt - Vse o soli, Koper: Ornitološko društvo IXOBRYCHUS. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2004): Krajinski park Sečoveljske soline. Ministrstvo za okolje, prostor in Energijo RS. Ljubljana. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2004): Krajinski park Sečoveljske soline. Optični dik (CDROM). Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2005): Krajinski park Sečoveljske soline. Optični dik (CDROM). SOLINE Pridelava soli d.o.o. Portorož. ŠMUC, A. (1980): Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. TINARELLI, R. (1990): Risultati dell indagine nazionale sul Cavaliere d´Italia Himantopus himantopus (Linnaeus, 1758) Rich. Biol. Selvagina 87: 104 p. WALMSLEY, J., G. (1997): Mediterranean Salinas. Distribution, Salt Production & Conservation. (in). Proceedings: Nature & Workmanship, Artificial Wetlands in the Mediterranean Coast. INSULA, UNESCO Building, Paris. WRABER, T., SKOBERNE, P. (1989): Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 14-15: 9-428.

82

__________________________________________________________________________________

Profile for Iztok Škornik

MONITORING PTIC ZA LETO 2008  

Iztok Škornik strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seĉa 115, 6320 Portoroţ - SI Seĉa, 2009...

MONITORING PTIC ZA LETO 2008  

Iztok Škornik strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seĉa 115, 6320 Portoroţ - SI Seĉa, 2009...

Profile for kpss
Advertisement