Page 1


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

2

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEĈOVELJSKIH SOLIN 2006-2007

Iztok Škornik strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seĉa 115, 6320 Portoroţ - SI

Seĉa, 2007

__________________________________________________________________________________

3


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

4

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

KAZALO VSEBINE

UVOD

………………………………….

5

METODE DELA

………………………………….

6

REZULTATI

………………………………….

12

ORNITOFAVNA

………………………………….

12

OBMOĈJA V KPSS

………………………………….

13

GNEZDENJE

………………………………….

38

PREZIMOVANJE

………………………………….

90

PRELET

………………………………….

96

VRSTE, KI NA OBRAVNAVANEM OBMOĈJU LETUJEJO

………………………………….

108

REDKE VRSTE

………………………………….

109

NOVE VRSTE

………………………………….

110

RIBOJEDE VRSTE

………………………………….

111

HABITATNI TIPI

………………………………….

123

URAVNAVANJE VODNEGA REŢIMA

………………………………….

129

ZAPORNIĈNI SISTEMI

………………………………….

133

LIFE PROJEKT

………………………………….

134

OBISKOVANJE PARKA

………………………………….

141

NARAVOVARSVENI NADZOR

………………………………….

147

AVIARNA INFLUENCA IN AVAIARNI BOTULIZEM

………………………………….

148

PREDLOGI

………………………………….

152

LITERATURA

………………………………….

153

__________________________________________________________________________________

5


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

6

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UVOD Natura 2000 je evropsko omreţje posebnih varstvenih obmoĉij, razglašenih v drţavah ĉlanicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. Posebna varstvena obmoĉja so torej namenjena ohranjanju ţivalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroţeni zaradi dejavnosti ĉloveka. To najpogosteje pomeni, da je na teh obmoĉjih treba vzdrţevati ugodno stanje z razliĉnimi ukrepi, bodisi zgolj nadaljevati z obstojeĉimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlaţnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti opušĉati ali njihovo uvajanje prepreĉiti, npr. agromelioracije mokrišĉ. Evropska unija je to omreţje uvedla kot enega od mehanizmov za izvajanje t.i. direktive o pticah iz leta 1979 in direktive o habitatih iz leta 1992. Mokrišĉa v Severni in Zahodni Evropi so se, npr. v zadnjih desetletjih skrĉila za okoli 60 %. Pritiski, ki so povzroĉili to upadanje, namreĉ urbani, infrastrukturni in turistiĉni razvoj, intenziviranje kmetijstva in gozdarstva itd., v zadnjem desetletju niso prenehali. Da bi zaustavili upadanje biotske raznovrstnosti v Uniji, je bilo treba ukrepati in tudi Natura 2000 je del odziva EU na to. Leta 1992 sprejeta Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov in prostoţiveĉih ţivalskih in rastlinskih vrst ali krajše Direktiva o habitatih nalaga opredelitev obmoĉij namenjenih varovanju ogroţenih rastlinskih in ţivalskih vrst ter habitatnih tipov. Ta direktiva doloĉa drţavam ĉlanicam EU splošno zavezo za monitoring, vrednotenje in poroĉanje o ohranitvenem stanju vrst in habitatov pomembnih za EU. Predpisuje le pravne in administrativne zahteve spremljanja stanja ne pa tudi dejanskih praktiĉnih navodil o sami izvedbi. Opredeljuje pribliţno 200 habitatnih tipov ter 700 rastlinskih in ţivalskih vrst, pomembnih za to obmoĉje. Direktiva o ohranjanju ogroţenih prostoţiveĉih vrst ptic ali Direktiva o pticah, sprejeta leta 1979, nalaga drţavam ĉlanicam EU opredelitev Posebnih obmoĉij varstva (SPA – Special protected area) z namenom varovanja ogroţenih vrst ptic in redno pojavljajoĉih se seleĉih se vrst ptic, ĉe so potrebne varstva. Obmoĉja vkljuĉujejo tako njihova gnezdišĉa kot tudi prezimovališĉa in poĉivališĉa. Slovenija je sprejela sodelovanje v Naturi 2000 kot pridruţitveno obveznost. Vlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 doloĉila obmoĉja Natura 2000 v Sloveniji z Uredbo o posebnih varstvenih obmoĉjih (obmoĉjih Natura 2000). Tako smo na dan pridruţitve EU 1. maja 2004 predlagali seznam nacionalnih obmoĉij, katerih ohranitev je pomembna na evropski ravni. Doloĉenih je 286 obmoĉij, od tega jih je 260 doloĉenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Obmoĉja zajemajo 36 odstotkov površine Slovenije. Veĉji del obmoĉij porašĉa gozd, velik je deleţ brez vegetacije (preteţno stene), pomemben je tudi deleţ travišĉ. V zavarovanih obmoĉjih (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25 odstotkov skupne površine Natura 2000 obmoĉij. Eno teh obmoĉij je tudi Krajinski park Seĉoveljske soline, v katerem redno izvajamo tudi monitoring.

__________________________________________________________________________________

7


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

METODE DELA

Kaj je monitoring? Monitoring v praksi pomeni redno ponavljanje popisa neke vrste v doloĉenem intervalu (npr. vsako leto, vsako drugo leto, vsakih 5 let) na istem obmoĉju, popisni ploskvi ali transektu. Metoda in popisna površina se med leti ne smeta spreminjati, saj bi s tem izgubili primerljivost rezultatov. Idealno je tudi, ĉe isto obmoĉje vselej popisuje isti popisovalec. S pomoĉjo monitoringa oziroma rednega spremljanja izbranih vrst pridobivamo podatke o nihanjih njihovih populacij vrst oziroma njihovih trendih. Poznavanje tega je kljuĉno pri opredeljevanju njihovega varstvenega statusa, postavljanju varstvenih prioritet in ustreznem naĉrtovanju varstvenih ukrepov na najpomembnejših obmoĉjih. Drţave ĉlanice Evropske unije obvezuje k spremljanju vrst in njihovega varstvenega statusa na obmoĉjih Natura 2000 tudi Direktiva o pticah. Kakšni so rezultati monitoringa? Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poroĉilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje. Vsi rezultati so na voljo tudi pri upravljavcu KPSS. Kako se monitoring izvaja? Monitoring se izvaja po letnem programu KPSS. Predlog programa pripravi nosilec monitoringa v sodelovanju z naravovarstvenimi nadzorniki. Kaj določa program monitoringa? Program doloĉa mesta popisovanja, pogostost popisovanja, popisovalce in obdelavo podatkov. Kaj je mesto popisovanja? Mesto popisovanja je obmoĉje ali podobmoĉje KPSS, ki je opredeljeno z imenom obmoĉja in oznako. Mesto popisovanja se praviloma ne spreminja. Na mestu popisovanja popisovalec pridobiva podatke. Kaj so navodila za popisovanje? Navodila za popisovanje so del programa, ki natanĉneje doloĉa kriterije za popisovanje in tehniko popisovanja. Zapisana so v metodah dela letnega poroĉila o monitoringu v KPSS. Kaj se zgodi, če rezultati popisovanja kaţejo na nenadne spremembe v nihanju populacije ţivalskih in rastlinskih vrst, ali spremembah njihovega ţivljenjskega okolja ? Kadar rezultati popisovanja pokaţejo na nenadne spremembe v okolju ali na morebiten pogin veĉjega števila organizmov, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke za to in izvesti ukrepe za njihovo odpravo. Pri izbiri ukrepov je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi, ki bi bilo posledica takih ukrepov. Upravljavec mora prenehati z dejavnostjo, ali pa sprejeti ukrep, ki je potreben za varovanje zdravja ljudi, ĉe se izkaţe potencialna nevarnost za zdravje ljudi, ne glede na to, ali je prišlo do neskladnosti ali ne.

8

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

PROGRAM MONITORINGA 1. Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v zaĉetku tedna). Pri popisovanju v zimskem ĉasu, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. 2. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem obmoĉju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natanĉnega popisa in ovrednotenja so deleţne naslednje vrste: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna ĉigra Sterna hirundo, mala ĉigra Sterna albifrons, beloĉeli deţevnik Charadrius alexandrinus, mali deţevnik Charadrius dubius, rumena pastirica Motacilla flava, rjava cipa Anthus campestris, brškinka Cisticola juncidis, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, rdeĉenogi martinec Tringa totanus in duplinska kozarka Tadorna tadorna. 3. Monitoring halofitne flore in vegetacije ter habitatov se izvaja v ĉasu vegetacije slanuš. Izvaja se kartiranje pomembnih habitatov KPSS ter rastišĉ slanuš, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. 4. Monitoring nevretenčarjev in ostale vodne in kopenske favne se izvaja priloţnostno v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. 5. Monitoring vod se praviloma izvaja na celotnem obmoĉju KPSS, usklajeno s potrebami in zahtevami pridelave soli. Monitoring vod se izvaja še posebej natanĉno tam, kjer je potrebno zagotavljati ustrezne ali idealne razmere za ţivali, rastline in njihova ţivljenjska okolja. Bazeni oz. obmoĉja, ki sodijo v to kategorijo so opremljena s posebno mersko lato iz katere odĉitavamo nivoje vod. Višino vod uravnavamo z dotokom in iztokom vod prek zapornic in cevi. Tam, kjer so zaporniĉni sistemi poškodovani ali neuporabni je treba le-te sanirati (popraviti) in jim vrniti njihovo funkcijo. Koliĉino vode in ĉas nalivanja oz. odlivanja doloĉajo »Pravila vzdrţevanja vodnega reţima v KPSS«, ki ga upravljavec parka doloĉi skupaj z vsemi svojimi strokovnimi sluţbami in zaposlenimi, ki upravljajo z vodami in njihovim reţimom. Prav tako je potreben dogovor z Muzejem Sergeja Mašere iz Pirana za upravljanje z vodami na obmoĉju kulturnega spomenika »Muzej solinarstva«. Ker je brez ustreznih postopkov teţko opredeliti kakovost vod znotraj KPSS ali posameznega obmoĉja, je v okviru monitoringa vod nujno spremljati kemijsko in biološko kakovost vod. Izbrati je treba izvajalca omenjenih analiz ali izvajati svojo interno kontrolo z vzpostavitvijo svojega laboratorija. 6. Popisno obdobje je obdobje tekoĉega leta ali veĉ let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. 7. Popisno območje je obmoĉje KPSS s podobmoĉji (glej sliko podobmoĉij). Podobmoĉja so ustrezno poimenovana, dodana jim je koda, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako, da je moţna medsebojna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim oz. parkovnim delom. 8. Vnašanje podatkov in njihova obdelava se izvaja z raĉunalniškim programom Wildlife Recorder. 9. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poroĉilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

__________________________________________________________________________________

9


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Pri metodah zbiranja podatkov, smo le-te zbirali na veĉ ravneh. Pri monitoringu avifavne smo z razliĉnimi popisnimi metodami obdelali gnezditev, prelet in prezimovanje. V letu 2007 smo sistematiĉno izvajali kvantitativne in kvalitativne popise ptic na celotnem obmoĉju Seĉoveljskih solin z rednimi tedenskimi popisi (52 tednov) in obĉasnim lovom in obroĉkanjem ptic. V obdobju 2006 – 2007 smo zbirali gnezditvene in negnezditvene podatke. V letu 2006 je bilo v 58 dnevih opravljenih 161 delovnih ur, v letu 2007 pa v 124 dnevih kar 441 delovnih ur. Skupaj je bilo torej v obdobju 2006 – 2007 v 182 dnevih opravljenih 602 delovni uri.

Število ur monitoringa 500 450 400 350 300 2006

250

2007

200 150 100 50 0 J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

SKUPAJ

Grafiĉni prikaz opravljenih delovnih ur monitoringa v KPSS v obdobju 2006 - 2007.

Z lovom in obroĉkanjem ptic Seĉoveljskih solin v namene prouĉevanja selitve in lokalnih premikov pa tudi zaradi zbiranja drugih, predvsem biometriĉnih podatkov, smo dopolnjevali obstojeĉa redna opazovanja. V letu 2007 smo se posebej posvetili beloĉelemu deţevniku Charadrius alexandrinus, evropsko ogroţeni vrsti iz seznama EU, saj o njegovih premikih in o tem kateri deţevniki se na obmoĉju Seĉoveljskih solin zadrţujejo tudi pozimi ni podatkov. Ulovljene odrasle ptice smo zaznamovali z barvno kombinacijo obroĉkov. PVC obroĉek na levi nogi nam pove obmoĉje v katerem je beloĉeli deţevnik gnezdil (Lera = moder, Fontanigge = rdeĉ). Kombinacija barvnih PVC obroĉkov in aluminijastega s kodo na desni pa gnezdeĉi par.

D L

PVC

Primer barvnih kombinacij s katerimi smo oznaĉevali gnezdeĉe beloĉele deţevnike v KPSS.

10

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Vzmetna past s katero smo lovili gnezdeĉe beloĉele deţevnike v KPSS.

Beloĉeli deţevnik v pasti. __________________________________________________________________________________

11


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

V letu 2007 smo priĉeli s celovitim zbiranjem zgodovinskih podatkov od leta 1870 dalje. Vse objavljene podatke, ki smo jih izbrskali iz obstojeĉe literature in ornitoloških beleţnic, smo vnesli v ornitološko bazo podatkov KPSS s programom Wildlife Recorder. Skupaj je bilo zavedenih 8364 popisov oz. opazovanj, kar pa ne pomeni, da smo zaobsegli vse obstojeĉe podatke, saj je veliko ornitoloških podatkov neobjavljenih ali pa so nedostopni kot npr. podatki PMS o obroĉkanju ptic na tem obmoĉju. V obdobju 2006 - 2007 smo zakljuĉili s kartiranjem habitatnih tipov na obmoĉju KPSS. Habitatne tipe delimo na habitatne tipe direktive Natura 2000 in na druga obstojeĉa ţivljenjska okolja oz. habitatne tipe Seĉoveljskih solin. V okviru projekta LIFE so potekale še zadnje akcije, med katerimi je bila najpomembnejša akcija »gnezdišĉe ĉiger« na Picci. Gnezdišĉe za ĉigre je bil zahteven projekt, na katerem so sodelovali vsi zaposleni v podjetju SOLINE Pridelava soli d.o.o.. V marcu 2006 so bila opravljena zakljuĉna dela na gnezdišĉu, ki je bilo 30.3.2006 zalito z vodo. Vodni reţim in vzdrţevalna dela v parku smo spremljali med rednim delom monitoringa. Prav tako smo med tem opravili tudi vodnogospodarski nadzor na vseh visokovodnih in drugih nasipih. Zaradi pojava aviarne influence (AI) v Sloveniji v letu 2005, smo v obdobju 2006-2007 vršili tudi nadzor nad zdravstvenim stanjem ptic v parku ter vodili evidenco najdenih kadavrov. O sumljivih kadavrih ali poginjajoĉih pticah smo obvešĉali ustrezne sluţbe.

Zakljuĉna dela na gnezdišĉu LIFE za ĉigre v KPSS.

12

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

25

23

8

23

3

9

23 13

17

7 10

22

11 20 14

12

6 16

15

1

23 5

24

18

23

2

19 21 4 23

26

23

Topografski prikaz obmoĉij oz. pod obmoĉij v KPSS. 1. IZLIV, 2. DRAGONJA, 3. MEZZANA, 4. ALTO, 5. MUZEJ, 6. RUDNIK, 7. CORSOLONGO, 8. PICCIA, 9. KRISTALIZACIJA, 10. MORJE, 11. CURTO-PICHETTO, 12. OB MORJU, 13. COLOMBERA, 14. GIASSI-CURTO, 15. LIFE, 16. VELIKA LAMA, 17. PRVO IZHLAPEVANJE, 18. MALA LAMA, 19. RAKCI, 20. DRUGO IZHLAPEVANJE, 21. PREDRAKCI, 22. TRETJE IZHLAPEVANJE, 23. VPLIVNO OBMOĈJE, 24. LETALIŠĈE, 25. LAGUNA, 26. STOJBE

__________________________________________________________________________________

13


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

REZULTATI V obdobju 2006 – 2007 je bil izveden redni monitoring ptic na obmoĉju KPSS. Popisani so bili habitatni tipi, priĉeli smo z inventarizacijo rib in najbolj znaĉilnih morskih nevretenĉarjev, ki se pojavljajo v kanalih in bazenih Seĉoveljskih solin. Izdelana je bila slikovna (fotografska) baza naravnih vrednot KPSS in vzpostavljena je bila podatkovna baza vseh dostopnih podatkov o opazovanju ptic na obmoĉju Seĉoveljskih solin od leta 1870 dalje. V letu 2006 smo konĉali s projektom LIFE. ORNITOFAVNA V letu 2006 je bilo opaţenih 74 vrst ptic, v letu 2007 pa kar 182 vrst, kar gre pripisati veĉjemu številu opazovalnih dni in rednemu monitoringu na obmoĉju KPSS. Skupaj je bilo v obdobju 2006-2007 opaţenih 190 razliĉnih vrst ptic, kar predstavlja dve tretjini vseh do sedaj opaţenih vrst ptic na obmoĉju Seĉoveljskih solin. Od leta 1878 pa do konca leta 2007 je bilo opaţenih kar 288 vrst ptic. V zimi 2006/2007 (december – januar) je bilo zabeleţenih 69 vrst, samo v decembru 2007 59 vrst. Od leta 1870 je bilo na Fontaniggeah zabeleţenih kar 265 vrst, na obmoĉju Lere pa 145 vrst ptic.

število vrst po območjih 100 90 80 70 60 50 40 30 20

Grafiĉni prikaz števila evidentiranih vrst ptic po obmoĉjih v KPSS.

14

__________________________________________________________________________________

LETALIŠČE

VPLIVNO

TRETJE

PREDRAKCI

DRUGO

RAKCI

MALA LAMA

PRVO

LIFE

GIASSI-CURTO

COLOMBERA

OB MORJU

CURTO-

MORJE

KRISTALIZACIJA

PICCIA

CORSOLONGO

RUDNIK

MUZEJ

ALTO

MEZZANA

DRAGONJA

STOJBE

IZLIV

0

VELIKA LAMA

10


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

OBMOČJA OZ. PODOBMOČJA V KPSS 1. IZLIV DRAGONJE

OPIS: Obmoĉje izliva reke Dragonje se nahaja na levem bregu oz. na levem izlivnem delu reke Dragonje. Na JZ meji na kraško poboĉje sosednje Hrvaške, na SV pa s Fontaniggami. Obseţni del izliva predstavljajo poloji, ki zaĉasno okopnijo ob oseki in ki jih prerašĉa znaĉilno slanoljubno rastje. Tukaj je tudi najobseţnejše rastišĉe morskega metliĉja (Spartina maritima) na slovenski obali. POVRŠINA: 22,4 ha ŠTEVILO VRST: 86

__________________________________________________________________________________

15


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

2. STOJBE

OPIS: Stojbe so kultivirano obmoĉje, ki ga v veĉji meri sestavljajo vinograd, njive in vlaţni travniki. Na njegovem JZ delu ga prerašĉa gosto grmiĉevje ĉrnega trna, v katerem se skrivajo posamezna sadna drevesa in opušĉen vinograd, kar daje vedeti, da je bil tudi ta del v poreteklosti kultiviran in v uporabi. Na Fontanigge mejijo Stojbe z nasipom, pod katerim je jarek z vodo, ki sega vse do letališĉa. Jarek obrašĉajo trstiĉje, rogoz in druga vodna ter obvodna vegetacija. Obmoĉje je pomembno predvsem za ptice pevke, ki se v ĉasu spomladanske in jesenske selitve ustavljajo tu. Pred tremi desetletji je bilo obmoĉje Stojb pod vodo. Njegova ornitološka vrednost je bila v tistem ĉasu še veĉja. Na obmoĉju Stojb smo v letu 2006 postavili t.i. obroĉkovalsko postajo za lov in obroĉkanje ptic v znanstvene namene, vendar lokacija s strani gostujoĉih obroĉkovalcev ni zaţivela, predvsem zaradi manjkajoĉega prenoĉitvenega oz. delovnega objekta. Tam bi bilo smiselno postaviti manjšo leseno lopo (kot npr. Solinarska lopa na Leri) in urediti stalno ozvoĉenje. POVRŠINA: 20 ha ŠTEVILO VRST: 86

16

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

3. REKA DRAGONJA

OPIS: Reka Dragonja se v morje izliva tik ob Seĉoveljskih solinah. Obmoĉje, ki ga prouĉujemo v okviru monitoringa KPSS obsega reko in njena bregova od mostu, ki ob mejnem prehodu Seĉovlje preĉka Dragonjo do njenega izliva v morje. Bregove porašĉata trstiĉje in trstenika, pred izlivnim delom pa so na levi strani obseţni halofitni travniki, ki jih sestavlja predvsem obreţna lobodka, obmorski loĉek in mestoma tudi obmorski šaš. Temu habitatu sledi obseţno trstiĉevje s sladko in somorno vodo. Sveţa sladka voda nenehno doteka vanj iz Fontanellov, kjer je izvir, morska oziroma somorna pa ob visokih plimah vdira iz Dragonje. Na tem obmoĉju ţivi tudi moĉvirska sklednica. Obseţno trstiĉevje predstavlja v zimskem ĉasu pomemben vir prehrane, v ĉasu selitve pa zatoĉišĉe in prenoĉišĉe številnim pticam. POVRŠINA: 16,1 ha ŠTEVILO VRST: 82

__________________________________________________________________________________

17


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

4. MEZZANA

OPIS: Mezzana je obmoĉje Seĉoveljskih solin na SV delu Lere. To obmoĉje je namenjeno prvemu zgošĉevanju morske vode v procesu pridobivanja soli, vendar je zaradi slabega vzdrţevanja marsikje povsem dotrajano. Nasipi so erodirani ali pa so od njih ostali le otoĉki. Marsikje nenadzorovano odteka in doteka morska voda. Sicer pa je obmoĉje pestro z razliĉnimi ţivljenjskimi okolji. Nasipe porašĉa slanoljubno rastje. Sistem bazenov je veĉji del leta pod vodo, ki ne presega 30 cm. V ĉasu selitve je Mezzana pomembno prehranjevališĉe polojnikom, martincem in prodnikom. Tu gnezdi beloĉeli deţevnik, polojnik, mala in navadna ĉigra, rumenonogi galeb, mlakarica in brškinka. POVRŠINA: 49,1 ha ŠTEVILO VRST: 73

18

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

5. ALTO

OPIS: Obmoĉje Alto je najvišje obmoĉje na Fontaniggeah in se ga še danes uporablja za prvo zgošĉevanje morske vode. Veĉji del je pod vodo, ki nikjer ne presega 20 cm globine. Tu najdemo tudi posamezne suhe predele. Na SV delu ga obrašĉa trava in skromno trstiĉevje, posamezno grmovje in ponekod tudi trstenika. Robove in nasipe obrašĉa slanoljubno rastje. Ruševine nekdanjih solinarskih hiš dajejo zavetje številnim ţivalskim vrstam. Na obmoĉje pogosto zahaja srnjad, tu ţivita tudi lisica in jazbec. Veĉje število opazovanih vrst ne preseneĉa saj je obmoĉje obdano na JZ z reko Dragonjo na V in JV pa z obmoĉjem Stojbe. Tu gnezdijo beloĉeli in mali deţevnik, polojnik in mlakarica. Pred leti so v ruševinah solinarskih hiš gnezdili postovka, veliki skovik in ĉuk. POVRŠINA: 48,8 ha ŠTEVILO VRST: 68

__________________________________________________________________________________

19


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

6. MUZEJ – HALOFITNI TRAVNIK

OPIS: Obmoĉje Muzeja obsega obmoĉje solinarskega skansena ter halofitni travnik pred njim. Obmoĉje je obdano z obmoĉjema male in velike lame na eni strani ter z reko Dragonjo in bazenom ob morju na drugi strani. Sestavljajo ga zanimiva ţivljenjska okolja od kristalizacijskih in zgošĉevalnih bazenov Muzeja, robnih jarkov, kanala Giassi pa vse do suhih in polsuhih halofitnih travnikov oziroma slanih trat. Habitatni tipi in vrste ptic, ki jih najdemo tu so na seznamu Habitatne in Ptiĉje direktive EU, zato temu obmoĉju posveĉamo veliko pozornosti. Pred dvema letoma smo tu obnovili preĉni nasip in postavili nove lesene zapore ter pretoĉno leseno korito in s tem zagotovili nemoteno vzdrţevanje ustreznega vodnega reţima tako, da pri tem ne vplivamo na vodni reţim solinarskega skansena. Nivo vode spremljamo s pomoĉjo merske late, ki je postavljena v bazen. Na obmoĉju slane trate gnezdi manjša kolonija beloĉelih deţevnikov in polojnikov. Tu gnezdita tudi rumena pastirica in mlakarica, obĉasno tudi mali deţevnik in rjava cipa. POVRŠINA: 15,9 ha ŠTEVILO VRST: 59

20

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

7. RUDNIK

OPIS: Obmoĉje Rudnika je zanimivo predvsem zato, ker ga je po opustitvi zalila sladka voda. Obmoĉje, ki je bilo nekoĉ odlagališĉe rudniške jalovine je v nekaj desetletjih prerastlo trstiĉevje in druga vegetacija, tako da so ponekod vidna le še vodna okna, zato smo eno takih vodnih oken izkopali tik pod razgledišĉem na kolesarski poti Parenzane. Obmoĉje obdaja na Z strani obmoĉje drugega izhlapevanja Lere, na V pa so njive in magistralna cesta ter naselje. Del rudniškega obmoĉja še vedno brezvestni posamezniki uporabljajo za deponijo razliĉnih odpadkov. Tu redno gnezdijo mlakarica, mali ponirek in zelenonoga tukalica, obĉasno pa tudi ĉrna liska in rakar. Obmoĉje je pomembno v zimskem ĉasu, ko se tu zadrţuje tudi do 300 in veĉ kreheljcev in drugih ptic. Obmoĉje je izredno pomembno tudi zaradi številnih kaĉjih pastirjev in ne nazadnje zaradi veĉjega števila moĉvirskih sklednic, ki ţivijo tu. POVRŠINA: 12,4 ha ŠTEVILO VRST: 58

__________________________________________________________________________________

21


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

8. CORSOLONGO

OPIS: Obmoĉje Corsolongo leţi med kanaloma Pichetto in Grande. Na severu ga obdaja predel Colombere na jugu pa obseţno obmoĉje Life. Do pred kratkim je bilo obmoĉje stalno pod sveţo morsko vodo, ki je zaradi preboja nasipa na Colomberi vdirala vanj. Obmoĉje je zanimivo v ĉasu preletov, sicer pa tu gnezdi le rumenonogi galeb. POVRŠINA: 16,1 ha ŠTEVILO VRST: 55

22

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

9. PICCIA

OPIS: Veĉji del Picce obdaja morje, del Mezzane pa se na SV z zaporniĉnim sistemom zalogovnika Lere stika z njo. Na juţni strani se Piccia zakljuĉuje z obmoĉjem kristalizacije. Zanjo so znaĉilni številni bolj ali manj porašĉeni nasipi, plitvi, suhi ter obĉasno z vodo zaliti bazeni. Posamezne predele prerašĉa navadni osoĉnik. Na juţni strani sta bili v preteklosti izkopani dve veĉji in globoki luknji, ki sta zaliti z vodo, kar je razvidno tudi na ortfoto posnetku. Desno od njiju so ostanki betonskih bazenov. Tudi na obmoĉju Picce imamo teţave s preboji in obĉasno nenadzorovanemu vdoru ali izteku morske vode. Predel je izredno pomemben v ĉasu gnezditve, selitve in prezimovanja. Tu gnezdijo beloĉeli in mali deţevnik, rumenonogi galeb, navadna in mala ĉigra, mlakarica in brškinka. Za ĉigre smo v letu 2006 s pomoĉjo projekta LIFE Narava preuredili del Piccie v gnezdišĉe zanje, tako, da smo zgradili veĉje otoke. POVRŠINA: 29,9 ha ŠTEVILO VRST: 55

__________________________________________________________________________________

23


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

10. KRISTALIZACIJA

OPIS: Še ne dolgo tega je veljalo obmoĉje kristalizacije za ornitološko manj zanimivo, kar pa ne drţi. Opazovanja v zadnjih letih kaţejo, da je predel kristalizacije izredno zanimiv in pomemben v ĉasu prezimovanja in selitve ptic. Nekatere vrste tu tudi gnezdijo. Ĉeprav gre za osamljene primere pa tu obĉasno gnezdita rumenonogi galeb in beloĉeli deţevnik. Predvsem v zimskem ĉasu je na obmoĉju kristalizacije veliko reĉnih galebov, malih in velikih belih ĉapelj ter kormoranov. Redno preĉrpavanje vode v in iz kristalizacije prinaša mnogo hrane, ki jo predvsem ribojede vrste pridno izkorišĉajo. POVRŠINA: 32,9 ha ŠTEVILO VRST: 55

24

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

11. MORJE

OPIS: Piranski zaliv se odlikuje po ĉisti vodi in moĉnem toku, ki teĉe vzdolţ vzhodne jadranske obale proti severu. Ĉista morska voda, blago sredozemsko podnebje in rodovitna istrska prst so elementi tega izjemnega in edinstvenega okolja. Morje obdaja veĉji del Fontanigg in del Lere. Neposredno pred solinami je morje veĉinoma plitvo. Dno, ki ga prerašĉa mala morska trava in cimodoceja je ponekod pešĉeno ali muljasto. Na morju so postavljeni tudi objekti za gojenje rib in školjk klapavic. Morje je zanimivo predvsem v zimskem ĉasu, ko tu prezimujejo številni ponirki, srednji ţagarji, slapniki, kormorani, ţviţgavke in mlakarice. Tudi v ĉasu preleta naletimo na kakega zanimivega gosta. POVRŠINA: 335 ha ŠTEVILO VRST: 54

__________________________________________________________________________________

25


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

12. CURTO - PICHETTO

OPIS: Ţe samo ime Curto – Pichetto pove, da gre za obmoĉje Seĉoveljskih solin med kanaloma Curto in Pichetto. Obmoĉje je z nekdanjim obĉinskim odlokom veljalo za ornitološki rezervat, po uvedbi drţavne uredbe o KPSS pa ima to obmoĉje status zavarovanega obmoĉja drţavnega pomena. Gre za manjši sistem bazenov, v katerih se je od nekoĉ številnejših nasipov delno ohranil le sredinski nasip, ki poteka v smeri SV-JZ in je ponekod prekinjen. Nasip sestavljajo kamniti kosi in blato in je na zaĉetku dobro porašĉen s halofitno vegetacijo. Na vzhodni strani ga obdaja manjši jarek in nekoliko višji, bolj suh del bazena. Vode, ki prihajajo v to obmoĉje se vanj zlivajo iz številnih poškodb breţine kanala Curto in iz obmoĉja Velike Lame. Obmoĉje je zanimivo vse leto, od leta 1983 pa tam gnezdijo navadne ĉigre, ki so se jim leta 1985 pridruţile še male ĉigre. V lanskem letu je tam gnezdilo rekordnih 32 parov malih ĉiger. Gre za edino znano gnezdišĉe te vrste v Sloveniji. Poleg navadne in male ĉigre tam obĉasno gnezdita še rumenonogi galeb in beloĉeli deţevnik, v neposredni bliţini, ob kanalu Curto pa še duplinska kozarka. Tudi ona gnezdi v Sloveniji samo tu. POVRŠINA: 12,8 ha ŠTEVILO VRST: 45

26

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

13. OB MORJU

OPIS: Obmoĉje dveh veĉjih bazenov tik ob morju predstavlja v zimskem ĉasu pomembno vodno površino številnim plovcem in moĉvirnikom, v ĉasu preletov pa prenekaterim pobreţnikom. Bazen bliţje morju je globlji od onega bliţe muzeju solinarstva. Njegova globina ob pogostem nenadzorovanem vdoru morske vode in vode iz reke Dragonje nemalokrat preseţe globino 50 cm. Zaradi poškodb leve breţine kanala Giassi in nevzdrţevanih zaporniĉnih sistemov na tej breţini pogosto vdira voda v kanal Giassi in poslediĉno naprej v kompleks solinarskega skansena ter halofitnega travnika pred njim. Obvezna je sanacija vseh poškodb erozije na tem obmoĉju iin nadzor nad vodnim reţimom izkljuĉno s strani zaposlenih v KPSS. Najbolj pereĉe poškodbe smo konec leta 2007 ţe sanirali, potrebno pa bo urediti tudi zaporniĉni sistem na strani reke Dragonje in vse zaporniĉne sisteme ob kanalu Giassi. Omenjeno obmoĉje nima gnezdilcev. Obĉasno na njegovem robu gnezdi le beloĉeli deţevnik. POVRŠINA: 15,5 ha ŠTEVILO VRST: 42

__________________________________________________________________________________

27


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

14. COLOMBERA

OPIS: Obmoĉje Colombere na zahodu obliva morje, na vzhodu ga od kristalizacije loĉi kanal Grande, z zadnjim obrambnim nasipom pa se stika z obmoĉjem Corsolonga. Gre za z morsko vodo zalit bazen iz katerega po sredini ven štrlijo ostanki nekdanjega nasipa, na katerem je bila leta 1986 najdena prva gnezdeĉa kolonija rumenonogih galebov v Seĉoveljskih solinah. Na koliĉino vode v Colomberi vplivajo predvsem visoke vode, saj morje zaradi številnih poškodb visokomorskega nasipa na zahodnem delu vdira in polni to obmoĉje. Zaradi poplavne nevarnosti notranjega dela solin, kot tudi letališĉa in zaledja, so bila v novembru 2007 zaĉeta prva interventna sanacijska dela, ki se bodo nadaljevala tudi v letu 2008. Zaradi globine je obmoĉje zanimivo za številne plovce, na ostankih nasipa neredko poĉivajo pobreţniki. Rumenonogi galeb je edina vrsta, ki na tem obmoĉju gnezdi. Pred leti, ko je bilo vode bistveno manj sta tam gnezdila tudi navadna ĉigra in beloĉeli deţevnik. Obĉasno na z gosto travo porašĉenem nasipu gnezdi tudi raca mlakarica. POVRŠINA: 30,3 ha ŠTEVILO VRST: 40

28

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

15. GIASSI - CURTO

OPIS: Obmoĉje leţi med kanaloma Curto in Giassi, na SZ ga obdaja morje, na JV pa meji na Veliko Lamo. Gre za precej globok bazen v katerega zaradi dotrajanosti nasipov obeh kanalov doteka morska voda. Del vode pa priteĉe tudi iz Velike Lame, ko so za to ustrezni pogoji. Gre za najpomembnejše obmoĉje v ĉasu prezimovanja, saj v njem redno prezimuje veĉje število rac, ĉrnih lisk, ĉapelj in drugih ptic. Na porašĉenih nasipih gnezdijo posamezni pari mlakarice, obĉasno tudi rumenonogi galebi. Na nasutju ob visokomorskem nasipu obĉasno gnezdi beloĉeli deţevnik. POVRŠINA: 15,6 ha ŠTEVILO VRST: 37

__________________________________________________________________________________

29


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

16. LIFE

OPIS: Obmoĉje Life je obseţno obmoĉje v osrednjem delu Seĉoveljskih solin. Na eni strani obdano s kanalom Pichetto, na drugi strani pa s kanalom Grande ter obmoĉjem letališĉa. Na severni strani se stika s Corsolongom, na jugu pa meji na obmoĉje Alta. V bistvu gre za ostanke nekdaj delujoĉih solin, tako da najdemo tam številne manjše in veĉje gole ali porašĉene nasipe, kanale, jarke, ostanke solinarskih hiš ter blatne skromno porašĉene otoĉke, ki jih je z leti erozija precej naĉela. Ti otoĉki so ostanek gradbenih del, ki jih je v osemdesetih letih izvajalo podjetje Hidro in bodo slej ali prej povsem izginili. Obmoĉje je veĉji del leta zalito z vodo. V tem delu gnezdijo številni polojniki in navadne ĉigre. Posamiĉ gnezdjo tukaj tudi mala ĉigra, rumenonogi galeb in beloĉeli deţevnik. Na tem obmoĉju sta pred leti gnezdila tudi sabljarka in rdeĉenogi martinec. V okviru projekta LIFE smo okrog obmoĉja izkopali širok robni jarek, ki naj bi prepreĉil plenjenje s strani kune belice in lisice, vendar kot kaţe to ne bo dovolj. Pred leti so bili tam namešĉeni tudi gnezdilni splavi za ĉigre, na katerih so ĉigre nekaj let uspešno gnezdile. POVRŠINA: 44,9 ha ŠTEVILO VRST: 37

30

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

17. VELIKA LAMA

OPIS: Gre za obseţe bazen, ki se razprostira za muzejem solinarstva v smeri proti SV. Vode vanj pritekajo iz Male Lame oziroma iz kanala Giassi. Nekoĉ je bil v Veliki Lami tudi dolg nasip, ki pa je zaradi erozije sĉasoma potonil pod vodo. Najdemo tudi nekaj manjših blatnih otoĉkov. Velika lama v ĉasu gnezditve nima posebne vrednosti, kljub temu, da je tam pred leti gnezdil osamljeni par male ĉigre, njena vrednost pa se poveĉa v ĉasu preletov in še posebej v ĉasu prezimovanja. Na obmoĉju Velike Lame, bazena ob morju in bazena med kanaloma Giassi in Curto prezimuje veĉ kot 90 % vseh v KPSS prezimujoĉih rac in ĉrnih lisk. POVRŠINA: 46,3 ha ŠTEVILO VRST: 37

__________________________________________________________________________________

31


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

18. PRVO IZHLAPEVANJE

OPIS: Ĉeprav se v namene prvega zgošĉevanja oziroma izhlapevanja uporablja tudi obmoĉje Mezzane in dobršen del Fontanigg, pa je v okviru monitoringa KPSS t.i. prvo izhlapevanje obmoĉje na Leri, ki meji na SZ s cesto, ki od vhoda v park vodi do uprave, na SV meji na kolesarsko pot Parenzane, na JZ se stika z drugim na JZ pa s tretjim izhlapevanjem. Obmoĉje je prepredeno z bolj ali manj porašĉenimi nasipi in bazeni v katerih je v ĉasu solinarske sezone obiĉajno voda, v zimskem obdobju pa ne. Zaradi manjše koncentracije slanosti je prvo izhlapevanje bogato s halofitno vegetacijo, ki porašĉa nasipe, ponekod pa osoĉnik pionirsko zarašĉa veĉje površine bazenov za izhlapevanje. Obmoĉje je zanimivo v ĉasu preleta in prezimovanja v gnezditvenem obdobju pa ne, saj tam gnezdijo le osamljeni pari rumenonogega galeba in mlakarice. Obĉasno lahko gnezdita tu tudi polojnik in beloĉeli deţevnik. POVRŠINA: 61,4 ha ŠTEVILO VRST: 36

32

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

19. MALA LAMA

OPIS: Mala Lama je predhodnica Velike Lame, kamor se stekajo njene vode. Na JZ meji z makadamsko potjo, ki vodi do izliva reke Dragonje, na J z obmoĉjem Rakcev, na SV pa se stika s kanalom Pichetto. Na njenem SV sta slana trata in njena veĉja sorodnica. Predstavlja veĉjo vodno površino, ki se nadzorovano napaja prek cevi in zaporniĉnega sistema s katerim upravljamo v KPSS iz obmoĉja Rakcev. Ĉeprav je bilo na tem obmoĉju zabeleţenih le 35 vrst ptic, pa je v Mali Lami vselej ţivahno, tudi v ĉasu gnezditve ko njene površine uporabljajo nekatere vrste za prehranjevanje. POVRŠINA: 16,1 ha ŠTEVILO VRST: 35

__________________________________________________________________________________

33


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

20. RAKCI

OPIS: Obmoĉje Rakcev je dobilo ime po poskusu gojenja neavtohtone japonske kozice tu. Gre za manjši bazen med Malo Lamo in Predrakci, ki je veĉji del leta zalit z vodo, obĉasno pa iz tega obmoĉja vodo izpustimo in na ta naĉin skrbimo za izmenjavo in dovod sveţe morske vode ter poslediĉno tudi hrane. Na skrajnem juţnem delu obmoĉja je v vogalu le-tega nekoliko dvignjen teren, ki ga bogato prerašĉajo halofiti, med katerimi prevladuje ozkolistna mreţica. Ko je vode veliko, deluje ta predel kot nekakšen otok, na katerem gnezdijo polojniki in beloĉeli deţevnik. Ko je hrane v izobilju so tu precej številne tudi male in velike bele ĉaplje. Seveda pa ne manjkajo tudi njihove sive sorodnice – sive ĉaplje. POVRŠINA: 14,6 ha ŠTEVILO VRST: 34

34

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

21. DRUGO IZHLAPEVANJE

OPIS: Obmoĉje drugega izhlapevanja oziroma zgošĉevanja slanice je nekoliko manjše od prvega. Leţi v logiĉnem nadaljevanju predhodnega obmoĉja in delno meji na kolesarsko pot Parenzane na V, medtem ko ga na JV strani obdaja obmoĉje Rudnika, na juţni prek kanala Grande pa sta še Letališĉe ter del obmoĉja LIFE. Ker so slanosti delno zgošĉene vode v tem obmoĉju veĉje kot v obmoĉju prvega izhlapevanja, je porašĉenost nasipov bistveno manjša. Veĉino nasipov tega obmoĉja smo od leta 2005 obnovili, tako da bo sukcesija halofitne vegetacije vidna v obdobju, ki prihaja. Na vzhodnem delu obmoĉja je zanimiv predel, ki ga bogato prerašĉa osoĉnik in tam gnezdijo tudi polojniki. Predel je zanimiv v ĉasu preleta, poleg polojnika pa tam gnezdita tudi beloĉeli deţevnik in rumena pastirica. Obĉasno na novo nastalih nasipih gnezdi tudi mala ĉigra. POVRŠINA: 55,9 ha ŠTEVILO VRST: 29

__________________________________________________________________________________

35


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

22. PREDRAKCI

OPIS: Ţe ime samo pove, da to obmoĉje leţi pred obmoĉjem Rakci. Gre za manjši opušĉeni bazen na Fontaniggeah, ki je prvi v vrsti za višjim obmoĉjem Alta. Obdajajo ga porašĉeni nasipi, kanal Pichetto in kolovozni poti. Vode se iz Predrakcev pretakajo v Rakce preko manjkajoĉega dela nasipa. Z nalivanjem obmoĉja Rakcev se poslediĉno dviguje tudi nivo vode v Predrakcih. Obmoĉje je zanimivo v ĉasu preleta in prezimovanja. Predvsem številĉne so razliĉne ĉaplje, ki se tu pogosto hranijo. V letu 2005 smo v bazenu uredili blaten otok, na katerem obĉasno gnezdi beloĉeli deţevnik. POVRŠINA: 8,9 ha ŠTEVILO VRST: 29

36

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

23. TRETJE IZHLAPEVANJE

OPIS: Obmoĉje tretjega izhlapevanja je najmanjše med tremi in poleg prvega in drugega izhlapevanja meji še na obmoĉje kristalizacije, medtem ko ga na JZ obdaja kanal Grande. Majhno število ugotovljenih vrst ne preseneĉa. Veĉinoma so to vrste opazovane v ĉasu prezimovanja in preletov ptic. Gnezdilcev praktiĉno ni. Obĉasno lahko gnezdi kakšen par rumenonogega galeba ali beloĉelega deţevnika. Nasipi, ki so bili obnovljeni v letu 2007, so povsem goli. Halofitne vegetacije praktiĉno ni, kar vsled visoki slanosti vode tega obmoĉja ne preseneĉa. V zimskem ĉasu je veĉji del tretjega izhlapevanja na suhem. POVRŠINA: 32,8 ha ŠTEVILO VRST: 22

__________________________________________________________________________________

37


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

24. LETALIŠČE

OPIS: Obmoĉje letališĉa sicer ni v Krajinskem parku Seĉoveljske soline. Ker pa neposredno meji na vzhodni del Fontanigg je kot vplivno obmoĉje pomembno tudi v smislu rednega spremljanja dogajanja v KPSS. Zanj je znaĉilno predvsem obmoĉje vlaţnega travnika na zahodnem delu letališĉa, na katerem se ustavljajo tudi zanimive vrste, kot so razliĉne gosi in vĉasih tudi plevica. Omenjeni travnik predstavlja gnezdišĉe poljskemu škrjancu. Aprila na obrobju Seĉoveljskih solin zacveti pri nas redka in izredno zanimiva rastlina, ki ni halofit. To je rimska belvalovka. Do sedaj je bila znana le iz travnika ob letališki stezi letališĉa v Seĉovljah. Zaradi ideje po njegovi širitvi je bil tudi njen obstoj v Sloveniji pod vprašajem. Najdemo jo tudi na Stojbah, kjer raste na bliţnjem travniku, kar pomeni, da se vrsta širi iz obmoĉja letališĉa proti jugu. Nedavno je bila rimska belvalovka najdena tudi na Goriškem.

POVRŠINA: 34,3 ha ŠTEVILO VRST: 22

38

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

25. LAGUNA

OPIS: Med polotokom Seĉa in solnimi polji je Kanal Sv. Jerneja, prvi v vrsti kanalov Seĉoveljskih solin. Konĉuje se s plitvo in široko laguno, ki je zaradi stalnega dotoka sveţe morske vode bogata s hrano in privablja številne ptice. Breţine kanala prerašĉajo znaĉilne slanuše, med katerimi je vsekakor najbolj zanimivo morsko metliĉje, ki ima tu eno od treh slovenskih rastišĉ. V kanalu so tudi v preteklosti ljudje privezovali svoje barke ter ohranjali podobo kanala z veliko mero odgovornosti in spoštovanja do narave. Danes temu ni tako. „Divji“ privezi rastejo kot gobe po deţju, lastniki plovil pa z nasipavanjem razliĉnega zemeljskega ali gradbenega materiala, koliĉenjem krajših pomolov in smetenjem, pustošijo nekdaj spokojno podobo tega dela. POVRŠINA: 5,4 ha ŠTEVILO VRST: 9

__________________________________________________________________________________

39


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

GNEZDENJE POMEMBNE VRSTE V KPSS V direktivah EU so navedene vrste ptic in druge ţivalske ter rastlinske vrste in habitatni tipi, katerih ohranjanje je v interesu EU. Drţave ĉlanice morajo z namenom ohranjanja ali doseganja ugodnega stanja teh vrst oziroma habitatnih tipov doloĉiti obmoĉja za vzpostavitev evropskega ekološkega omreţja Natura 2000, sorazmerno glede na zastopanost v direktivah navedenih habitatov vrst in habitatnih tipov na njihovem ozemlju. Uredba za ohranjanje posebnih varstvenih obmoĉij med drugim opredeljuje varstvene cilje za vsako posamezno posebno varstveno obmoĉje ter naĉin njihove doloĉitve. Doloĉa tudi varstvene usmeritve, ki so splošne narave, naravnane na naĉrtovanje posegov in dejavnosti ter na njihovo izvajanje. V direktivi o pticah so navedene vrste ptic, katerih ohranjanje je v interesu EU in za katere se vzpostavlja evropsko ekološko omreţje. Obmoĉja za ohranjanje ptic se imenujejo Special Protection Areas (SPA) ali posebna obmoĉja varstva. Bistveni instrument za ohranitev ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov so presoje sprejemljivosti planov oziroma posegov v naravo. Izvajajo se tako za posebna varstvena kakor tudi za potencialna posebna ohranitvena obmoĉja. Zakon o ohranjanju narave namreĉ doloĉa, da se na posebnih varstvenih obmoĉjih izvajajo presoje sprejemljivosti planov in posegov v naravo glede njihovega vpliva na varstvene cilje. Uredba o obmoĉjih Natura 2000 in ekološko pomembnih obmoĉjih med drugim tudi doloĉa izvajanje monitoringa z namenom spremljanja stanja rastlinskih in ţivalskih vrst in habitatnih tipov ter ugotavljanja uĉinkovitosti ukrepov varstva glede doseganja ugodnega stanja rastlinskih in ţivalskih vrst ter habitatnih tipov. Doloĉa tudi naĉin naĉrtovanja ukrepov ohranjanja posebnih varstvenih obmoĉij ter vrste ukrepov, ki so lahko varstveni ali pa ukrepi, ki se zagotavljajo s prilagojeno rabo naravnih dobrin ali prilagojenim upravljanjem z vodami. Za naĉrtovanje ukrepov je predviden program upravljanja s posebnimi varstvenimi obmoĉji. Posamezni naĉrti rabe naravnih dobrin ali upravljanja z vodami se s tem programom lahko doloĉijo kot naĉrti, s katerimi se ukrepi za doseganje varstvenih ciljev podrobneje opredelijo. Naĉrt upravljanja je operativni naĉrt ohranjanja narave, ki ga sprejme vlada z namenom uresniĉevanja Nacionalnega programa ohranjanja narave. Biotska raznovrstnost in ohranjenost narave sta v primerjavi z veĉino evropskih drţav v Sloveniji zelo veliki. V Sloveniji se pojavlja 109 vrst ptic iz seznama Direktive o pticah ter 140 vrst rastlin in ţivali s seznama Direktive o habitatih, prav tako se v Sloveniji nahaja 61 evropsko pomembnih habitatnih tipov. To je bila tudi osnova za doloĉitev 26 obmoĉij za varovanje ogroţenih vrst ptic in 260 predlaganih obmoĉij za varstvo ogroţenih ali redkih rastlinskih in ţivalskih vrst ter habitatov. Obmoĉja Natura 2000 skupno pokrivajo dobrih 35% slovenskega ozemlja. V okviru upravljanja z zavarovanim obmoĉjem Krajinskega parka Seĉoveljske soline smo ţe v letu 2003 opredelili vrste, ki so izjemnega pomena za KPSS. Gre za vrste, ki so ali evropsko pomembne in ogroţene, kot npr. beloĉeli deţevnik ali pa vrste, ki so zaradi specifike pojavljanja (mnoţiĉnost) in problematiĉnosti (kontaminacija soli) deleţne natanĉnega spremljanja, kot npr. rumenonogi galeb. Na obmoĉju Seĉoveljskih solin gnezdi tudi nekaj takih vrst, ki v Sloveniji gnezdijo le tu, ali pa je njihova gnezditvena razširjenost lokalna oz. omejena le na ozek obreţni pas. 11 gnezdeĉih vrst ptic je predstavljenih z opisom, kronologijo gnezdenja v obdobju od leta 1983 do 2007 ter gnezditveno razširjenostjo. Pri rumenonogem galebu so podani še fenološki podatki ter podatki o najdbah obroĉkanih galebov, pri beloĉelem deţevniku pa še nekatere gnezditvene navade ter barvne kombinacije obroĉkov s katerimi so bili oznaĉeni ter drugi biometriĉni podatki.

40

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

1. RUMENONOGI GALEB Larus michahellis

Rumenonogi galeb je najveĉja in najpogostejša galebja vrsta v Seĉoveljskih solinah. Tu je tudi njegovo edino veĉje gnezdišĉe v Sloveniji. Gnezdeĉim pticam se poleti pridruţi veĉ tisoĉ osebkov iz sosednjih drţav. V zadnjem ĉasu se je število rumenonogih galebov povsod v Sredozemlju moĉno poveĉalo. Iz podatkov 25. letnega monitoringa na obmoĉju Seĉoveljskih solin je razvidno, da se je število gnezdeĉih parov rumenonogih galebov veĉalo vse do gnezdilne sezone v letu 2005, nakar se je njihovo število v naslednjih dveh sezonah zmanjšalo za veĉ kot dvakrat. Razlog za to je bil ugotovljen ţe v ĉasu gnezdenja v letu 2005, ko smo na gnezdišĉih na obmoĉju Colombere in Piccie našli številne kadavre odraslih ptic in seveda mladiĉev. Krivec za to pa sta lisica in kuna. Pobite odrasle ptice v naslednjem letu niso mogle gnezditi, novih gnezdeĉih parov pa ne gre priĉakovati v krajšem ĉasovnem obdobju, kar se vidi tudi iz števila gnezdeĉih parov v letu 2007. Iz topografskega prikaza gnezditvene razširjenosti je razvidno, da rumenonogi galeb kolonijsko gnezdi le na obmoĉjih Mezzane, Picce in Colombere, posamiĉ pa tudi drugod po solinah, vendar se drţi bliţine morja ali veĉjih bazenov z neporašĉenimi nasipi. Na obmoĉjih izhlapevanja ne gnezdi. Tam so bili zabeleţeni le posamezni neuspeli poskusi.

Larus michahellis 250

150

100 50

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0

1983

Število parov

200

Leto

Gnezdenje rumenonoga galeba Larus michahellis v obdobju 1983-2007. __________________________________________________________________________________

41


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UTM 1 X 1 km - KPSS

Rumenonogi galeb Larus michahellis

F

G

H

I

1995 - nulto stanje

1996-1998 2004 2005 2006 2007

J 50

6

7

8

9

Gnezditvena razĹĄirjenost rumenonogega galeba Larus michahellis v obdobju 1995-2007.

42

__________________________________________________________________________________

4


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Na osnovi odĉitanih barvnih obroĉkov in obroĉkov na najdenih kadavrih, lahko ugotovimo, da se pri nas pojavljajo veĉinoma rumenonogi galebi iz obmoĉja severnega Jadrana Hrvaške in Italije. Z rdeĉo piko so oznaĉeni osebki iz Italije, z rumeno pa osebki iz Hrvaške.

Larus michahellis

18000

16000

14000

12000

št. osebkov

10000

8000

6000

4000

2000

0 1

2

3 jan

4

5

5

6 feb

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

tedni

jul

avg

sep

okt

nov

dec

Pojavljanje rumenonogega galeba Larus michahellis po tednih v letu 2007. __________________________________________________________________________________

43


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Povsem drugaĉe pa je v ĉasu letovanja, ko se v Seĉoveljske soline zgrne nekaj tisoĉ teh ptic, kar je razvidno tudi iz spodnjega grafa. Prvi prišleki se pojavijo v zaĉetku julija, višek njihove številĉnosti pa je konec istega meseca. Do septembra se njihovo število ponovno spusti na nivo redne populacije, ki šteje pribliţno 1000 osebkov. Ĉe je še pred leti veljalo, da se v tem obdobju pojavijo predvsem mladostni osebki, pa po zadnjih opazovanjih temu ni veĉ tako, saj je v letujoĉi populaciji veliko tudi drugo-, tretje- in veĉ letnih osebkov, ki se tu golijo. Poleg štetja na obmoĉju KPSS smo se v letu 2007 veĉkrat odpravili tudi v dolino Dragonje, predvsem do tamkajšnjega smetišĉa, kjer smo poskušali prešteti galebe v ĉasu, ko na deponijo pripeljejo sveţe odpadke. Opazovanja kaţejo, da ne gre zanemariti tudi dejstva, da se koliĉina kuhinjskih in drugih odpadkov bistveno poveĉa v juliju in avgustu, ko je turistiĉna sezona bliţnjih obalnih mest na vrhuncu. Teţave z galebi nastopijo na obmoĉju pridelave soli (kristalizaciji), saj je zaradi prenoĉevanja galebov na tem obmoĉju oporeĉnost soli vprašljiva. Tradicionalen naĉin pridelave soli ne dovoljuje rafinacije (ĉišĉenja) oziroma drugih metod obdelovanja, zaradi katerih bi se spremenile kemiĉne lastnosti soli. Po analizah in ugotovitvah tehnologa programa in kakovosti je sol v doloĉenem obdobju zaradi ptiĉjih iztrebkov, izbljuvkov, perja ali razpadanja galebjih trupel kontaminirana, oziroma se uvršĉa v kakovostni razred industrijske soli. Interes upravljavca – podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o je, da so veĉinoma zagotovljeni pogoji za pridobivanje jedilne soli na tradicionalen naĉin. V letu 2007 smo v KPSS priĉeli s plašenjem rumenonogih galebov na njihovih prenoĉišĉih. Plašenje smo izvajali od 31. julija 2007 do 19. avgusta 2007. Odganjanje in plašenje so izvedli naravovarstveni nadzorniki KPSS. Namen plašenja je premešĉanje galebov iz kristalizacijskega obmoĉja Lere s ciljem, zagotavljanja pogojev za pridobivanje neoporeĉne soli brez ptiĉjih iztrebkov, izbljuvkov in perja. Prav tako je bil v poskusnem plašenju eden od ciljev ugotoviti najbolj uspešno metodo plašenja in ugotoviti koliko ljudi oziroma ĉasa je potrebno za uspešno plašenje galebov in da se z metodami plašenja in odganjanja ne vznemirja ljudi ţiveĉih v neposredni bliţini KPSS. Za pridobitev ĉim bolj natanĉnih, uporabnih podatkov smo izvajali razliĉne tehnike plašenja in odganjanja. Osnovna metoda je bila izvajanje fiziĉnega odganjanja z obĉasnimi obhodi po kristalizacijskem podroĉju. Galebe je potrebno priĉeti plašiti prej, preden se pojavi problem oporeĉnosti soli. V mesecih, ko je galebov najveĉ, se mora plašenje izvajati 24 ur. Najbolj primerna metoda je metoda fiziĉnega plašenja z obĉasnimi obhodi ĉez dan in rednimi ponoĉi. Za izvajanje noĉnega plašenja sta potrebni minimalno dve osebi. Izvajanje plašenja se mora prav tako izvajati podnevi z veĉjo intenzivnostjo v ĉasu, ko se sol ne pobira. Veĉ podrobnosti je v poroĉilu naravovarstvenega nadzornika L. Kastelica »Izvajanje razliĉnih metod plašenja galebov, analiza in ugotovitve«.

Konec julija prenoĉuje na obmoĉju kristalizacije tudi do 5000 rumenonogih galebov.

44

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

2. NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo

Navadna ĉigra gnezdi na obmoĉju KPSS od leta 1983, ko je bilo najdenih 8 gnezdeĉih parov. Po letu 1991 je njena gnezditvena populacija dokaj stabilna in znaša v povpreĉju 50 parov. Iz prezimovališĉ ob obalah Afrike se vrne okrog 25. marca, do konca avgusta pa nas zapustijo vse ĉigre. Dinamika gnezdenja in spremljajoĉe teţave te vrste sovpadajo z dinamiko in teţavami male ĉigre Sterna albifrons na obravnavanem obmoĉju. Kot pri mali velja tudi za navadno ĉigro v Seĉoveljskih solinah slab gnezdilni uspeh. Poletni nalivi pogosto odplaknejo ĉigrina jajca z nasipov in otoĉkov v vodo, ali pa se jajca zlepijo z ilovnato podlago. Ĉigre jih pri poskusu obraĉanja nemalokrat pri tem poškodujejo. Da pa je gnezdilni uspeh še slabši, poskrbijo še lisice, kune in sive vrane. Ugodno ohranitveno stanje je na osnovi podatkov rednega monitoringa upravljavca KPSS je nekaj nad dvajsetletnim povpreĉjem in znaša med 40 in najveĉ 100 pari. V letu 2007 je bila za navadno in malo ĉigro ponovno slaba, ĉe ne celo katastrofalna gnezditvena sezona z skromnim gnezdilnim uspehom. Po konĉani sezoni smo opazili le nekaj speljanih mladiĉev. Ĉigre so imele najmanj dve nadomestni legli, ob tem pa so najmanj 2 x zamenjale obmoĉje gnezdenja. Veĉina jajc je propadla zaradi vremenskih razmer, nekaj legel je bilo izropanih s strani sivih vran in lisice, svoj davek pa je nedvomno zahteval tudi pojav botulizma.

Sterna hirundo 80 70

50 40 30 20 10

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0

1983

Število parov

60

Leto

Gnezdenje navadne ĉigre Sterna hirundo v obdobju 1983-2007. __________________________________________________________________________________

45


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UTM 1 X 1 km - KPSS

Navadna čigra Sterna hirundo

F

G

H

I

1995 - nulto stanje

1996-1998 2004 2005 2006 2007

J 50

6

7

8

9

Gnezditvena razširjenost navadne ĉigre Sterna hirundo v obdobju 1995-2007.

46

__________________________________________________________________________________

4


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

3. MALA ČIGRA Sterna albifrons

Sodi med ogroţene evropske vrste in izjemno redke gnezdilke v Sloveniji; pri nas gnezdi nekaj parov samo v Seĉoveljskih solinah. Ta drobna ĉigra preţivi hladno polovico leta daleĉ ob obalah tropske Afrike. V solinah jo bomo opazili med 15. aprilom in 1. septembrom, in sicer nad plitvim obalnim morjem ali nad solinskimi kanali. Gre za vrsto, ki je v Sloveniji priĉela z gnezdenjem šele v letu 1985 in veĉ kot deset let na obmoĉju KPSS niso gnezdili veĉ kot trije pari te vrste. Število nad deset gnezdeĉih parov prviĉ beleţimo šele v letu 2002, nad dvajset parov pa šele v letu 2005. Kljub temu, da je v sezoni 2007 gnezdilo 32 parov, gre za mlado gnezdeĉo populacijo. Zaradi mlade populacije o njeni gnezdilni in populacijsko naselitveni dinamiki ne moremo vedeti veliko. Najraje gnezdi na najniţjih, z vodno gladino izenaĉenih mestih, zaradi ĉesar pa je tveganje gnezditve veĉje in je zato nemalokrat gnezdilni uspeh nizek. Po do sedaj znanih podatkih monitoringa ni mogoĉe sklepati, da je pogoj za uspešno gnezditev izkljuĉno primeren vodni reţim. Ugodno ohranitveno stanje je na osnovi zgoraj naštetega in podatkov rednega monitoringa upravljavca KPSS med 10 in 30 parov. Uspešne gnezditvene sezone male ĉigre zagotavljajo konstantno, ne nazadujoĉo populacijo, pri ĉemer pa ne smemo izvzeti še plenjenja s strani kopenskih in zraĉnih plenilcev, vremenskih in drugi naravnih neprilik. Kadaver male ĉigre, ki je bil najden na gnezdišĉu med kanaloma Curto in Pichetto je imel na nogi italijanski obroĉek, vzrok smrti pa s strani ustrezne veterinarske sluţbe dokazano botulizem.

Sterna albifrons 35

25 20 15 10 5

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0

1983

Število parov

30

Leto

Gnezdenje male ĉigre Sterna albifrons v obdobju 1983-2007.

__________________________________________________________________________________

47


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UTM 1 X 1 km - KPSS

Mala čigra Sterna albifrons

F

G

H

I

1995 - nulto stanje

1996-1998 2004 2005 2006 2007

J 50

6

7

8

9

Gnezditvena razširjenost male ĉigre Sterna albifrons v obdobju 1995-2007.

48

__________________________________________________________________________________

4


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

4. POLOJNIK Himantopus himantopus

V Sloveniji je zaĉel gnezditi šele v zaĉetku 90. let prejšnjega stoletja in to v Seĉoveljskih solinah. Tu je polojnikovo edino redno in najpomembnejše gnezdišĉe v Sloveniji. Veĉ deset parov gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih prerašĉajo slanuše. Iz prezimovališĉ se k nam vrnejo v zaĉetku marca, soline pa zadnji zapustijo v zaĉetku septembra. Veĉinoma gnezdi kolonijsko. Polojnik je v sredozemskih solinah pravi pokazatelj ustreznega upravljanja z vodnim reţimom in tradicionalnega solinarstva. Tudi polojnika, tako kot ostale gnezdilke v KPSS ogroţa predvsem plenjenje s strani kune belice in lisice, obĉasno plenijo njihova legla tudi sive vrane. Uspešnost gnezdenja polojnika je odvisna predvsem od ustreznega vodostaja v bazenih, ki ga lahko uravnavamo z ustreznim vodnim reţimom. Kadar so razmere ugodne gnezdi v manjših kolonijah oziroma skupinah, nemalokrat tudi posamiĉ. Redno gnezdi na obmoĉju slane trate pred Muzejem solinarstva, na obmoĉju Mezzane, znotraj obseţnega obmoĉja LIFE kot tudi na obmoĉju drugega izhlapevanja. Obĉasno ga najdemo tudi drugod. Opazovanja speljanih mladiĉev kaţejo, da tako kot ĉigre in galebi, tudi polojnik nima visokega gnezdilnega uspeha. Populacija gnezdeĉih polojnik je od leta 1990 sicer narastla, vendar njeno število iz leta v leto precej niha, kar je odvisno od trenutnih razmer v Seĉoveljskih solinah.

Himantopus himantopus 60

40 30 20 10

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0

1983

Število parov

50

Leto

Gnezdenje polojnika Himantopus himantopus v obdobju 1983-2007.

__________________________________________________________________________________

49


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UTM 1 X 1 km - KPSS

Polojnik Himantopus himantopus

F

G

H

I

1995 - nulto stanje

1996-1998 2004 2005 2006 2007

J 50

6

7

8

9

Gnezditvena razĹĄirjenost polojnika Himantopus himantopus v obdobju 1995-2007.

50

__________________________________________________________________________________

4


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

6. BELOČELI DEŢEVNIK Charadius alexandrinus

Gnezdišĉa beloĉelega deţevnika na obmoĉju KPSS niso enakomerno razporejena, kar kaţejo tudi 25 – letni podatki monitoringa te in ostalih vrst. Kveĉjemu je opaziti obmoĉja veĉje gnezditvene zgostitve (gnezditvene kolonije). Posamezna obmoĉja Lere nikoli niso bila za to vrsto prioritetno gnezdišĉe, oz gnezdenje ni bilo zabeleţeno. Prioritetna gnezdišĉa na Leri so kveĉjemu obmoĉja Piccie, Mezzane in drugega izhlapevanja. Ogroţenost beloĉelega deţevnika na omenjenem obmoĉju je odvisna predvsem od sezonskih vremenskih razmer (uspešne gnezditvene sezone sovpadajo z ugodnimi solinarskimi pogoji – sezonami), ustreznega vodnega reţima, primerno ohranjenih gnezdišĉ, plenilcev ter v manjši meri tudi vznemirjanja v ĉasu gnezditve. Ugodno ohranitveno stanje je na osnovi zgoraj naštetega in podatkov rednega monitoringa upravljavca KPSS lahko kveĉjemu med 30 in 60 parov. Zagotavljanje obstojeĉih ustreznih ţivljenjskih razmer za ptice in varstvenih reţimov je doloĉeno s koncesijsko pogodbo med drţavo in upravljavcem KPSS, skladno z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) in uredbo o Krajinskem parku Seĉoveljske soline. Izvajanje tradicionalnega solinarstva zagotavlja ugodne gnezditvene razmere za beloĉelega deţevnika in druge vrste, ki gnezdijo na solinah. Ob tem pa je potrebno zagotoviti ob ustreznem ĉasu dovolj obseţne suhe površine, porašĉene s halofitno vegetacijo, na kateri bo lahko ta vrsta uspešno gnezdila.

Charadrius alexandrinus 45 40

30 25 20 15 10 5

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

0

1983

Število parov

35

Leto

Gnezdenje beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v obdobju 1983-2007. __________________________________________________________________________________

51


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UTM 1 X 1 km - KPSS

Beločeli deţevnik Charadrius alexandrinus

F

G

H

I

1995 - nulto stanje

1996-1998 2004 2005 2006 2007

J 50

6

7

8

9

Gnezditvena razširjenost beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v obdobju 1995-2007

52

__________________________________________________________________________________

4


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa ptic v KPSS priĉeli z lovom in barvnim oznaĉevanjem odraslih beloĉelih deţevnikov in njihovih mladiĉev. Beloĉeli deţevnik Charadrius alexandrinus na obmoĉju KPSS gnezdi in v manjših skupinah tudi prezimuje. Iz prezimovališĉ se vraĉajo najverjetneje ţe v februarju, nekateri tudi kasneje. Prvi primerki konec marca ali v zaĉetku aprila ţe gnezdijo. Tihomir Makovec, ki je beloĉelega deţevnika prouĉeval pred leti, je ugotovil zanimive, ponavljajoĉe se vzorce deţevnikovih gnezd (uporaba gnezdovnega gradiva, lega...) in posumil v zvestobo samcev te vrste. Po njegovem mnenju je obstajala moţnost, da ima samec veĉ samic. Ker za izvoljenko gnezdo izdela samec, obstaja moţnost ponavljajoĉega se vzorca gnezda istega samca. Zaenkrat so to le špekulacije, z odlovom in oznaĉevanjem naših "domaĉih" deţevnikov bomo temu skušali priti do konca. Seveda pri takem lovu in oznaĉevanju ne gre le za dokazovanje morebitnega prešuštva, temveĉ za vpogled v ekologijo te vrste. In kot zanalašĉ se je kot prva ujela samica beloĉelega deţevnika z našim aluminijastim obroĉkom in oznako AP 68401. Obroĉkana je bila kot mladiĉ v letu 2006. Ĉeprav je za nami komaj prva taka gnezditvena sezona, so rezultati nadvse zanimivi. Opazovanja obroĉkanih beloĉelih deţevnikov so pokazala, da so nezveste samice beloĉelih deţevnikov in ne samci, kot je domneval Makovec. Tudi iz literature je razviden vzorec »ţenskega prešuštva« pri beloĉelem deţevniku in pri deţevnikih na sploh. Zanimivo je, da beloĉeli deţevniki pred letom 1992 na prezimovanju v Seĉoveljskih solinah niso bili opaţeni. Prvo zimsko opazovanje je iz leta 1992, ko je 3 osebke na Fontaniggeah 26.12.1992 opazoval B. Rubiniĉ. Zadnji podatki kaţejo, da na obmoĉju Seĉoveljskih solin redno prezimujejo v manjših skupinah. Zanimivo pa je predvsem do sedaj neznano dejstvo, da prezimujejo tudi naši beloĉeli deţevniki, kar smo potrdili z opazovanjem dveh obroĉkanih samic, Jasmine in Katje.

Charadrius alexandrinus

90

80

70

št. osebkov

60

50

40

30

20

10

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

Pojavljanje beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus po tednih v letu 2007. __________________________________________________________________________________

53


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

x

SAMEC

Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

SAMICA AR17578 117 mm 46,1 g

J

Kasneje obročkali še dva izvaljena mladiča AR17579 in AR17580 mladiči z rdečim PVC obročkom

50

Datum: 3.4.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujet je bil samec, ki smo ga poimenovali JANI.

54

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (1. par)

__________________________________________________________________________________

55


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

SAMEC Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

SAMICA

x

AR17585 116 mm 48,6 g

J

Valita oba izmenično

50

Datum: 25.4.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali DANIJELA.

56

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (2. par)

__________________________________________________________________________________

57


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

SAMEC Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

SAMICA

x

AR17589 109 mm 44,5 g

50

J

Datum: 30.4.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali KRISTINA.

58

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (3. par)

__________________________________________________________________________________

59


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

SAMEC Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

SAMICA

x

AR17591 111 mm 45,1 g

50

J

Datum: 30.4.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali POLONA.

60

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (4. par)

__________________________________________________________________________________

61


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

x

SAMEC

x

SAMICA

Št. obročka: AR17597 AR17598 Dol. peruti: 110 mm 112 mm Teţa: 59,4 g 45,1 g Opombe: samica je imela jajce v sebi

50

J

Datum: 8.5.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujet je bil par, z imenoma IZTOK & NATAŠA.

62

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (5. par)

__________________________________________________________________________________

63


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

x

SAMEC

x

SAMICA

Št. obročka: AR17597 AR17598 Dol. peruti: 110 mm 112 mm Teţa: 59,4 g 45,1 g Opombe: samica je imela jajce v sebi

50

J

Datum: 8.5.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujet je bil samec, ki smo ga poimenovali BRANE.

64

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (6. par)

__________________________________________________________________________________

65


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

SAMEC Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

SAMICA

x

AR17600 109 mm 41,4 g

50

J

Datum: 11.5.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali BARBARA.

66

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (7. par)

__________________________________________________________________________________

67


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L PVC

F ALU

PVC

G

H

I

SAMEC Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

Ura: 12.00

SAMICA

x

AR17603 113 mm 44,6 g

50

J

Datum: 28.5.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali TINA.

68

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (8. par)

__________________________________________________________________________________

69


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L PVC

F ALU

PVC

G

H

I

SAMEC Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

Ura: 10.00

SAMICA

x

AR17610 110 mm

J

50

Datum: 19.6.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali MILANKA.

70

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (9. par)

__________________________________________________________________________________

71


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L PVC

F ALU

PVC

G

H

I

SAMEC

x

SAMICA

Št. obročka: AR17612 Dol. peruti: 114 mm Teţa: Opombe: močna postava, srebrne barve

Ura: 10.00

50

J

Datum: 20.6.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali IVANA.

72

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (10. par)

__________________________________________________________________________________

73


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

x

SAMEC

Št. obročka: AR17584 Dol. peruti: 115 mm Teţa: 43,9 g Opombe:

SAMICA

x

AR17581 116 mm 48,6 g

J

Valita oba izmenično

50

Datum: 24.4.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujet je bil par, z imenoma LOVRENC & BOJANA.

74

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (11. par)

__________________________________________________________________________________

75


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

SAMEC Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

SAMICA

x

AR17582 114 mm 49,3 g

J

Valita oba izmenično

50

Datum: 24.4.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali KATJA.

76

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (12. par)

__________________________________________________________________________________

77


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

SAMEC Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

SAMICA

x

AR17583 113 mm 43,4 g

J

Valita oba izmenično

50

Datum: 24.4.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali DESIRE.

78

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (13. par)

__________________________________________________________________________________

79


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING BELOČELI DEŢEVNIK Charadrius alexandrinus

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

x

SAMEC

Št. obročka: AR17577 Dol. peruti: 115 mm Teţa: 43,4 g Opombe:

x

SAMICA AP68401 105 mm 44,1 g

J

Samica je imela naš obroček iz leta 2006! Leglo kasneje izplenjeno.

50

Datum: 3.4.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa beloĉelega deţevnika Charadrius alexandrinus v letu 2007. Ujet je bila par, z imenoma TIHOMIR & JASMINA.

80

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo beloĉelega deţevnika (14. par)

__________________________________________________________________________________

81


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

7. MALI DEŢEVNIK Charadius dubius

Na slovenski obali gnezdi mali deţevnik na podobnih ali istih gnezdišĉih kot beloĉeli deţevnik. V Seĉoveljskih solinah gnezdi le nekaj parov. Posamezne male deţevnike ali v skupinah lahko opazujemo tudi v ĉasu preleta. Kljub izredni iznajdljivosti pri iskanju nadomestnih prebivališĉ, prištevamo malega deţevnika k najbolj ogroţenim vrstam.

Charadrius dubius 8 7

Število parov

6 5 4 3 2 1

Leto

Gnezdenje malega deţevnika Charadrius dubius v obdobju 1983-2007.

82

__________________________________________________________________________________

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UTM 1 X 1 km - KPSS

Mali deţevnik Charadrius dubius

F

G

H

I

1995 - nulto stanje

1996-1998 2004 2005 2006 2007

J 50

6

7

8

9

4

Gnezditvena razširjenost malega deţevnika Charadrius dubius v obdobju 1995-2007. __________________________________________________________________________________

83


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING MALI DEŢEVNIK Charadrius dubius

D L

F

PVC ALU

PVC

G

H

I

SAMEC Št. obročka: Dol. peruti: Teţa: Opombe:

SAMICA

x

AR17590 118 mm 36,2 g

50

J

Datum: 30.4.2007

4 6

7

8

9

Barvna kombinacija PVC obroĉkov. Lokacija gnezdišĉa malega deţevnika Charadrius dubius v letu 2007. Ujeta je bila samica, ki smo jo poimenovali MIKENA.

84

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe z lokacijo in gnezdo malega deţevnika (1. par)

__________________________________________________________________________________

85


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

9. BRŠKINKA Cisticola juncidis

Brškinka velja za redko in lokalno razširjeno vrsto. V Seĉoveljskih solinah in okolici je stalnica. Gnezdi tik nad tlemi. Vreĉasto gnezdo si splete iz travnih bilk in pajĉevine. Naseljuje veĉje, široke nasipe in zarasle poti, predvsem ob Dragonji, v Stojbah in kanalu Grande. Kot izrazito turkestansko-mediteranska vrsta, je obĉutljiva na ostrejše zime. Hude zime lahko populacijo brškinke povsem uniĉijo. Leta 1995 je na obmoĉju KPSS gnezdile veĉ kot 20 parov brškink. Od leta 2003 se je do leta 2006 njihovo število zmanjšalo na borih 6 parov. V letu 2007 sta gnezdila dva para veĉ.

Cisticola juncidis 25

Število parov

20 15 10 5

Leto

Gnezdenje brškinke Cisticola juncidis v obdobju 1983-2007.

86

__________________________________________________________________________________

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UTM 1 X 1 km - KPSS

Brškinka Cisticola juncidis

F

G

H

I

1995 - nulto stanje

1996-1998 2004 2005 2006 2007

J 50

6

7

8

9

4

Gnezditvena razširjenost brškinke Cisticola juncidis v obdobju 1995-2007. __________________________________________________________________________________

87


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

10. RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Ĉeprav so prvotna prebivališĉa in gnezdišĉa rumenih pastiric predvsem moĉvirnati travniki, pa danes gnezdi ob obali v slanišĉih, solinah in na obmoĉjih zasipavanja. Rumena pastirica je bila nekoĉ v solinah pogostejša, saj je tu gnezdilo nekaj deset parov, danes pa gnezdi na celotnem obmoĉju le nekaj parov. Naseljuje predvsem suhe predele solin. V ĉasu spomladanske selitve jih tukaj poĉiva tudi veĉ tisoĉ. Iz opazovanj je razvidno, da na obmoĉju Seĉoveljskih solin gnezdita dve podvrsti rumene pastirice in sicer Motacilla flava cinereocapilla in M. f. Feldegg, za katero je znaĉilna povsem ĉrna glava. Ob zagotavljanju ustreznih suhih površin, se za njihov obstoj v KPSS ne gre bati.

Motacilla flava 8 7

Število parov

6 5 4 3 2 1

Leto

Gnezdenje rumene pastirice Motacila flava v obdobju 1983-2007.

88

__________________________________________________________________________________

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UTM 1 X 1 km - KPSS

Rumena pastirica Motacilla flava

F

G

H

I

1995 - nulto stanje

1996-1998 2004 2005 2006 2007

J 50

6

7

8

9

4

Gnezditvena razĹĄirjenost rumene pastirice Motacila flava v obdobju 1995-2007. __________________________________________________________________________________

89


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

11. DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Ţivi predvsem ob blatnih in pešĉenih morskih obreţjih, v solinah in na slanih jezerih. Gnezdi v zemlji, v kunĉjih rovih in votlinah drugih ţivali, vĉasih tudi v zidovih opušĉenih stavb. Samica znese v gnezdo, ki je obdano z rastlinskim gradivom, perjem in puhom, osem do deset motno blešĉeĉih jajc. Ĉrno-beli puhasti mladiĉi se izleţejo po 29 do 31 dneh. Samec ne vali, ampak straţi pred gnezdilnim rovom in pozneje pomaga samici voditi mladiĉe, ki se speljejo po 45 do 50 dneh. Tudi duplinske kozarke so na obmoĉju Seĉoveljskih solin redne, vendar maloštevilne gostje. Veĉinoma se tu ustavijo na preletu ţe v aprilu in vĉasih posamezne ostanejo vse do konca junija. Od julija pa vse do septembra jih bomo v Seĉoveljskih solinah zaman iskali, saj so v tem ĉasu v svojih severnih golitvenih obmoĉjih. Posamiĉ ali v manjših skupinah tudi prezimujejo. Duplinska kozarka je v letu 2006 uspešno gnezdila, opaţeni so bili speljani mladiĉi, ki so se kasneje vrnili na obmoĉje solin. V letu 2007 duplinska kozarka najverjetneje ni gnezdila. Seĉoveljske soline so edino znano gnezdišĉe te vrste v Sloveniji.

Tadorna tadorna 1,2

Število parov

1 0,8 0,6 0,4 0,2

Leto

Gnezdenje duplinske kozarke Tadorna tadorna v obdobju 1983-2007.

90

__________________________________________________________________________________

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

0


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

UTM 1 X 1 km - KPSS

Duplinska kozarka Tadorna tadorna

F

G

H

I

1995 - nulto stanje

1996-1998 2004 2005 2006 2007

J 50

6

7

8

9

4

Gnezditvena razĹĄirjenost duplinske kozarke Tadorna tadorna v obdobju 1995-2007. __________________________________________________________________________________

91


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Tachybaptus ruficollis, Ixobrychus minutus, Anas platyrhynchos, Gallinula chloropus, Rallus aquaticus, Fulica atra, , Acrocephalus arundinaceus, Acrocephalus scirpaceus, Acrocephalus palustris, Cettia cetti, Emberiza calandra, Phoenicurus ochruros, Hirundo rustica, Delichon urbica, Apus apus, Saxicola rubetra, Saxicola torquata, Passer domesticus, Passer montanus,, Sturnus vulgaris, Phasianus colchicus, Turdus merula, Garrulus glandarius, Pica pica, Lanius collurio, Carduelis carduelis, Carduelis chloris, Serinus serinus, Caprimulgus europaeus, Streptopelia decaocto, Streptopelia turtur, Alauda arvensis, Columba domestica, Dendrocopos major, Picus viridis, Dryocopus martius Yinx torquilia, Hippolais polyglotta, Sylvia atricapilla, Muscicapa striata, Hippolais polyglotta, Parus major, Parus caeruleus, Luscinia megarhyncha, Oriolus oriolus, Corvus cornix. OSTALE GNEZDEČE VRSTE:

V obdobju 2006-2007 rjava cipa Anthus campestris ni gnezdila, prav tako ni gnezdila leta 2005. V Sloveniji velja za zelo redko vrsto. Ţivi na suhih solnih poljih Seĉoveljskih solin, na kraških pustotah in vojaških vadbišĉih. Njena gnezditvena razširjenost je jasno omejena na jugozahodno Slovenijo. Pri nas število rjavih cip glede na spremembe v gnezditvenih prebivališĉih precej niha. Z osušitvijo halofitnega travnika pred Muzejem solinarstva se bo ta vrsta vsekakor vrnila med gnezdilce Seĉoveljskih solin. Rdeĉenogi martinec Tringa totanus in ĉebelar Merops apiaster, ki sta gnezdila v letu 2005, v letu 2006 in 2007 nista gnezdila oz. njunih gnezd nismo našli. Sabljarke Recurvirostra avosetta, ki je v Seĉoveljskih solinah zanesljivo gnezdila v letu 2005 v predelu bazenov za izhlapevanje na Leri, v gnezditvenem obdobju v letih 2006 in 2007 sploh nismo opazili.

PREZIMOVANJE Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Seĉoveljske soline s 123 opazovanimi vrstami pozimi najpomembnejše prezimovališĉe ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994). Ĉeprav zimo koledarsko oznaĉujemo kot ĉasovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do zaĉetka februarja, ko so temperature najniţje, sneţi, dnevi pa so kratki. Med vrste, ki so v obdobju 2006-2007 mnoţiĉno prezimovale na obravnavanem obmoĉju, štejemo predvsem ĉrno lisko Fulica atra, mlakarico Anas platyrhynchos, navadno ţviţgavko Anas penelope, rumenonogega Larus michahellis, reĉnega galeba Larus ridibundus, velikega kormorana Phalacrocorax carbo, malo belo Egretta garzetta in veliko belo ĉapljo Egretta alba. Vrste, ki so v obdobju 2006-2007 redno prezimovale, vendar njihovo število ni preseglo manjših strnjenih skupin so: Gavia arctica, Podiceps cristatus, Podiceps nigricollis, Mergus serrator, Tadorna

tadorna, Anas clypeata, Numenius arquata, Pluvialis squatarola, Tringa totanus, Charadrius alexandrinus, Calidris minuta, Calidris alpina in Ardea cinerea.

V zimi 2006/2007 je bilo opaţenih skupaj 69 vrst ptic, samo v decembru 2007 je bilo zabeleţenih 59 vrst. Manjše število prezimujoĉih vrst gre pripisati predvsem milejšim zimam v zadnjih letih in ne manjšemu številu opazovalnih dni.

92

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

SEZNAM OPAŢENIH VRST Rdeĉegrli slapnik (Gavia stellata) Polarni slapnik (Gavia arctica) Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) Ĉopasti ponirek (Podiceps cristatus) Ĉrnogrli ponirek (Podiceps nigricollis) Kormoran (Phalacrocorax carbo) Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) Siva ĉaplja (Ardea cinerea) Velika bela ĉaplja (Egretta alba) Mala bela ĉaplja (Egretta garzetta) Plamenec (Phoenicopterus roseus) Siva gos (Anser anser) Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Mandarinka (Aix galericulata) Ţviţgavka (Anas penelope) Konopnica (Anas strepera) Kreheljc (Anas crecca) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Dolgorepa raca (Anas acuta) Ţliĉarica (Anas clypeata) Sivka (Aythya ferina) Ĉopasta ĉrnica (Aythya fuligula) Rjavka (Aythya marila) Srednji ţagar (Mergus serrator) Postovka (Falco tinnunculus) Mokoţ (Rallus aquaticus) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Ĉrna Liska (Fulica atra) Priba (Vanellus vanellus) Beloĉeli deţevnik (Charadrius alexandrinus) Kozica (Gallinago gallinago) Veliki škurh (Numenius arquata) Ĉrni martinec (Tringa erythropus) Rdeĉenogi martinec (Tringa totanus) Mali martinec (Actitis hypoleucos) Mali prodnik (Calidris minuta) Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) Sivi galeb (Larus canus) Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Reĉni galeb (Larus ridibundus) Skalni golob (Columba livia) Vodomec (Alcedo atthis) Mali detel (Dendrocopos minor) Veliki detel (Dendrocopos major) Zelena ţolna (Picus viridis) Poljski škrjanec (Alauda arvensis) Bela pastirica (Motacilla alba) Mala cipa (Anthus pratensis) Cipa vriskarica (Anthus spinoletta) Strţek (Troglodytes troglodytes) Kos (Turdus merula) Brškinka (Cisticola juncidis)

Vrbji kovaĉek (Phylloscopus collybita) Tašĉica (Erithacus rubecula) Šmarnica (Phoenicurus ochruros) Velika sinica (Parus major) Plavĉek (Cyanistes caeruleus) Sraka (Pica pica) Kavka (Corvus monedula) Siva vrana (Corvus cornix) Škorec (Sturnus vulgaris) Domaĉi vrabec (Passer domesticus) Šĉinkavec (Fringilla coelebs) Ĉiţek (Carduelis spinus) Lišĉek (Carduelis carduelis) Repnik (Carduelis cannabina) Grilĉek (Serinus serinus) Kalin (Pyrrhula pyrrhula) Trstni strnad (Emberiza schoeniclus)

__________________________________________________________________________________

93


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MLAKARICA (Anas platyrhynchos) Anas platyrhynchos

900

800

700

št. osebkov

600

500

400

300

200

100

0 1

2

3

4

5

5

jan

6

7

8

9

feb

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

tedni

jul

avg

sep

okt

nov

dec

ŢVIŢGAVKA (Anas penelope) Anas penelope

350

300

št. osebkov

250

200

150

100

50

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

tedni

94

__________________________________________________________________________________

dec


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

KREHELJC (Anas crecca) Anas crecca

450

400

350

št. osebkov

300

250

200

150

100

50

0 1

2

3

4

5

5

6

jan

7

8

9

feb

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

tedni

jul

avg

sep

okt

nov

dec

ŢLIČARICA (Anas clypeata) Anas clypeata

100

90

80

70

št. osebkov

60

50

40

30

20

10

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

tedni

jul

avg

sep

okt

nov

__________________________________________________________________________________

dec

95


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

SREDNJI ŢAGAR (Mergus serrator) Mergus serrator

30

25

št. osebkov

20

15

10

5

0 1

2

3

4

5

5

6

jan

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

REČNI GALEB (Larus ridibundus) Larus ridibundus

800

700

600

št. osebkov

500

400

300

200

100

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

tedni

96

__________________________________________________________________________________

dec


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

ČRNA LISKA (Fulica atra) Fulica atra

300

250

št. osebkov

200

150

100

50

0 1

2

3

4

5

5

6

jan

7

8

9

feb

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

SPREMENLJIVI PRODNIK (Calidris alpina)

Calidris alpina

100

90

80

70

št. osebkov

60

50

40

30

20

10

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

__________________________________________________________________________________

97


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

PRELET Med vrstami, ki med preletom naših krajev redno poĉivajo na obmoĉju KPSS, moramo omeniti predvsem pobreţnike Charadriiformes, nekatere race iz rodu Anas ter belo Motacilla alba, rumeno pastirico M. flava, vriskarico Anthus spinoletta in malo cipo A. pratensis. Med pobreţniki je vsekakor treba izpostaviti ĉrnoglavega galeba Larus melanocephalus, ki je tu najbolj številen v ĉasu jesenske selitve. Zadnja opazovanja obroĉkanih ĉrnoglavih galebov te trditve tudi potrjujejo. To, da pri nas letujejo galebi iz sosednje Italije je ţe dalj ĉasa znano, izredno zanimivo pa je opazovanje ĉrnoglavega galeba na Mezzani (Lera) 16.10.2007, ko je bil v skupini dvestotih ĉrnoglavih galebov opazovan odrasel galeb s svetlo modrim plastiĉnim obroĉkom na desni nogi na katerem je bila oznaka X92, nad njim pa je bil še aluminijast obroĉek. Po prejetih podatkih o obroĉkanju ptice, smo ugotovili da gre za starejšo ptico. Galeb je bil 6.7.1994 obroĉkan v Valli Bertuzzi (Comacchio) kot mladiĉ v gnezdu. Po petih letih (30.3.1999) je bil prviĉ opaţen v Porto Garibaldi (Comacchio), kjer so ga videli še dvakrat vse do leta 2005, ko je bil nazadnje v ĉasu gnezditve opazovan v tamkajšnjih solinah. Od 31.7.2005 do 6.8.2005 so ga videvali v Strunjanskih solinah, leto kasneje je bil opaţen ob izlivu reke Soĉe (Isola della Cona), letos pa v Seĉoveljskih solinah. Zanimivo je to, da se je ta isti dan tam še vedno zadrţeval madţarski osebek z rdeĉim obroĉkom. In tako je bilo tudi 9.10.2007 na obmoĉju Mezzane na Leri (KPSS). Med rednim delom je bil med jato, ki je štela 527 osebkov opazovan tudi odrasel ĉrnoglavi galeb Larus melanocephalus z rdeĉim plastiĉnim obroĉkom na levi nogi, na katerem je bila oznaka K12. Na desni nogi je imel aluminijasti obroĉek z oznako BUDAPEST 380661. Po poizvedbi prek standardnega EURING spletnega obrazca, smo ţe naslednji dan prejeli podatke o omenjeni ptici. Obroĉkana je bila kot prvoletni osebek 18.5.2002 na Madţarskem (Szeged, Csongrad). V letu 2004 in 2005 je bil galeb opazovan v predelu Tömörkény, kjer je najverjetneje tudi gnezdil. Zanimivo je, da je bil dvakrat (od 3.8. do 4.8. 2005) opazovan v Strunjanskih solinah. 25.3.2006 je bil ponovno zabeleţen v predelu Tömörkény, prav tako so ga tam videli tudi 3.4.2007. Nazadnje je bil opaţen pri nas v Seĉoveljskih solinah.

Ĉrnoglava galeba Larus melanocephalus obroĉkana z barvnim plastiĉnim obroĉkom opazovana v letu 2007 na obmoĉju Mezzane na Leri

Spomladanski prelet na obmoĉju Seĉoveljskih solin poteka veĉinoma med marcem in majem. V tem ĉasu je bilo v letu 2007 evidentiranih 99 razliĉnih vrst. V ĉasu jesenskega preleta, ki poteka od avgusta do oktobra pa 134 vrst.

98

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

VRSTE OPAŢENE NA SPOMLADANSKEM PRELETU

Gaviiformes SLAPNIKI Polarni slapnik (Gavia arctica) Podicipediformes PONIRKI Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) Črnogrli ponirek (Podiceps nigricollis) Pelecaniformes KORMORANI Kormoran (Phalacrocorax carbo) Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) Ciconiiformes ČAPLJE Siva čaplja (Ardea cinerea) Rjava čaplja (Ardea purpurea) Velika bela čaplja (Egretta alba) Mala bela čaplja (Egretta garzetta) Čopasta čaplja (Ardeola ralloides)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND     JFMAMJJASOND   JFMAMJJASOND     

 IBISI Ţličarka (Platalea leucorodia) Anseriformes PLOVCI Beločela gos (Anser albifrons) Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Ţviţgavka (Anas penelope) Konopnica (Anas strepera) Kreheljc (Anas crecca) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Regeljc (Anas querquedula) Ţličarica (Anas clypeata) Sivka (Aythya ferina) Rjavka (Aythya marila) Srednji ţagar (Mergus serrator) ORLI Rjavi lunj (Circus aeruginosus) Pepelasti lunj (Circus cyaneus) SOKOLI Postovka (Falco tinnunculus) Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) Sokol selec (Falco peregrinus) Gruiformes ŢERJAVI Ţerjav (Grus grus)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND            JFMAMJJASOND   JFMAMJJASOND    JFMAMJJASOND 

__________________________________________________________________________________

99


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MOKOŢI Mokoţ (Rallus aquaticus) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Črna liska (Fulica atra) Charadriiformes SABLJARKE Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

JFMAMJJASOND   

DEŢEVNIKI Komatni deţevnik (Charadrius hiaticula) Mali deţevnik (Charadrius dubius) Beločeli deţevnik (Charadrius alexandrinus)

JFMAMJJASOND   

KLJUNAČI Kozica (Gallinago gallinago) Črnorepi kljunač (Limosa limosa) Mali škurh (Numenius phaeopus) Veliki škurh (Numenius arquata) Črni martinec (Tringa erythropus) Rdečenogi martinec (Tringa totanus) Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) Pikasti martinec (Tringa ochropus) Močvirski martinec (Tringa glareola) Mali martinec (Actitis hypoleucos) Charadriiformes KLJUNAČI Veliki prodnik (Calidris canutus) Mali prodnik (Calidris minuta) Temminckov prodnik (Calidris temminckii) Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) Togotnik (Philomachus pugnax)

JFMAMJJASOND          

GALEBI Rjavi galeb (Larus fuscus) Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Rečni galeb (Larus ridibundus) Mali galeb (Larus minutus) ČIGRE Navadna čigra (Sterna hirundo) Mala čigra (Sterna albifrons) Črna čigra (Chlidonias niger) Columbiformes GOLOBI Grivar (Columba palumbus) Divja grlica (Streptopelia turtur) Apodiformes

100

JFMAMJJASOND  

JFMAMJJASOND       JFMAMJJASOND     JFMAMJJASOND    JFMAMJJASOND  

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

HUDOURNIKI Črni hudournik (Apus apus) Coraciiformes VODOMCI Vodomec (Alcedo atthis) ČEBELARJI Čebelar (Merops apiaster) SMRDOKAVRE Smrdokavra (Upupa epops) Piciformes DETLI IN ŢOLNE Zelena ţolna (Picus viridis) Passeriformes LASTOVKE Breguljka (Riparia riparia) Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Mestna lastovka (Delichon urbica)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND   

PASTIRICE Bela pastirica (Motacilla alba) Rumena pastirica (Motacilla flava) Rjava cipa (Anthus campestris) Mala cipa (Anthus pratensis) Rdečegrla cipa (Anthus cervinus) Cipa vriskarica (Anthus spinoletta)

JFMAMJJASOND      

DROZGI Kos (Turdus merula)

JFMAMJJASOND 

BRŠKINKE Brškinka (Cisticola juncidis)

JFMAMJJASOND 

PENICE Kobiličar (Locustella naevia) Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) Rakar (Acrocephalus arundinaceus) Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) Mlinarček (Sylvia curruca) Taščična penica (Sylvia cantillans)

JFMAMJJASOND      

MUHARJI Mali slavec (Luscinia megarhynchos) Repaljščica (Saxicola rubetra) Kupčar (Oenanthe oenanthe)

JFMAMJJASOND   

__________________________________________________________________________________

101


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

DOLGOREPKE Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

JFMAMJJASOND 

KOBILARJI Kobilar (Oriolus oriolus)

JFMAMJJASOND 

SRAKOPERJI Rjavi srakoper (Lanius collurio)

JFMAMJJASOND 

VRANI Sraka (Pica pica) Siva vrana (Corvus cornix) Krokar (Corvus corax) Passeriformes ŠKORCI Škorec (Sturnus vulgaris)

JFMAMJJASOND    JFMAMJJASOND 

VRABCI Domači vrabec (Passer domesticus)

JFMAMJJASOND 

ŠČINKAVCI Lišček (Carduelis carduelis) Grilček (Serinus serinus)

JFMAMJJASOND  

STRNADI Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala)

JFMAMJJASOND 

102

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

VRSTE OPAŢENE NA JESENSKEM PRELETU Gaviiformes SLAPNIKI Polarni slapnik (Gavia arctica) Podicipediformes PONIRKI Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) Črnogrli ponirek (Podiceps nigricollis) Pelecaniformes KORMORANI Kormoran (Phalacrocorax carbo) Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) Ciconiiformes ČAPLJE Siva čaplja (Ardea cinerea) Rjava čaplja (Ardea purpurea) Velika bela čaplja (Egretta alba) Mala bela čaplja (Egretta garzetta) Kvakač (Nycticorax nycticorax) ŠTORKLJE Črna štorklja (Ciconia nigra) Bela štorklja (Ciconia ciconia) Anseriformes PLOVCI Mandarinka (Aix galericulata) Ţviţgavka (Anas penelope) Kreheljc (Anas crecca) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Dolgorepa raca (Anas acuta) Ţličarica (Anas clypeata) Falconiformes RIBJI ORLI Ribji orel (Pandion haliaetus) ORLI Sršenar (Pernis apivorus) Rjavi lunj (Circus aeruginosus) Pepelasti lunj (Circus cyaneus) Skobec (Accipiter nisus) Kanja (Buteo buteo) SOKOLI Postovka (Falco tinnunculus) Škrjančar (Falco subbuteo) Sokol selec (Falco peregrinus) Gruiformes

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND     JFMAMJJASOND   JFMAMJJASOND      JFMAMJJASOND   JFMAMJJASOND       JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND      JFMAMJJASOND   

__________________________________________________________________________________

103


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MOKOŢI Mokoţ (Rallus aquaticus) Kosec (Crex crex) Grahasta tukalica (Porzana porzana) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Črna liska (Fulica atra) Charadriiformes SABLJARKE Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

JFMAMJJASOND     

DEŢEVNIKI Priba (Vanellus vanellus) Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) Črna prosenka (Pluvialis squatarola) Komatni deţevnik (Charadrius hiaticula) Mali deţevnik (Charadrius dubius) Beločeli deţevnik (Charadrius alexandrinus)

JFMAMJJASOND      

KLJUNAČI Sloka (Scolopax rusticola) Kozica (Gallinago gallinago) Veliki škurh (Numenius arquata) Črni martinec (Tringa erythropus) Rdečenogi martinec (Tringa totanus) Jezerski martinec (Tringa stagnatilis) Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) Charadriiformes KLJUNAČI Pikasti martinec (Tringa ochropus) Močvirski martinec (Tringa glareola) Mali martinec (Actitis hypoleucos) Veliki prodnik (Calidris canutus) Peščenec (Calidris alba) Mali prodnik (Calidris minuta) Temminckov prodnik (Calidris temminckii) Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) Togotnik (Philomachus pugnax)

JFMAMJJASOND       

GALEBI Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Rečni galeb (Larus ridibundus) Črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) ČIGRE Navadna čigra (Sterna hirundo) Mala čigra (Sterna albifrons) Columbiformes

104

JFMAMJJASOND  

JFMAMJJASOND           JFMAMJJASOND    JFMAMJJASOND  

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

GOLOBI Turška grlica (Streptopelia decaocto) Strigiformes SOVE Veliki skovik (Otus scops) Čuk (Athene noctua) Caprimulgiformes PODHUJKE Podhujka (Caprimulgus europaeus) Coraciiformes VODOMCI Vodomec (Alcedo atthis) Piciformes DETLI IN ŢOLNE Vijeglavka (Jynx torquilla) Veliki detel (Dendrocopos major) Piciformes DETLI IN ŢOLNE Zelena ţolna (Picus viridis) Passeriformes ŠKRJANCI Hribski škrjanec (Lullula arborea) Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND   JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND   JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND  

LASTOVKE Breguljka (Riparia riparia) Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Mestna lastovka (Delichon urbica)

JFMAMJJASOND   

PASTIRICE Bela pastirica (Motacilla alba) Rumena pastirica (Motacilla flava) Siva pastirica (Motacilla cinerea) Drevesna cipa (Anthus trivialis) Mala cipa (Anthus pratensis) Cipa vriskarica (Anthus spinoletta)

JFMAMJJASOND      

KRALJIČKI Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapillus)

JFMAMJJASOND  

STRŢKI Strţek (Troglodytes troglodytes)

JFMAMJJASOND 

PEVKE Siva pevka (Prunella modularis)

JFMAMJJASOND 

__________________________________________________________________________________

105


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

DROZGI Kos (Turdus merula) Cikovt (Turdus philomelos)

JFMAMJJASOND  

BRŠKINKE Brškinka (Cisticola juncidis)

JFMAMJJASOND 

PENICE Svilnica (Cettia cetti) Kobiličar (Locustella naevia) Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon) Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) Rakar (Acrocephalus arundinaceus) Kovaček (Phylloscopus trochilus) Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) Grmovšica (Phylloscopus sibilatrix) Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Vrtna penica (Sylvia borin) Siva penica (Sylvia communis)

JFMAMJJASOND             

MUHARJI Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) Taščica (Erithacus rubecula) Mali slavec (Luscinia megarhynchos) Modra taščica (Luscinia svecica) Šmarnica (Phoenicurus ochruros) Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) Repaljščica (Saxicola rubetra) Prosnik (Saxicola torquata) Kupčar (Oenanthe oenanthe)

JFMAMJJASOND         

DOLGOREPKE Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

JFMAMJJASOND 

SINICE Velika sinica (Parus major) Plavček (Cyanistes caeruleus)

JFMAMJJASOND  

PLAŠICE Plašica (Remiz pendulinus)

JFMAMJJASOND 

KOBILARJI Kobilar (Oriolus oriolus)

JFMAMJJASOND 

SRAKOPERJI Rjavi srakoper (Lanius collurio) Veliki srakoper (Lanius excubitor)

JFMAMJJASOND  

106

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

VRANI Šoja (Garrulus glandarius) Sraka (Pica pica) Kavka (Corvus monedula) Siva vrana (Corvus cornix)

JFMAMJJASOND    

ŠKORCI Škorec (Sturnus vulgaris) Passeriformes VRABCI Domači vrabec (Passer domesticus)

JFMAMJJASOND 

ŠČINKAVCI Ščinkavec (Fringilla coelebs) Pinoţa (Fringilla montifringilla) Čiţek (Carduelis spinus) Lišček (Carduelis carduelis) Grilček (Serinus serinus)

JFMAMJJASOND     

STRNADI Rumeni strnad (Emberiza citrinella) Plotni strnad (Emberiza cirlus) Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) Veliki strnad (Emberiza calandra)

JFMAMJJASOND    

JFMAMJJASOND 

__________________________________________________________________________________

107


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

ZELENONOGI MARTINEC (Tringa nebularia)

Tringa nebularia

120

100

št. osebkov

80

60

40

20

0 1

2

3

4

5

5

6

jan

7

8

9

feb

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

SPREMENLJIVI PRODNIK (Calidris alpina) Calidris alpina

100

90

80

70

št. osebkov

60

50

40

30

20

10

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

tedni

108

__________________________________________________________________________________

dec


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MALI MARTINEC (Actitis hypoleucos) Actitis hypoleucos

45

40

35

št. osebkov

30

25

20

15

10

5

0 1

2

3

4

5

5

6

jan

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

ČRNOGLAVI GALEB (Larus melanocephalus)

Larus melanocephalus

600

500

št. osebkov

400

300

200

100

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

__________________________________________________________________________________

109


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

VRSTE, KI NA OBRAVNAVANEM OBMOĈJU LETUJEJO Med letujoĉimi vrstami je mnogo takih, ki v solinah nimajo (zadostnih) ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo ali pa so njihova gnezdišĉa geografsko mnogo višje in zato nimajo moţnosti za gnezditev. Ĉe izvzamemo rumenonogega galeba Larus michahellis, katerega grafiĉni prikaz pojavljanja je predstavljen med za KPSS pomembnimi vrstami, je tipiĉna letujoĉa vrsta rdeĉenogi martinec Tringa totanus. Rdeĉenogi martinci se na obmoĉju Seĉoveljskih solin bolj ali manj redno pojavljajo ĉez vse leto, razen v ĉasu od sredine aprila do sredine junija (ĉas gnezdenja – 30.5.2005 je bilo najdeno gnezdo na Fontaniggeah). Prelet te vrste poteka prek solin pred tem ĉasom, najveĉje število martincev pa se pojavi zadnja dva tedna v juniju, kar govori o tem, da se tu nahajajo veĉinoma splolno nezreli osebki in osebki, ki v tem letu ne gnezdijo ali so morda ţe odgnezdili.

RDEČENOGI MARTINEC (Tringa totanus) Tringa totanus

70

60

št. osebkov

50

40

30

20

10

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

tedni

110

__________________________________________________________________________________

dec


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

REDKE VRSTE Ĉeprav so mnenja o favnistiĉni vrednosti redkih vrst med strokovnjaki zelo razliĉna, je potrebno nekatere med njimi vendarle omeniti, ker so bile v zadnjih 100 letih opaţene le nekajkrat, ali ker je njihovo pojavljanje nekaj izjemnega. Med redke vrste KPSS lahko vsekakor štejemo sneţnega strnada Plectrophenax nivalis, plamenca Phoenicopterus ruber in kravjo ĉapljo Bubulcus ibis. Medtem, ko sta bila plamenec in kravja ĉaplja opazovana v letu 2006 (za obe vrsti gre za drugo opazovanje na obmoĉju KPSS), nas je sneţni strnad obiskal 3. novembra 2007, ko ga je opazil deţurni naravovarstveni nadzornik na obmoĉju Mezzane na Leri. Zgoraj omenjeno opazovanje je šele drugo za Seĉoveljske soline in tudi sicer za Slovenijo ni veliko podatkov o njegovem pojavljanju, saj potekata njegovi selitveni poti mimo naših krajev. Del severne populacije prezimuje v Z Afriki in se tja seli prek Iberskega polotoka, del populacije pa prezimuje v Aziji. 7. in 8. novembra smo zanj na Mezzani postavili tudi mreţe, v katere smo ga skušali zvabiti tudi z zvoĉnim posnetkom njegovega oglašanja in petja. To nam je uspelo šele zadnji dan, po tistem ko smo ga uspešno tudi fotografirali. Po opravljenih meritvah in namestitvi ALU obroĉka, smo ptico izpustili.

Sneţni strnad Plectrophenax nivalis – redek gost z visokega severa opazovan novembra 2007 na obmoĉju Mezzane na Leri.

__________________________________________________________________________________

111


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

NOVE VRSTE Med novimi vrstami za Seĉoveljske soline velja vsekakor omeniti triprstega galeba Rissa tridactyla, ki smo ga 21. novembra 2006 opazovali na Picci. Gre za znaĉilno pelagiĉno vrsto, ki ţivi na morju, gnezdi pa visoko v skalnatih peĉinah morskih klifov na severu. Morda ni nakljuĉje, da so se pred tem datumom na morju pred Piranom pojavili tudi sredozemski viharniki Puffinus yelkouan in sliši se skoraj neverjetno tudi strmoglavec Sula basana. Med nove vrste Seĉoveljskih solin štejemo tudi rumenega ţviţgaĉa Dendrocygna bicolor ki je med vsemi plojkokljuni najbolj razširjena vrsta na svetu. Je tuja vrsta, ki je bila v Evropo zanesena in ponekod ţe gnezdi. Njegova domovina je tropiĉna Afrika, Juţna Amerika in Indija. Zadrţuje se predvsem v moĉvirjih, ob jezerih in rekah. Osebek, ki se je v Seĉoveljskih solinah zadrţeval od 3.4.2006 do 19.9.2006, je brţkone pobegnil iz kakega vrtnega ujetništva, kjer je sluţil za okras. Obĉasno se pojavlja tudi drugod po Sloveniji. Prav tako neavtohtona vrsta, ki je bila 2.11.2007 opazovana ob reki Dragonji je virginijski kolin Colinus virginianus. Gre za kuro, ki je bila kot lovna vrsta zanešena v Evropo, zato podatek nima resne favnistiĉne vrednosti. Nova vrsta za Seĉoveljske soline je tudi laponski ostrogleţ Calcarius lapponicus. Laponski ostrogleţ je vsekakor najredkejši obiskovalec Slovenije. Podatkov o opazovanju te ptice pri nas je le pešĉica. 12. novembra 2007, smo v Seĉoveljskih solinah gostili kolege iz PMS (Prirodoslovnega muzeja Slovenije), ki so si prišli ogledat redkega gosta - sneţnega strnada. Medtem, ko so oprezali za strnadom, pa se jim je nasmehnila izjemna sreĉa, kajti poleg strnada se je med kamnitim nasutjem skrival še redkejši gost - laponski ostrogleţ. Ni sluĉaj, da se ti dve vrsti pojavita skupaj. Tako je bilo tudi ob prvem snidenju s to vrsto pri nas konec sedemdesetih prejšnjega stoletja. Opazovani in tudi foto dokumentirani osebek laponskega ostrogleţa je bila prvoletna samica v zimskem perju. Zaradi neizrazite obarvanosti in podobnosti s samicami drugih strnadov v zimskem perju jo je teţko doloĉiti in je najverjetneje veĉkrat spregledana.

Laponski ostrogleţ Calcarius lopponicus – samica opazovana in fotografirana novembra 2007 na obmoĉju Mezzane na Leri (Foto: D. Šere).

112

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

RIBOJEDE VRSTE Med ribojede vrste, ki se redno pojavljajo na obmoĉju KPSS štejemo predvsem kormorana Phalacrocorax carbo, sivo Ardea cinerea, malo belo Egretta garzetta in veliko belo ĉapljo E. alba ter reĉnega galeba Larus ridibundus. Vse vrste smo v letu 2007 tedensko redno preštevali na obmoĉju Seĉoveljskih solin. Kormoran sicer v veĉjem številu prenoĉuje na bojah bliţnjega gojišĉa školjk in rib, vendar jih tam nismo šteli, saj nas je zanimalo predvsem to, koliko kormoranov zahaja v soline in v katere predele. Vseh pet vrst se na obmoĉju KPSS zadrţuje vse leto. Kormoran je najštevilĉnejši v decembru (465), najmanj pa je kormoranov v aprilu (10), ko se odpravijo v svoja gnezdišĉa. Siva ĉaplja je pogosta med septembrom in aprilom, le nekaj osebkov ostane tu ĉez poletje. Sicer je njeno število dokaj konstantno in se giblje med 20 in najveĉ 40 osebki. Podobno distribucijo pojavljanja med letom ima velika bela ĉaplja, katere najveĉje število preštetih osebkov ne presega 60. Medtem, ko je najveĉje število velikih belih ĉapelj novembra in decembra, pa je mala bela ĉaplja najšteviĉnejša v septembru in oktobru. Poleg reĉnega galeba, ki se bolj mnoţiĉno pojavi v oktobru, je mala bela ĉaplja za kormoranom najšteviĉnejša ribojeda vrsta na tem obmoĉju. Vse vrste sledijo rednim ali izrednim vodnim reţimom na tem obmoĉju, saj se pogosto zadrţujejo ob nalivnih in iztoĉnih kanalih ĉrpališĉa na Leri, ter ob bazenih in veĉjih ali manjših kanalih na Fontaniggeah. Kormoran je bil še pred dvema desetletjema v notranjosti solin prej redek obiskovalec kot pravilo. Danes vanje zahaja vsakodnevno, kar je seveda v povezavi s koliĉino razpoloţljive hrane – rib. Številne mladice rib zaidejo v notranjost obmoĉja Alto in drugih obmoĉij na Fontaniggeah z nalivanjem morske vode iz kanala Pichetto za potrebe proizvodnje soli. Tam se mnoţiĉno pojavijo tudi ob odlivanju vode iz teh sistemov, ko se v plitvinah ujame veĉje število razliĉnih ribjih vrst, predvsem pa solinark Aphanius fasciatus.

V zimskem ĉasu je število ĉapelj in galebov na obmoĉju Lere precejšnje. __________________________________________________________________________________

113


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MALA BELA ČAPLJA (Egretta garzetta)

Egretta garzetta

350

300

št. osebkov

250

200

150

100

50

0 1

2

3

4

5

5

6

jan

7

8

9

feb

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

VELIKA BELA ČAPLJA (Egretta alba) Egretta alba

60

50

št. osebkov

40

30

20

10

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

tedni

114

__________________________________________________________________________________

dec


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

SIVA ČAPLJA (Ardea cinera) Ardea cinerea

45

40

35

št. osebkov

30

25

20

15

10

5

0 1

2

3

4

5

5

6

jan

7

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

REČNI GALEB (Larus ridibundus) Larus ridibundus

800

700

600

št. osebkov

500

400

300

200

100

0 1

2

3 jan

4

5

5

6

7 feb

8

9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

tedni

__________________________________________________________________________________

115


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

POGOSTNOST IN ČASOVNO POJAVLJANJE PTIC V SEČOVELJSKIH SOLINAH 1870-2007 1870-2007Gaviiformes SLAPNIKI Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) Polarni slapnik (Gavia arctica) Ledni slapnik (Gavia immer) Rumenokljuni slapnik (Gavia adamsii)

JFMAMJJASOND    

Podicipediformes PONIRKI Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) Črnogrli ponirek (Podiceps nigricollis)

JFMAMJJASOND     

Procellariiformes VIHARNIKI Sredozemski viharnik (Puffinus yelkouan)

JFMAMJJASOND 

Pelecaniformes STRMOGLAVCI Strmoglavec (Morus bassanus) KORMORANI Kormoran (Phalacrocorax carbo) Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) Pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmeus)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND   

Ciconiiformes ČAPLJE Siva čaplja (Ardea cinerea) Rjava čaplja (Ardea purpurea) Velika bela čaplja (Egretta alba) Mala bela čaplja (Egretta garzetta) Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) Kravja čaplja (Bubulcus ibis) Kvakač (Nycticorax nycticorax) Mala bobnarica (Ixobrychus minutus) Velika bobnarica (Botaurus stellaris)

JFMAMJJASOND         

Ciconiiformes ŠTORKLJE Črna štorklja (Ciconia nigra) Bela štorklja (Ciconia ciconia)

JFMAMJJASOND  

IBISI Plevica (Plegadis falcinellus) Ţličarka (Platalea leucorodia)

JFMAMJJASOND  

Phoenicopteriformes PLAMENCI Plamenec (Phoenicopterus roseus)

116

JFMAMJJASOND 

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

PLOVCI Rumeni ţviţgač (Dendrocygna bicolor) Labod grbec (Cygnus olor) Črni labod (Cygnus atratus) Labod pevec (Cygnus cygnus) Njivska gos (Anser fabalis) Beločela gos (Anser albifrons) Siva gos (Anser anser) Belolična gos (Branta leucopsis) Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Mandarinka (Aix galericulata) Ţviţgavka (Anas penelope) Konopnica (Anas strepera) Kreheljc (Anas crecca) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Dolgorepa raca (Anas acuta) Regeljc (Anas querquedula) Ţličarica (Anas clypeata) Tatarska ţviţgavka (Netta rufina) Sivka (Aythya ferina) Kostanjevka (Aythya nyroca) Čopasta črnica (Aythya fuligula) Rjavka (Aythya marila) Gaga (Somateria mollissima) Zimska raca (Clangula hyemalis) Črna raca (Melanitta nigra) Ţametna raca (Melanitta fusca) Zvonec (Bucephala clangula) Mali ţagar (Mergellus albellus)

JFMAMJJASOND                            

Anseriformes PLOVCI Srednji ţagar (Mergus serrator) Veliki ţagar (Mergus merganser)

JFMAMJJASOND  

Falconiformes RIBJI ORLI Ribji orel (Pandion haliaetus)

JFMAMJJASOND 

ORLI Sršenar (Pernis apivorus) Rjavi škarnik (Milvus milvus) Črni škarnik (Milvus migrans) Belorepec (Haliaeetus albicilla) Kačar (Circaetus gallicus) Rjavi lunj (Circus aeruginosus) Pepelasti lunj (Circus cyaneus) Močvirski lunj (Circus pygargus) Skobec (Accipiter nisus) Kragulj (Accipiter gentilis) Kanja (Buteo buteo) Veliki klinkač (Aquila clanga) Planinski orel (Aquila chrysaetos)

JFMAMJJASOND             

__________________________________________________________________________________

117


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

SOKOLI Juţna postovka (Falco naumanni) Postovka (Falco tinnunculus) Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) Sredozemski sokol (Falco eleonorae) Mali sokol (Falco columbarius) Škrjančar (Falco subbuteo) Sokol selec (Falco peregrinus)

JFMAMJJASOND       

Galliformes KOLINKE Virginijski Kolin (Colinus virginianus)

JFMAMJJASOND 

POLJSKE KURE Kotorna (Alectoris graeca) Jerebica (Perdix perdix) Prepelica (Coturnix coturnix) Fazan (Phasianus colchicus)

JFMAMJJASOND    

ŢERJAVI Ţerjav (Grus grus)

JFMAMJJASOND 

MOKOŢI Mokoţ (Rallus aquaticus) Kosec (Crex crex) Mala tukalica (Porzana parva) Grahasta tukalica (Porzana porzana) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Črna liska (Fulica atra)

JFMAMJJASOND      

ŠKOLJKARICE Školjkarica (Haematopus ostralegus)

JFMAMJJASOND 

SABLJARKE Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

JFMAMJJASOND  

PRLIVKE Prlivka (Burhinus oedicnemus)

JFMAMJJASOND 

TEKICE Puščavski tekalec (Cursorius cursor) Komatna tekica (Glareola pratincola)

JFMAMJJASOND  

118

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

DEŢEVNIKI Priba (Vanellus vanellus) Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) Črna prosenka (Pluvialis squatarola) Komatni deţevnik (Charadrius hiaticula) Mali deţevnik (Charadrius dubius) Beločeli deţevnik (Charadrius alexandrinus) Dular (Charadrius morinellus)

JFMAMJJASOND       

KLJUNAČI Sloka (Scolopax rusticola) Pukleţ (Lymnocryptes minimus) Čoketa (Gallinago media) Kozica (Gallinago gallinago) Črnorepi kljunč (Limosa limosa) Progastorepi kljunač (Limosa lapponica) Mali škurh (Numenius phaeopus) Tenkokljuni škurh (Numenius tenuirostris) Veliki škurh (Numenius arquata)

JFMAMJJASOND         

Charadriiformes KLJUNAČI Črni martinec (Tringa erythropus) Rdečenogi martinec (Tringa totanus) Jezerski martinec (Tringa stagnatilis) Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) Pikasti martinec (Tringa ochropus) Močvirski martinec (Tringa glareola) Mali martinec (Actitis hypoleucos) Kamenjar (Arenaria interpres) Veliki prodnik (Calidris canutus) Peščenec (Calidris alba) Mali prodnik (Calidris minuta) Temminckov prodnik (Calidris temminckii) Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) Ploskokljunec (Limicola falcinellus) Togotnik (Philomachus pugnax) Ozkokljuni liskonoţec (Phalaropus lobatus) Ploskokljuni liskonoţec (Phalaropus fulicarius)

JFMAMJJASOND                  

GOVNAČKE Lopatasta govnačka (Stercorarius pomarinus)

JFMAMJJASOND 

__________________________________________________________________________________

119


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

GALEBI Sivi galeb (Larus canus) Morski galeb (Larus marinus) Srebrni galeb (Larus argentatus) Rjavi galeb (Larus fuscus) Kaspijski galeb (Larus cachinnans) Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Rečni galeb (Larus ridibundus) Zalivski galeb (Larus genei) Črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) Mali galeb (Larus minutus) Triprsti galeb (Rissa tridactyla)

JFMAMJJASOND           

ČIGRE Črnonoga čigra (Sterna nilotica) Kaspijska čigra (Sterna caspia) Bengalska čigra (Sterna bengalensis) Kričava čigra (Sterna sandvicensis) Navadna čigra (Sterna hirundo) Mala čigra (Sterna albifrons) Belolična čigra (Chlidonias hybridus) Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) Črna čigra (Chlidonias niger)

JFMAMJJASOND         

Columbiformes GOLOBI Skalni golob (Columba livia) Golob duplar (Columba oenas) Grivar (Columba palumbus) Divja grlica (Streptopelia turtur) Turška grlica (Streptopelia decaocto)

JFMAMJJASOND     

Cuculiformes KUKAVICE Čopasta kukavica (Clamator glandarius) Kukavica (Cuculus canorus)

JFMAMJJASOND  

Strigiformes PEGASTE SOVE Pegasta sova (Tyto alba)

JFMAMJJASOND 

SOVE Veliki skovik (Otus scops) Velika uharica (Bubo bubo) Lesna sova (Strix aluco) Čuk (Athene noctua) Mala uharica (Asio otus) Močvirska uharica (Asio flammeus)

JFMAMJJASOND      

Caprimulgiformes PODHUJKE Podhujka (Caprimulgus europaeus)

JFMAMJJASOND 

Apodiformes 120

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

HUDOURNIKI Planinski hudournik (Tachymarptis melba) Črni hudournik (Apus apus)

JFMAMJJASOND  

Coraciiformes VODOMCI Vodomec (Alcedo atthis)

JFMAMJJASOND 

ČEBELARJI Čebelar (Merops apiaster)

JFMAMJJASOND 

ZLATOVRANKE Zlatovranka (Coracias garrulus)

JFMAMJJASOND 

SMRDOKAVRE Smrdokavra (Upupa epops)

J F M A M J J A S O N D 

DETLI IN ŢOLNE Vijeglavka (Jynx torquilla) Mali detel (Dendrocopos minor) Srednji detel (Dendrocopos medius) Veliki detel (Dendrocopos major) Črna ţolna (Dryocopus martius) Zelena ţolna (Picus viridis)

J F M A M J J A S O N D      

Passeriformes ŠKRJANCI Laški škrjanec (Melanocorypha calandra) Kratkoprsti škrjanec (Calandrella brachydactyla) Čopasti škrjanec (Galerida cristata) Hribski škrjanec (Lullula arborea) Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

JFMAMJJASOND     

LASTOVKE Breguljka (Riparia riparia) Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Rdeča lastovka (Cecropis daurica) Mestna lastovka (Delichon urbica)

JFMAMJJASOND    

PASTIRICE Bela pastirica (Motacilla alba) Citronasta pastirica (Motacilla citreola) Rumena pastirica (Motacilla flava) Siva pastirica (Motacilla cinerea) Rjava cipa (Anthus campestris) Drevesna cipa (Anthus trivialis) Mala cipa (Anthus pratensis) Rdečegrla cipa (Anthus cervinus) Cipa vriskarica (Anthus spinoletta)

JFMAMJJASOND         

__________________________________________________________________________________

121


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

KRALJIČKI Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapillus)

JFMAMJJASOND  

PEGAMI Pegam (Bombycilla garrulus)

JFMAMJJASOND 

POVODNI KOSI Povodni kos (Cinclus cinclus) STRŢKI Strţek (Troglodytes troglodytes)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND 

PEVKE Siva pevka (Prunella modularis)

JFMAMJJASOND 

DROZGI Kos (Turdus merula) Brinovka (Turdus pilaris) Cikovt (Turdus philomelos) Carar (Turdus viscivorus)

JFMAMJJASOND    

BRŠKINKE Brškinka (Cisticola juncidis)

JFMAMJJASOND 

PENICE Svilnica (Cettia cetti) Kobiličar (Locustella naevia) Rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis) Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides) Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon) Povodna trstnica (Acrocephalus paludicola) Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) Rakar (Acrocephalus arundinaceus) Bledi vrtnik (Hippolais pallida) Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) Kovaček (Phylloscopus trochilus) Vrbja listnica (Phylloscopus collybita) Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Vrtna penica (Sylvia borin) Siva penica (Sylvia communis) Mlinarček (Sylvia curruca) Taščična penica (Sylvia cantillans) Ţametna penica (Sylvia melanocephala)

JFMAMJJASOND                      

122

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MUHARJI Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) Belovrati muhar (Ficedula albicollis) Mali muhar (Ficedula parva) Taščica (Erithacus rubecula) Veliki slavec (Luscinia luscinia) Mali slavec (Luscinia megarhynchos) Modra taščica (Luscinia svecica) Šmarnica (Phoenicurus ochruros) Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) Repaljščica (Saxicola rubetra) Prosnik (Saxicola torquata) Kupčar (Oenanthe oenanthe) Španski kupčar (Oenanthe hispanica)

JFMAMJJASOND             

BRKATE SINICE Brkata sinica (Panurus biarmicus)

JFMAMJJASOND 

DOLGOREPKE Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

JFMAMJJASOND 

SINICE Močvirska sinica (Poecile palustris) Menišček (Periparus ater) Velika sinica (Parus major) Plavček (Cyanistes caeruleus)

JFMAMJJASOND    

BRGLEZI Brglez (Sitta europaea)

JFMAMJJASOND 

DREVESNI PLEZALČKI Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla)

JFMAMJJASOND 

PLAŠICE Plašica (Remiz pendulinus)

JFMAMJJASOND 

KOBILARJI Kobilar (Oriolus oriolus)

JFMAMJJASOND 

SRAKOPERJI Rjavi srakoper (Lanius collurio) Veliki srakoper (Lanius excubitor) Črnočeli srakoper (Lanius minor) Rjavoglavi srakoper (Lanius senator)

JFMAMJJASOND me   

__________________________________________________________________________________

123


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

VRANI Šoja (Garrulus glandarius) Sraka (Pica pica) Krekovt (Nucifraga caryocatactes) Kavka (Corvus monedula) Poljska vrana (Corvus frugilegus) Siva vrana (Corvus cornix) Krokar (Corvus corax)

JFMAMJJASOND       

ŠKORCI Roţnati škorec (Pastor roseus) Škorec (Sturnus vulgaris)

JFMAMJJASOND  

VRABCI Domači vrabec (Passer domesticus) Travniški vrabec (Passer hispaniolensis) Poljski vrabec (Passer montanus)

JFMAMJJASOND   

ŠČINKAVCI Ščinkavec (Fringilla coelebs) Pinoţa (Fringilla montifringilla) Mali krivokljun (Loxia curvirostra) Zelenec (Carduelis chloris) Čiţek (Carduelis spinus) Lišček (Carduelis carduelis) Repnik (Carduelis cannabina) Grilček (Serinus serinus) Kalin (Pyrrhula pyrrhula) Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

JFMAMJJASOND          

STRNADI Rumeni strnad (Emberiza citrinella) Plotni strnad (Emberiza cirlus) Skalni strnad (Emberiza cia) Vrtni strnad (Emberiza hortulana) Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala) Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) Veliki strnad (Emberiza calandra) Laponski ostrogleţ (Calcarius lapponicus) Sneţni strnad (Plectrophenax nivalis)

JFMAMJJASOND         

124

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

HABITATNI TIPI Evropska Direktiva o habitatih Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto ţiveĉih ţivalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - "The Habitat Directive") je sprejel Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila veĉkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridruţitvi Avstrije, Finske in Švedske.

POJMI Stanje ohranjenosti naravnega habitata pomeni skupek vplivov, ki delujejo na naravni habitat in njegove znaĉilne vrste in ima lahko posledice za njegovo dolgoroĉno naravno razširjenost, strukturo in funkcije ter dolgoroĉno preţivetje njegovih znaĉilnih vrst na ozemlju Skupnosti. Naravni habitatni tipi v interesu Skupnosti so tisti, za katere na ozemlju iz ĉlena 2 velja, da: so v nevarnosti, da na svojem naravnem obmoĉju razširjenosti izginejo, ali imajo majhno naravno obmoĉje razširjenosti zaradi zmanjševanja ali omejenosti obmoĉja samega, ali predstavljajo izjemne primere tipiĉnih znaĉilnosti ene ali veĉ od naslednjih petih biogeografskih regij: alpske, atlantske, celinske, makaronezijske in sredozemske regije. Habitatni tip - (v direktivi o habitatih je v definiciji uporabljen izraz naravni habitat) pomeni povsem naravno ali polnaravno kopensko ali vodno obmoĉje s posebnimi geografskimi, abiotskimi in biotskimi znaĉilnostmi. Habitat vrste pomeni okolje, ki ga opredeljujejo posebni abiotski in biotski dejavniki in v katerem ţivi vrsta v katerem koli stadiju svojega razvoja. V letu 2007 smo na obmoĉju Seĉoveljskih solin kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Habitatne tipe Eu delimo na:

Sredozemska slanoljubna grmiĉevja Sarcocornetea fruticosi (Nat. 2000 code 1420)

Sestoje metliĉja Spartinion maritimae (Nat. 2000 code 1320)

Sredozemska slanoljubna grmiĉevja Sarcocornetea fruticosi (Nat. 2000 code 1420)

Muljaste in pešĉene poloje, kopne ob oseki (Nat. 2000 code 1140)

Pionirske sestoje vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (Nat. 2000 code 1310)

Sredozemska slana travišĉa Juncetalia maritimi (Nat. 2000 code 1410)

__________________________________________________________________________________

125


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (Nat. 2000 code 1420) To so zdruţbe polgrmiĉastih in zelnatih halofitnih trajnic na polsuhih muljasto-pešĉenih tleh, ki spominjajo na slane polpušĉave kontinentalnih predelov ter ne prenesejo prevelike poplavljenosti. Ta obmoĉja so pomembna gnezdišĉa polojnikov in beloĉelih deţevnikov.

UTM 1 X 1 km - KPSS

F Sestoji slanoljubnega grmičevja Sarcocornetea fruticosi Nat. 2000 code 1420

G

H

I

J

50 4 6 126

7

8

9

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Sestoji metličja Spartinion maritimae (Nat. 2000 code 1320) Zdruţba morskega metliĉja Spartina maritima. Pojavlja se na nekaj mestih ob desnem bregu Kanala sv. Jerneja v Seĉi in obseţneje na izlivnem delu reke Dragonje. Poleg rastišĉa ob mejnem prehodu Lazaret so to edina slovenska nahajališĉa te halofitno-higrofitne vrste, ki jo uvršĉamo med ogroţene.

UTM 1 X 1 km - KPSS

F Sestoji metličja Spartinion maritimae Nat. 2000 code 1320

G

H

I

J

50 4 6

7

8

9

__________________________________________________________________________________

127


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (Nat. 2000 code 1140) Muljasti in pešĉeni obmorski poloji obiĉajno brez vegetacije višjih rastlin, vĉasih porasli s prevlekami alg in modrozelenih cepljivk. Ta obmoĉja predstavljajo izjemno ţivljenjsko okolje, bogato po številu in pestrosti vrst.

UTM 1 X 1 km - KPSS

F Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki, Nat. 2000 code 1140

G

H

I

J

50 4 6 128

7

8

9

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (Nat. 2000 code 1310) Pionirska vegetacija enoletnih slanuš na slabo propustnih muljastih polojih, slabih kisikovih razmer, revne mineralne sestave in pod stalnim vplivom plime in oseke. Med rastlinskimi vrstami se pojavljajo predvsem trave in navadni osoĉnik Salicorna europea, pridruţuje pa se mu tudi obreţna lobodka Suaeda maritima, ki dobro prenaša slanost in zalitost z vodo. Navadni osoĉnik je odliĉno prilagojen na ekstremne ekološke razmere tega rastišĉa in je mestoma celo edina vrsta v sestojih.

UTM 1 X 1 km - KPSS

F Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku Nat. 2000 code 1310

G

H

I

J

50 4 6

7

8

9

__________________________________________________________________________________

129


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (Nat. 2000 code 1410)

To so trajna, plitva morska moĉvirja z obmorskim loĉjem Juncus maritimus. Spremljajoĉe vrste so: cornutijev trpotec Plantago cornuti, obmorska nebina Aster tripolium.

UTM 1 X 1 km - KPSS

F Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi Nat. 2000 code 1410

G

H

I

J

50 4 6 130

7

8

9

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

URAVNAVANJE VODNEGA REŢIMA URAVNAVANJE VODNEGA REŢIMA V NARAVOVARSTVENE NAMENE Poleg vodnega reţima, ki ga upravljalec KPSS upravlja za namene pridobivanja soli, smo v KPSS opredelili tudi vodne reţime oz. reţime vod v t.i. naravovarstvene namene. S tem vodnim reţimom ţelimo na obmoĉju KPSS zagotoviti ustrezne razmere za razvoj halofitne vegetacije kot tudi ustrezne razmere za ptice in druge organizme. Bazeni na Fontaniggeah, ki mejijo na morje in obmoĉje Velike Lame, predstavljajo pomembna obmoĉja za številne vodne ptice, zato mora biti v teh bazenih relativno globoka voda vse leto. Obĉasno moramo poskrebi za dovod sveţe morske vode v bazenih ob morju pa tudi za dovod vode iz reke Dragonje. Obmoĉji Piccia in Mezzana sta pomembni v ĉasu selitve ptic in v ĉasu gnezdenja, zato je v teh bazenih potrebno zagotavljati vsaj 10 cm vode. Obmoĉja, ki so na spodnji sliki oznaĉena z oranţno barvo, predstavljajo obmoĉja, ki so lahko obĉasno brez vode. Bazene lahko priĉnemo nadzorovano prazniti v zaĉetku marca in jih ponovno polniti sredi aprila, v jesenskem ĉasu pa jih priĉnemo prazniti konec septembra in jih znova napolnimo v novembru. S tem omogoĉimo idelane prehranjevalne razmere pobreţnikom in moĉvirnikom.

Legenda Bazeni v katerih mora biti vse leto vsaj 30 cm vode

Bazeni v katerih mora biti vse leto vsaj 10 cm vode Bazeni, ki so lahko obĉasno brez vode Suhi bazeni v katerih je lahko obĉasno le deţevnica

Shematiĉni prikaz ţeljenega reţima vod na obmoĉju KPSS. __________________________________________________________________________________

131


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Obmoĉja oznaĉena z rdeĉo barvo predstavljajo obmoĉja slane trate pred muzejem in celotno obmoĉje Alta. S tem, ko za nekaj ĉasa povsem izsušimo solinska tla, omogoĉamo ustrezne razmere za rast in razvoj slanuš. Kaljivost slanuš je nad 90% v deţevnici, medtem ko je v slani vodi kaljivost le okoli 10%. S popolno izsušitvijo teh predelov omogoĉamo ustrezne razmere za gnezdenje rjavi cipi Anthus campestris in beloĉelemu deţevniku Charadrius alexandrinus. Morda se na obmoĉje Alta vrne tudi postovka Falco tinunculus, ki je tod gnezdila pred dvema desetletjema. Za nadzor nad višino vode v bazenih, bomo v letu 2008 namestili merilne late. Merilno lato smo v letu 2007 preizkusili na obmoĉju halofitnega travnika. Z nje odĉitamo nivo višine vode v bazenu, ki ga z obĉasnimi izpusti in nalivanjem uravnavamo po potrebi.

Postavitev lesenega pretoĉnega korita na obmoĉju halofitnega travnika.

132

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

URAVNAVANJE VODNEGA REŢIMA V PROIZVODNE IN VODNOGOSPODARSKE NAMENE

VISOKOMORSKI NASIPI V dneh po katastrofalnih poplavah konec septembra, ki so na obmoĉju KPSS sovpadle s prvim letošnjim obdobjem nadpovpreĉno visokih plim, je bilo zaradi poškodb visokomorskih nasipov na Colomberi (med ustjema kanalov Pichetto in Grande) ter visokih voda in poškodb v strugi Dragonje razglašeno stanje poveĉane poplavne varnosti. V tistem ĉasu se je na omenjenih visokomorskih nasipih pojavilo veĉ deset dodatnih poškodb, voda pa je dobesedno vdrla na obmoĉje Fontanigg. Za tem je nastopilo drugo obdobje povišanih gladin morja in takrat so se pozno septembrske razpoke spremenile v veĉ metrske odseke popolnoma porušenih nasipov. Voda ob plimi je povsem poplavila obmoĉje Colombere in predrla tudi zadnji varovalni (zemeljski) nasip v smeri proti letališĉu. Ogroţeno je bilo celotno obmoĉje Fontanigge, kjer je postavljen tudi Muzej solinarstva. Prav tako je bilo ogroţeno tudi obmoĉje letališke infrastrukture ter del naselij v zaledju.

Preboj - poškodba zidu Poškodba obnovljenega dela Poškodba v sanaciji Vdor morske vode ob plimi Dr ni ca

Erozija nasipov

Kan al P ic he tto

Obmoĉje Colombere z oznaĉenimi preboji in sanacijami.

__________________________________________________________________________________

133


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Po ogledih na terenu je bilo ugotovljeno, da so se stari preboji dodatno poveĉali v dolţini in v globini ter da so nastali novi preboji na zahodnem in jugozahodnem delu Colombere. Zaradi velikega števila prebojev, se dotok morske vodne mase v Colomberi ob vsaki plimi morja toliko poveĉa, da se vodna gladina v Colomberi v ĉasu plimovanja izenaĉi z morsko gladino. Visoki vodostaji na podroĉju Colombere poveĉujejo rušilno delovanje tudi na notranjih delih visokomorskih nasipov, kar povzroĉa rušenje ţe izboĉenih notranjih kamnitih podpornih zidov, poveĉuje odnašanje zemeljske mase nasipov tudi s solinske (notranje) strani in pospešuje nastanek novih prebojev. Tudi dostopna pot, ki je bila zgrajena z dovozom materiala ob levem bregu Drnice, je zaradi visokih vodostajev v Colomberi moĉno ogroţena. Zaradi nepravilne izvedbe, saj je bila le-ta zgrajena brez stranske zašĉite, visoki vodostaji in valovanje odnašajo velike koliĉine vgrajenega materiala po celotni njeni dolţini. Zaradi tega se dan za dnem vidno oţi. Po hitri intervenciji in dodatni finanĉni pomoĉi drţave so stekla obseţna dela na visokomorskih nasipih. Veĉji del je ţe saniran, nekaj odsekov pa bo treba še sanirati.

Obnova visokomorskega nasipa na Colomberi.

134

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

ZAPORNIČNI SISTEMI Preboji ali "gatulare" po solinarsko so na obmoĉju Seĉoveljskih solin reden pojav, ki v nadaljevanju povzroĉijo posedanje solinskega nasipa. S tem je morski vodi omogoĉen nenadzorovan vstop v pridobivalno obmoĉje na Leri in Fontaniggeah, zato je bilo potrebno hitro ukrepati in poškodbe sanirati. Dela so bila veĉinoma zahtevna (potrebno se je prilagajati tudi plimovanju), saj so delavci nekajkrat s svojim delom priĉeli v zgodnjih jutranjih urah, nekateri so bili tudi dalj ĉasa v vodi do pasu. V obdobju 2006-2007 so vzdrţevalci, solinarji in vodarji podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. opravili številne manjše sanacije nasipov in zaporniĉnih sistemov na Leri, kot tudi veĉje in bolj zahtevne sanacije na nekaterih zaporniĉnih sistemih visokomorskih in drugih nasipov. Med najbolj zahtevna popravila štejemo predvsem popravilo kalija na visokomorskem nasipu ob kanalu Curto in kalijo na visokomorskem nasipu ob kanalu Giassi, neposredno ob pristajalnem pomolu. Dne 19.11.2007 je ekipa vzdrţevalcev in vodarjev podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. pod nadzorom naravovarstvenega nadzornika opravila sanacijo preboja, ki je nastal zaradi dotrajanosti loputne zapornice in po neustreznem nasutju z zemljino. Iz vodil kalija je bila s pomoĉjo plovnega bagerja izvleĉena stara loputna zapornica, ki je bila odpeljana v obnovo na Lero. Na mesto lopute je bila vstavljena dvojna lesena zapora z blatom, ki prepreĉuje veĉji vdor morske vode v zadnji bazen ob morju. Pretok skozi kalijo smo uspeli popolnoma prepreĉiti. Z omenjenim kalijem in kalijem na vtoku v kanal Giassi so upravljali delavci Pomorskega muzeja Sergej Mašere. Ker sta oba zaporniĉna sistema na visokomorskem nasipu, so za njuno upravljanje in vzdrţevanje zadolţeni v podjetju SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki ima za to ustrezno vodnogospodarsko koncesijo. Prav tako je treba prevzeti upravljanje z zaporo na vijaĉno vodilo, ki leţi v istem bazenu na drugi strani, v desnem bregu visokovodnega nasipa reke Dragonje, ki tudi spada v vodno gospodarstvo, saj nam ta zagotavlja moţnost dovajanja vode iz Dragonje v bazen ob morju. Ob tem je bilo tudi ugotovljeno, da se je veĉja koliĉina morske vode iz omenjenega bazena pred morjem prelivala prek manjših kalijev na levem bregu kanala Giassi v kanal Giassi in ga s tem napolnila do kritiĉne meje. Visoka voda iz omenjenega kanala se pretaka prek poškodb v nasipu kanala na obmoĉje Muzeja Solinarstva in na obmoĉje za Naturo 2000 pomembnega halofitnega travnika pred muzejem, s katerim upravljamo v KPSS. Za to, da ne bi prišlo do prelivanja na omenjenem travniku, odvajamo vodo prek lesenega zaporniĉnega sistema neposredno v Malo Lamo. Ob ogledu kalija na vtoku morja v Giassi, so bile ugotovljene poškodbe na nosilni betonski osnovi zapornice, ki jo bo treba nujno popraviti. V omenjeni kalijo predlagam namestitev lopute z vijaĉnim vodilom na metulja, s katero bodo upravljali le vodarji podjetja SOLINE.

Zaĉasna rešitev na vtoku v bazen ob morju z vstavitvijo lesenih zapor. Po obnovi dotrajane loputne zapornice bomo le-to ponovno vstavili v kalijo. __________________________________________________________________________________

135


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

LIFE PROJEKT OBNOVA NOTRANJEGA NASIPA NA PICCI Najbolj zahtevna akcija v okviru projekta LIFE je bila obnova notranjega nasipa na Picci. Nasip je bil ţe pošteno dotrajan. V nasip smo vgradili tamponski material ter nasip obloţili s solinskim blatom. Obnova nasipa je pomembna tudi za ureditev gnezdišĉ za ĉigre. Nenadzorovano prelivanje vode prek nasipov namreĉ lahko ogrozi njihova gnezda.

Zaĉetek zahtevnih del na visokomorskem nasipu Piccie.

UREDITEV GNEZDIŠČA ZA ČIGRE Seĉoveljske soline so edino znano gnezdišĉe male ĉigre v Sloveniji. Da bi izboljšali razmere, ki bi pripomogle k boljšemu gnezditvenemu uspehu malih ĉiger, smo v predelu Lere (Piccia) priĉeli z urejanjem pešĉenega gnezdišĉa za ĉigre. Dela so bila konĉana še pred gnezdilno sezono. Poleg del v naravnem rezervatu Škocjanski zatok je bil to najveĉji ornitološko - gradbeni projekt v Sloveniji. 21. marca 2006 so potekala zakljuĉna dela na gnezdišĉu. Zaposleni KPSS so opravili še zadnja ureditvena dela na površini pešĉenih otokov, kjer so iz pešĉenjaka postavili tudi številna in prepotrebna skrivališĉa za bodoĉi narašĉaj malih ĉiger in drugih redkih in ogroţenih vrst, ki si bodo pešĉene otoke izbrale za svoj dom.

136

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdišĉe obsega skupaj 5000 m2 površine, od tega znaša skupna površina 15 otokov kar 1500 m2. Obmoĉje, ki smo ga zalili z morsko vodo, pa je še veĉje. 28. marca so z deli na gnezdišĉu zakljuĉili. Postavljena je bila še zadnja pretoĉna zapornica na gnezdišĉu, izdelana je bila zagatnica na kanalu vzporedno s kanalom Lera in izdelana so bila zaporniĉna vrata za dotok morske vode z istoimenskega kanala. Na umetnih otokih so bile postavljene tudi rampe, po katerih bodo lahko mladiĉi ĉiger dostopali nazaj na gnezdišĉa. Znano je namreĉ, da si le-ti pogosto privošĉijo krajše potepe po okolici gnezdišĉa. Brez tovrstnih ramp pa je dostop nazaj na otok povsem nemogoĉ. 30.3.2006 smo bomo ob 10.30 uri "sveĉano" poplavili gnezditveno obmoĉje in s tem zagotovili varnost gnezdišĉa.

Zaĉetek del na gnezdišĉu za ĉigre.

Za ta korak smo se v KPSS odloĉili, ker so naravna gnezdišĉa ĉiger (navadne in male ĉigre) iz leta v leto bolj ogroţena, gnezditveni uspeh pa je zaradi vremenskih ujm in kopenskih plenilcev majhen. S pomoĉjo sredstev programa LIFE smo del solin preuredili v obmoĉje otokov za gnezdenje ĉiger. Zasnova otokov sledi obliki solinih polj, ki jih obdaja lesena obloga, na površju pa je pešĉeno nasutje. Okoli obmoĉja je izkopan robni jarek, celotno obmoĉje pa je zalito z morsko vodo, ki bo lisicam, kunam in drugim plenilcem prepreĉeval dostop do gnezdišĉ. Na jarek so vgrajene tudi lesene zapornice za uravnavanje dotoka morske vode okoli otokov. 12. aprila 2007 smo v KPSS zakljuĉili z izdelavo, pripravo in postavitvijo umetnih navadnih in malih ĉiger na lani izdelano gnezdišĉe zanj.

__________________________________________________________________________________

137


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Po konĉanih gradbenih delih smo na gnezdišĉu dodali še kamenje in uredili skrivališĉa za mladiĉe.

Vabe, ki se jih v ornitologiji uporablja vse od leta 1970, ko je ornitolog Dr. Steve Kress prvi priĉel s t.i. "socialno privlaĉnostjo" - tehniko privabljanja kolonijsko (socialno) ţiveĉih vrst ptic, smo izdelovali kar 14 dni. Kljub izdelavi kalupa, smo roĉno izdelali 50 kosov glinenih ĉiger in jih kasneje tudi roĉno pobarvali. Vse ĉigre so unikatni izdelki, ki so nastajali izpod rok zaposlenih v KPSS. Vsak naslednji delovni dan so nastajale boljše ĉigre. Skupaj smo izdelali nekaj nad 40 vab male ĉigre Sterna albifrons in 10 vab navadne ĉigre Sterna hirundo.

Izdelava glinenih vab in njihova postavitev na gnezdišĉe.

138

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Vabe delujejo skupaj z zvokom (oglašanje ptic v gnezdeĉi koloniji). Na gnezdišĉe smo postavili dva vodoodporna zvoĉnika ter predvajalnik z minidiskom, na katerega smo prikljuĉili še timer, ki skrbi za vklop in izklop naprave. Ţe isti dan so omenjeno gnezdišĉe obiskale prve navadne ĉigre in si ga ogledovale iz zraka. Z velikim zanimanjem smo oprezali za prihajajoĉimi navadnimi in malimi ĉigrami v upanju, da bodo zasedle zanje zgrajena gnezdišĉa. Nekatere so obĉasno tam tudi posedale, si dvorile in se obĉasno spreletavale. Toda 9.5.2007 nas je ob obisku in pregledu gnezdišĉa ĉakal nenavaden in pretresljiv prizor. Na pešĉenih otokih, kjer smo pred tem postavili umetne glinene vabe, so leţali kosi umetnih ĉiger. Ob natanĉnem pregledu, smo lahko ugotovili, da so bile vabe okljuvane in obglavljene. Poškodbe, narejene s kljunom, so bile pogoste v predelu oĉi, vratu in na trebuhu. Osumljenca ni bilo treba posebej iskati, saj smo v tem vandalskem poĉetju takoj prepoznali sive vrane Corvus corax, ki se tam stalno zadrţujejo in stikajo za hrano. Kasneje smo na gnezdišĉu opazili globelice v pesku, ki so jih nedvomno naredile ĉigre pri poskusu gnezdenja, vendar predpostavljamo, da jim je bila nadaljnja gnezditev onemogoĉena zaradi napadov sivih vran. 11.6.2007 smo na enem od umetnih otokov za ĉigre na Picci našli gnezdo beloĉelega deţevnika z enim jajcem.

Obglavljene on okljuvane glinene vabe navadnih in malih ĉiger so leţale vsevprek po gnezdišĉu. __________________________________________________________________________________

139


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Konec avgusta 2006 smo v KPSS zakljuĉili s triletnim projektom »Ohranitev in varstvo vrst in habitatov v Seĉoveljskih solinah«, ki je potekal v okviru programa LIFE. Ob tej priloţnosti se zahvaljujemo Evropski uniji, Ministrstvu RS za okolje in prostor, druţbi Mobitel d.d., Zavodu RS za varstvo narave, Ornitološkemu društvu Ixobrychus in regionalnemu parku Delta del Po iz Italije za finanĉno podporo projekta. Hvala tudi vsem izvajalcem del, predvsem predanim solinarjem, vodarjem in vzdrţevalcem na solinah. Zahvaljujemo pa se tudi lokalnemu prebivalstvu in obiskovalcem parka; tako za razumevanje v ĉasu motenj, ki so nastale npr. ob sanacijskih delih na nasipih, kot tudi za pripombe in nasvete, ki so bili koristni med izvedbo del.

OBNOVA BREŢINE KANALA PICHETTO Kljuĉno opravilo, ki v solinah zagotavlja obstoj solinarske dejavnosti, razmere za ţivi svet in prispeva k ohranjanju kulturne dedišĉine in krajine, je vzdrţevanje vodnega reţima. Ĉasi, ko so v Seĉoveljskih solinah v topli polovici leta ţiveli solinarji s svojimi druţinami in vsakodnevno skrbeli za vzdrţevanje in obnovo nasipov, so ţal minili. Od sredine 60. let prejšnjega stoletja, ko je bila opušĉena pridelava soli na Fontaniggeah, se je le malo skrbelo za vzdrţevanje nasipov. Ti so priĉeli propadati, pojavile so se razpoke. Ko se prek takšne razpoke prelije visoka voda ob jesenskih plimah, ki jo spremljajo ponavadi še moĉni vetrovi, lahko odnese nekaj deset metrov nasipa. V takšnem stanju je bil do pred kratkim tudi izlivni del kanala Piketo. Nenadzorovano prelivanje voda prek porušenih breţin tega kanala je ogroţalo kulturno dedišĉino stavb in nasipov na tem delu solin, poleg tega pa so visoke vode pogosto preplavile tudi gnezdišĉa znaĉilnih solinskih ptic kot so ĉigre, polojniki in deţevniki. S sredstvi projekta LIFE je bila obnovljen veĉ sto metrski del breţine kanala Pichetto. S tem je bila tej breţini spet povrnjena njena osnovna funkcija: prepreĉevanje nenadzorovanega prelivanja visokih voda prek solnih polj, hkrati pa je s tem ustavljeno posedanje temelja v kanal.

Pilotiranje breţine kanala Pichetto so mogoĉe le z Drago – plovnim bagerjem podjetja SOLINE.

140

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

IZKOP ROBNEGA JARKA NA OBMOČJU LIFE Robni jarki, ki so nekoĉ ţe obrobljali solna polja, prepreĉujejo dostop kopenskim ţivalim (npr. kunam, lisicam, psom pa tudi maĉkam) do gnezdišĉ solinskih ptic na otoĉkih sredi solnih polj. Jarki ob robu solnih polj sluţijo boljši izmenjavi vode v solnem polju, izboljšujejo razmere za obstoj rib in nevretenĉarjev s tem, ko poveĉan pretok vode dovaja tudi veĉ kisika za ţiva bitja, prepreĉujejo pa tudi bohotenje ''preprog'' alg na vodni površini, ki odvzemajo kisik iz vode in zastirajo pot sonĉni svetlobi do bazenskega dna.

Izkop robnega jarka na Fontaniggeah.

__________________________________________________________________________________

141


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Poleg izkopa robnih jarkov, je bil izkopan in urejen prepust vode z zapornico na koncu kanala Pichetto. S tem poveĉan pretok vode je dobesedno odplaknil debelo plast alg, ki so se nabirale v stranskih kanalih. Z ureditvijo zapornice ter izkopom robnih jarkov se izboljšuje kakovost vode v solnih bazenih.

Ureditev prepusta »Life« z leseno zapornico.

Po konĉani ureditvi kalija Life lahko z zapornico v obmoĉje Alta dovajamo sveţo morsko vodo iz kanala Pichetto.

142

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

OBISKOVANJE PARKA OBISK PARKA Obiskovanje parka je del aktivnosti v KPSS, ki smo jih kot obvezo prevzeli ob podpisu koncesijske pogodbe. Nedvomno je bilo z leti priĉakovati poveĉevanje števila obiskovalcev. Z ureditvijo dela infrastrukture za obiskovalce (MMC, razgledna plošĉad, trgovina) in strokovnim vodenjem se je zanimanje za ogled Seĉoveljskih solin veĉalo, tako da smo ţe v letu 2006 zabeleţili 31422 obiskovalcev, od tega je bilo veĉ kot 250 vodenih ogledov. V letu 2007 je bilo zabeleţenih 31378 obiskovalcev in 336 vodenih ogledov, kar je pribliţno toliko kot leto poprej. Najveĉ obiskovalcev je v mesecih maj, junij, september in oktober, najmanj pa decembra, januarja in februarja. Lero je v letu 2007 obiskalo 25368 obiskovalcev, Fontanigge pa 6010 obiskovalcev. Podatki zajemajo le tiste obiskovalce, ki so plaĉali vstopnino v park.

Trend obiska KPSS

7.000 6.000 5.000

4.789

4.617

4.709 4.064

4.000 3.000

2.770

2.000

2006

2.927 2.177

1.579

1.450

853

526

1.000

2007

917

0 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

Število obiskovalcev v letih 2006 in 2007.

Trend vodenj v KPSS

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

82 71 61 42

41 39

33 14 0 1

0 0

1

2

2007

24

20 13

2006

41 39 21,5

15

14

9

3

10 2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

Število vodenih obiskov v letih 2006 in 2007. __________________________________________________________________________________

143


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

INFRASTRUKTURA PARKA Ĉeprav je bilo od leta 2003 do leta 2007 vloţenega veliko truda, dela in sredstev v parkovno infrastrukturo in delno tudi v infarstrukturo za namene proizvodnje soli, pa so razmere za obiskovanje v Krajinskem parku še daleĉ od idealnih. Park ima namreĉ dva glavna vhoda: na obmoĉju Lere in na obmoĉju Fontanigg. Obe obmoĉji in oba vhoda v park imata njim imanentne teţave, ki se kaţejo tudi v nejevolji obiskovalcev in nenazadnje v naši skrbi za njihovo varnost. Fontanigge Dostop do vhoda na Fontannigeah je moţen s preĉkanjem slovenske mejne kontrole na mednarodnem mejnem prehodu Seĉovlje, kjer je pred recepcijo urejeno manjše gramozno parkirišĉe s klopmi in kemiĉnim stranišĉem. Tudi ob poti do izliva reke Dragonje so bile v avgustu 2006 postavljene klopi za obiskovalce. Postavili smo 7 od skupno 10 predvidenih klopi na omenjenem obmoĉju. Obiskovalcem je tako omogoĉen tudi poĉitek, na sicer sorazmerno dolgi poti do izliva reke Dragonje v morje. Obmoĉje Fontanigge je po Uredbi o KPSS razglašeno za 1. varstveno obmoĉje. Za to obmoĉje veljajo po uredbi KPSS in smernicah upravljalca doloĉena priporoĉila in sicer: 

pred prihodom skupin se je potrebno najaviti v upravi Parka

pred prihodom v KPSS je dobro pridobiti ustrezne informacije o obisku, dostopu....

najava je potrebna tudi ĉe gre za ogled Muzeja solinarstva

v KPSS veĉjega števila avtobusov naenkrat ne moremo sprejeti zaradi omejenega parkirnega prostora

na obmoĉju Fontaniggie je po uredbi KPSS voţnja z motornimi vozili dovoljena le do vhoda v KPSS (recepcija), izjemoma je moţna voţnja tudi naprej po poti, ki vodi do muzeja solinarstva oz. do izliva reke Dragonje, vendar je pot namenjena vzdrţevanju visokovodnih nasipov reke in je voţnja po njej NA LASTNO ODGOVORNOST!

Muzej solinarstva, ki deluje na tem obmoĉju je praviloma odprt od zaĉetka aprila do konca oktobra med 9. in 18. uro. V tem ĉasu je zagotovljen nemoten vstop na recepciji na Fontaniggeah. Od novembra do marca dela recepcija KPSS na tem obmoĉju le med vikendi. V Krajinskem parku Seĉoveljske soline so obiskovalci dobrodošli vsak dan: zjutraj lahko vstopite vanj pribliţno eno uro po sonĉnem vzhodu, zveĉer pa ga zapustite eno uro pred sonĉnim zahodom. V hladni polovici leta je torej Park praviloma odprt med 9. in 17. uro, v topli pa med 8. in 20. V mraku in ponoĉi je tako Park znova namenjen le svojim stalnim prebivalcem, da se oddahnejo od dnevnih obiskovalcev. Tega se ţal vsi ne drţijo, vendar je to stvar organizacije naravovarstvenega nadzora in ne recepcije KPSS. Dostop do Muzeja solinarstva, s katerim upravlja Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana, je po makadamski cesti ob Dragonji moţen le peš ali s kolesom. Moţen pa je tudi dostop po morski strani s ĉolnom Solinarka, vendar je pomol, ki je bil zgrajen s sredstvi projekta ALAS na povsem napaĉnem kraju in bi ga bilo potrebno prestaviti. Upravljalec KPSS se mora z upravljalcem Muzeja solinarstva dogovoriti o medsebojnem sodelovanju in obiskovanju tega dela solin, da ne bo prihajalo do neljubih zapletov zaradi katerih imajo nemao teţav ravno obiskovalci KPSS.

144

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Šolski avtobus poln otrok, je zaradi neutrjene bankine in ker se je umikal nevestnemu nasproti vozeĉemu vozniku osebnega avtomobila dne 13.5.2004 zdrsnil s cestišĉa. To, da se skupaj z otroki ni prevrnil v Stojbe je zgolj ĉudeţ.

Učna pot na Fontaniggeah V zaĉetku leta 2006 smo predstavili tudi zasnovo nove uĉne poti na Fontaniggeah (Alto), vendar zaradi vnaprejšnjega nasprotovanja posameznikov na Zavodu za kulturo, do njene realizacije še ni prišlo. Idejna zasnova je nastala kot potreba k dodatni ponudbi obiskovalcem na Fontaniggeah. Pot je izpeljana po obstojeĉih solinskih nasipih tako, da omogoĉa obiskovalcu izjemno doţivetje v najstarejšem delu Seĉoveljskih solin. Pot je enosmerna z zaĉetkom pri vhodu v KPSS na Fontaniggeah, kjer je urejeno parkirišĉe in razgledna plošĉad z ograjo. Skupna dolţina poti je 1965 m. Za ureditev poti je potrebna ureditev dostopa na pot, izdelava mostovţa v dolţini 232 m ali nasipa in mostu, ko se mostovţ prikljuĉi manjšemu kanalu med dvema ruševinama in je potreben za premostitev nekaj m širokega kanala. Od mostu naprej je potrebno redno kositi nasip, ki je v dobrem stanju in pot prilkjuĉiti na obstojeĉo povezavo poti. Pot je potrebno oznaĉiti s smernimi oznakami in drugimi potrebnimi oznakami po pravilniku ZON. Nekatere ţe obstojeĉe table (ţivljenjska okolja, halofiti, ptice) bi bilo smiselno prestaviti in uporabiti v kontekstu nove poti in izdelati nekatere nove table in piktograme za stebriĉke s katerimi bi lahko obiskovalec pridobil informacije preko mobilnika. Da pa ne bi bilo število stebriĉkov na poti preveliko, bodo na istih stebriĉkih tudi ostali piktogrami, ki bodo obiskovalca usmerjali in opozarjali na poti.

__________________________________________________________________________________

145


Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

10 9

7 8

6 5

4 3 2

1 vhod

Trasa idejne zasnove poti na Fontaniggeah s posameznimi odseki.

Da bi ugotovili stanje nasipa, ki je predviden kot del nove uĉne poti, je bilo treba le-tega pokositi. Ugotovili smo, da je veĉji del nasipa v dobrem stanju, posamezne odseke pa bi bilo potrebno zaradi varnosti obiskovalcev dodatno urediti.

146

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Lera Kot je razvidno iz podatkov o številu obiskovalcev v KPSS je Lera obmoĉje, ki ga letno obišĉe precejšnje število obiskovalcev. Tu veĉinoma tudi potekajo vodeni ogledi parka. Obmoĉje Lere je po Uredbi o KPSS razglašeno za 2. varstveno obmoĉje. Na vhodu Lere je recepcija z elektriĉno zapornico, ki je bila 20.12.2006 zaradi kolesarske poti Parenzana prestavljena na drugo stran, prek ceste, ki vodi od vhoda do Uprave. Parkirišĉe, namenjeno parkiranju in ustavljanju motornih vozil obiskovalcev je premajhno, na vhodu manjkata tudi stranišĉe in veĉji nadstrešek za obiskovalce s postreţbo. Do osrednjega dela t.i. Centra za obiskovalce na solinarskem trgu, kjer stoji tudi uprava, razgledna plošĉad in Multimedijski center s projekcijsko in multimedijsko dvorano vodi asfaltna pot. Do kanala Lera vodi po njeni desni strani še ozka gramozna pot, ki pa bolj spominja na urejeno bankino, kot na pot za obiskovalce in se je obiskovalci ne posluţujejo Število razliĉnih motornih vozil je na tej cesti precejšnje, saj se tu premikajo vsa sluţbena in dostavna vozila, vozila zaposlenih, delovni stroji podjetja, kot tudi vozila poslovnih partnerjev, veslaškega kluba in najemnikov privezov v kanalu Grande. Ob viških obiskovanja se varnost obiskovalcev zaradi zgoraj naštetih razlogov bistveno zmanjša, zato smo predlagali ureditev oziroma projekt izvedbe nove poti za obiskovalce, ki bi potekala desno od cestišĉa (po obmoĉju Mezzane) na lesenih pilotih (mostovţ) vse do trgovine Lera. Od tam pa prek lesenega mostu ĉez kanal Lera ob kristalizaciji do mostu kanala Grande. Ko bo ponovno vzpostavljena povezava s Fontaniggeami prek tega mostu, pa bi lahko obiskovalci pot nadaljevali vse do Muzeja solinarstva. Do sedaj do izvedbe poti za obiskovalce še ni prišlo, bomo pa vsekakor vztrajali da bo do njene postavitve prišlo v ĉimkrajšem ĉasu.

Recepcijo smo morali prestaviti na drugo stran.

__________________________________________________________________________________

147


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Pot za obiskovalce na Leri

1

2 3 4 5

6 7

1. vhod – recepcija, 2. Prehod ĉez cesto z zebro, 3. nasip ob Leri, 4. most prek kanala Lera, 5. in 6. nasip ob kristalizaciji, potreben obnove in odstranitve lesenih drogov, 7. premostitev manjšega kanala.

DOLŢINA: 1374 m (rdeĉe ĉrtkano) OBSTOJEĈA POT (za silo) 418 m POT POTREBNA UREDITVE 956 m NADALJEVANJE NA FONTANIGGE (rumeno ĉrtkano) Potrebne izvedbe OGRAJA IZ NEPOLIRANEGA INOXA V SKUPNI DOLŢINI 527 m NERJAVEĈA JEKLENICA 1054 m MOST ĈEZ KANAL LERA 15 m MOST ĈEZ LIDO OB KANALU GRANDE 5 m SMETNJAKI LESENE OBLOGE 454 m ODTSTRANITEV DALJNOVODA

148

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

NARAVOVARSTVENI NADZOR Za izvajanje rednega naravovarstvenega nadzora na obmoĉju KPSS skrbijo 3 naravovarstveni nadzorniki, obĉasno strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring in 3 prostovoljni naravovarstveni nadzorniki, ki o svojih ugotovitvah poroĉajo vodji parka, ta pa po potrebi obvešĉa pristojno inšpekcijo ali druge sluţbe. V ĉasu mnoţiĉnega obiskovanja bi moral biti zagotovljen popoln naravovarstveni nadzor, vendar so nadzorniki v KPSS v istem obdobju prezaposleni z vodenimi ogledi obiskovalcev in drugimi opravili v parku. Posebej pereĉ je maĉehovski odnos drţave do naravovarstvenega nadzora in do tistega kar je zapisano v Zakonu o ohranjanju narave (ZON), ter v pravilniku o sluţbeni izkaznici, uniformi itd. Drţava namreĉ do konca leta 2007 še ni dokonĉno uredila pravni status naravovarstvenega nadzornika, ki zaenkrat še ne more biti prekrškovni organ in poslediĉno ne more izdajati mandatnih kazni oz. plaĉilnih nalogov. Zato je trenutno naloga naravovarstvenih nadzornikov predvsem opozarjanje, usmerjanje in svetovanje. Tudi prepoznavnost, ki je sicer doloĉena s sprejetim pravilnikom ni upoštevana v praksi, saj se uniforme drţavnih parkov razlikujejo ali pa jih sploh nimajo. Drţava pa »uradnih« še ni zagotovila, kakor tudi ni zagotovila moţnosti opravljanja drţavnega izpita za naravovarstvene nadzornike, ki ga je obljubila. Za uspešen naravovarstveni nadzor na obmoĉju KPSS, predvsem v poletnem ĉasu, ko je število turistov na cesti precejšnje in s tem prehajanje slovenske mejne kontrole precej zamudno, je potrebno le-tega opravljati po obstojeĉih plovnih poteh, za kar pa nimamo ustreznega plovila. Uvedba Šengenske meje je zadeve v tem smislu še poslabšala.

Izhodi iz oznaĉenih poti za obiskovalce se dogajajo bodisi zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture, bodisi zaradi ţelje po avanturi in doţivljanju brezpotja. V ĉasu gnezdenja je tako poĉetje lahko usodno za marsikateri gnezdeĉi par. __________________________________________________________________________________

149


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

AVIARNA INFLUENZA IN AVIARNI BOTULIZEM

AVIARNA INFLUENCA

V EU je bil v začetku leta izbruh visoko patogene aviarne influence (AI) pri domači perutnini na Madţarskem in v Veliki Britaniji. Na Madţarskem sta bila dva izbruha pri goseh, v Veliki Britaniji pa en izbruh pri puranih. V zadnjem času pa so se pojavili primeri visoko patogene AI pri prostoţivečih pticah v Franciji, Nemčiji in na Češkem, ter visoko patogena AI pri domači perutnini v Nemčiji (manjša jata gosi) in na Češkem (purani). Vse drţave so izvedle predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni.

Stanje glede aviarne influence v Republiki Sloveniji je po podatkih Veterinarske uprave RS mirno. Zadnji primer bolezni je bil potrjen konec marca 2006. Vsi ukrepi, ki so bili uvedeni in so se izvajali zaradi pojavov bolezni, so bili ukinjeni v zaĉetku maja 2006. Virusi influence, med katere uvršĉamo povzroĉitelje HPAI, spadajo v druţino Orthomyxoviridae. Na osnovi antigenskih znaĉilnosti jih delimo v tipe A, B in C. Tip A lahko povzroĉi obolenja tudi pri prašiĉih, konjih, govedu, morskih sesalcih, koţuharjih in ljudeh. Podtipe virusa influence A doloĉata površinska antigena hemaglutinin (H) in neuroaminidaza (N). Do sedaj je poznanih 15 H in 9 N podtipov, ki se pojavljajo v razliĉnih kombinacijah. Zelo virulentni virusi povzroĉajo zelo patogeno AI z visoko smrtnostjo, pri perutnini tudi do 100%. Ostali virusi AI povzroĉajo blaga obolenja (nizko patogena AI), pri katerih so znaki bolezni slabo vidni ali jih celo ni in tudi smrtnost je mnogo manjša. Dokazano je, da se lahko virusi z nizko patogenostjo spremenijo (mutirajo) v zelo patogene viruse, po tem, ko nekaj ĉasa kroţijo med populacijo perutnine. Takoj ob pojavu t.i. ptiĉje gripe v Evropi (jeseni 2005) smo v KPSS poostrili terenski nadzor za odkrivanje morebitnih obolelih ali poginulih ptic in pripravili naĉrt ukrepov ob morebitnem sumu na okuţene ptice. V letu 2005 nismo našli nobenih pokazateljev, ki bi kazali na sum prenosa te bolezni na ptice v solinah. Kljub temu, da ni bilo nevarnosti okuţbe s to boleznijo v solinah, smo v KPSS uvedli preventivne ukrepe: -

V primeru najdbe poginule ptice smo obvešĉali pristojne sluţbe in ustrezne organe, ki so poskrbeli za primerno odstranitev.

-

Obiskovalce smo obvešĉali in jim svetovali, da ne zapušĉajo oznaĉenih poti.

-

Vsi zaposleni so bili cepljeni proti gripi.

V letu 2006 in 2007 smo nadaljevali s spremljanjem najdb kadavrov na obmoĉju KPSS. Najdbe kadavrov so vpisane v obrazec »Evidenca kadavrov na Seĉoveljskih solinah«, priloţene so fotografije. Ob sumljivih najdbah smo obvestili ustrezne sluţbe in poskrbeli za njihov odvoz in pregled. Do konca leta 2007 na obmoĉju KPSS ni bilo zabeleţenih primerov AI. Pri poginulem rumenonogem galebu Larus michahellis, ki smo ga predali v preiskavo 14.8.2007 so v Laboratoriju za kuţne bolezni perutnine VF v Ljubljani izolirali in prepoznali virus AI nizko patogenega podtipa H13 N6, ki je bil potrjen tudi s strani referenĉnega laboratorija za diagnostiko AI VLA Weybridge.

150

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

Usluţbenec VURS-a se pripravlja na odstranitev sumljivega kadavra.

Rumenonogi galeb je vrsta z najveĉ najdenimi kadavri na obmoĉju KPSS. Število najdenih kadavrov je bilo najveĉje v poletnem ĉasu, predvsem os sredine julija do druge polovice avgusta, kar ne preseneĉa, saj v tistem ĉasu število teh ptic neredko presega 15.000 osebkov. Galebi se dnevno prehranjujejo z odpadki na bliţnjem smetišĉu v Dragonji, zato je njihova smrtnost najverjetneje posledica zastrupitve, kar kaţejo tudi znaki na pticah. V poletnem ĉasu smo se sooĉili še s teţavo aviarnega botulizma, ki je bil potrjen na 4 kadavrih male ĉigre Sterna albifrons, medtem ko na mladiĉih navadne ĉigre S. hirundo in osebku rdeĉenogega martinca Tringa totanus ni bil potrjen.

AVIARNI BOTULIZEM Botulizem je bolezen, ki jo povzroĉa toksin (strup) bacila Clostridium botulinum. Poteka z ohlapnimi ohromitvami in je lahko smrten tudi za ĉloveka. Povzroĉitelj Clostridium botulinum tvori veĉ toksinov, ki jih oznaĉujemo s ĉrkami A-G. Botulizem je prisoten po vsem svetu. Bacil je prisoten povsod, spore najdemo v vodi, v zemlji, na dnu jezer in morij. Botulizem nastane zaradi uţivanja hrane, ki vsebuje toksine, z okuţbo rane in

__________________________________________________________________________________

151


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

kolonizacije ĉrevesa, ki se pojavlja veĉinoma pri dojenĉkih. Znane, ĉeprav redke so tudi okuţbe s Clostridijem preko dihalnih poti z vdihavanjem.

Aviarni botulizem je botulizem, ki se pojavlja pri pticah. Pogoste okuţbe so v plitvih sladkih vodah,

kjer se zaradi višjih poletnih temperatur in anaerobnega okolja v veĉjih koliĉinah pojavi bacil Clostridium botulinum. V slanih in hipersalinih obmoĉjih je znan Clostridium botulinum tipa C, ki dobro prenaša slano okolje. Idealne razmere za razvoj botulizma so:      

Razmeroma mila zima (višje zimske temperature) Visoke poletne temperature Daljše sušno obdobje (brez padavin) Nizek vodostaj Gnitje rastlin – anoksija Prisotnost veĉjega števila ţivalskih kadavrov (ribe, rakci, ptice, sesalci)

Botulizem ne prizanaša niti takim vrstam, kot je polojnik. Kadavra polojnikovih mladiĉev najdena 11.6.2007 na obmoĉju gnezdišĉa med kanaloma Pichetto in Curto.

152

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

PREDLOGI

1. V namene naravovarstvenega monitoringa nabaviti ustrezno programsko opremo, ki bo zagotavljala manjšo porabo ĉasa, predvsem pri vnašanju podatkov v bazo (Pocket Bird Recorder) in izdelavo distrubucijskih kart UTM (DMAP) 2. Nakup dlanĉnika z vgrajenim GPS sistemom 3. Nakup prenosnega raĉunalnika za potrebe KPSS 4. Ureditev ustreznega laboratorija za namene spremljanja kakovosti vod in drugih kemijsko – fizikalnih analiz KPSS 5. Ureditev vstopne infrastrukture pred vhodom na obmoĉje Lere 6. Izdelava lesene lope za potrebe obroĉkovalske postaje Stojbe 7. Nakup ustreznega ĉolna za namene naravovarstvenega nadzora in rednega dela 8. Priprava ustrezne dokumentacije in izdelava lesenega mostovţa in poti za obiskovalce na Leri 9. Priprava ustrezne dokumentacije in izdelava uĉne poti za obiskovalce na Fontaniggeah

__________________________________________________________________________________

153


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

LITERATURA ALLAS, All About Salt (2004): Salt and Salinas in the Mediterranean. Portugal. BELTRAM, G. , SOVINC, A. (1999:. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišĉa. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor,. BENĈIĈ M., E., ŢAGAR, Z., DAHM, H. (2002): Cultural Heritage and Salt Museums: setting up an open-air Salt Museum. ALAS Technical Letter 3. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. BONIN, F., DAHM, H. (2002): Training of Salters: guidelines and general material. ALAS Technical Letter 4. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. BRAĈKO, F. , DENAC, D. , HUDOKLIN, A. , JANĈAR, T. , KMECL, P. , PERUŠEK, M. , POLAK, S. , RUBINIĈ, B. , SURINA, B. , ŠTUMBERGER, B. , TOME, D. , TRONTELJ P. (2000): Mednarodno pomembna obmoĉja za ptice v Sloveniji = Important bird areas (IBA) in Slovenia, (Monografija DOPPS, št. 1). Ljubljana: Društvo za opazovanje in prouĉevanje ptic Slovenije - DOPPS. BRITTON, R., H., JOHNSON, A., R., (1987): An ecological account of a Mediterranean Salina: The Salin de Giraud. Biol. Conserv. 42: 185-230. CARUSO, S., BELKACEM, N., MAYOL, H., MONBAILLIU, X., MOLINA, P., SIMEONOV, P. & ŠKORNIK, I. (1996): Convenzione di Alghero 1995 sulla biodiversita costiera e marina del Mediterraneo, Edizioni Sole, Colana Mediterranea, Alghero, Sardinia. CERVIA – COMMACHIO – SEĈOVELJSKE SOLINE (2006): Kaj jih povezuje. Zgibanke. Projekt LIFE Narava. KPSS, Parco delta del Po. Italia. DAHM, H. (2002): Marketing of Salt. Marketing of traditionally produced salt: a practitioners guide. ALAS Technical Letter 2. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. GEISTER, I. (1985): Predlog za zavarovanje dela Seĉoveljskih solin. Acrocephalus, letn. 6, št. 26, str. 57-59. GEISTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. GEISTER, I. (1998): Popisa brškinke Cisticola juncidis, svilnice Cettia cetti in rakarja Acrocephalus arundinaceus v Primorju v razdobju dvajsetih let. Acrocephalus , let. 19, št. 90/91, str. 134-142. GEISTER, I., ŠERE, D. (1974/75): Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji. Proteus 37: 3-11. GEISTER, I., ŠERE, D. (1977): Prispevek k poznavanju ornitofavne Seĉoveljskih solin in bliţnje okolice. Varstvo narave 10: 63-73. GREGORI, J. (1976): Okvirni ekološki in favnistiĉni pregled ptiĉev Seĉoveljskih solin in bliţnje okolice. Varstvo narave 9: 81-102. JOGAN, N. (2001): Ali je Rupija cirrhosa (Petagna) grande edini slovenski predstavnik tega rodu? Ann. Ser. Hist. Nat. 11, 2 (25): 289-292. KALIGARIĈ, M. (1985): Botaniĉni sprehod po Seĉoveljskih solinah. Proteus, letn. 48, št. 3, str. 102106. KALIGARIĈ, M. (1990): Botaniĉna podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave 16: 17-44.

154

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

KALIGARIĈ, M. (1996): Ogroţenost halofitne flore in vegetacije. Narava Slovenije, stanje in perspektive. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 113-121. KALIGARIĈ, M. (1997): Botaniĉni sprehod po seĉoveljskih solinah. V: KOROŠAK, Berta (ur.). Biotska raznolikost primorske in notranjske krajine : seminarsko gradivo. Nova Gorica: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, str. 16-19. KALIGARIĈ, M. , TRATNIK, M. (1981): Seĉoveljske soline : (raziskovalna naloga). Koper: Klub mladih raziskovalcev, Gimnazija Koper. KALIGARIĈ, M. , TRATNIK, M. (1981): Ohranimo Seĉoveljske soline. Proteus 44; str. 122-126. KURLANSKY, M. (2002): Salt: A World History, Jonathan Cape, London. LIPEJ, L. (1993): Status in ogroţenost gnezditvene populacije navadne postovke (Falco tinnunculus) na Seĉoveljskih solinah. Annales (Koper), št.3 , str.29-36. LIPEJ, L. ( 1994): Kopenski vretenĉarji na Seĉoveljskih solinah in bliţnji okolici. V: KOROŠAK, Berta (ur.). Preuĉevanje severnojadranskega morja in njegovega obreţja : seminarsko gradivo. Ljubljana: Zavod za Republike Slovenije šolstvo in šport, str. 25-36. LIPEJ, L. (1994): Ocena o vplivih solinarske in marikulturne dejavnosti na ornitofavno Seĉoveljskih solin. Acrocephalus , let. 15, št. 62, str. 31-33. LIPEJ, L. (1997): Solinarstvo - naĉin ohranjanja naravne dedišĉine v skladu s strategijo trajnostnega razvoja. Glas. ZRS Koper , let. 2, št. 2, str. 75-77. LIPEJ, L. (1997): Soline - povratek v raj = The Saltpans - a return to paradise. Adria, št. 2, str. 2637. LIPEJ, L. (2000): Izhodišĉa za naĉrt upravljanja v Krajinskem parku Seĉoveljske soline : poroĉilo o projektni nalogi. Glas. ZRS Koper, let. 5, št. 8, str. 81-83. LIPEJ, L., TURK, R., MAKOVEC, T. (2006): Ogroţene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana. LIPEJ, L. , MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1997): Moţnosti sonaravnega gospodarjenja s Seĉoveljskimi solinami : študija. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. 53 str. LIPEJ, L. , MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1998): Poroĉilo o inventarizaciji ptic na prezimovanju in preletu na obmoĉju Seĉoveljskih solin v letu 1997/98 : poroĉilo za IOC : 2. del. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. LIPEJ, L. , ŠKORNIK, I. (1987). Seĉoveljske soline - tokrat drugaĉe. Proteus, let. 49, št. 9/10, str. 359-363. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. , ŠKORNIK, I. (1998): Poroĉilo o inventarizaciji ptic - gnezdilk na obmoĉju Seĉoveljskih solin : poroĉilo za IOC. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2000): Nest site characteristics of the Kentish plover (Charadrius alexandrinus) in Slovenia. V: LJUBEŠIĆ, Nikola (ur.). Sedmi hrvatski biološki kongres, Hvar, 24.-29.09. 2000. Zbornik saţetaka priopćenja Sedmog hrvatskog biološkog kongresa. Zagreb: Hrvatsko biološko društvo. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1999): Predlog razglasitve novega naravnega rezervata v Krajinskem parku Seĉoveljske soline. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus Koper.

__________________________________________________________________________________

155


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. , LIPEJ, L. (1998): Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Seĉoveljskih solin. Falco (Koper), februar-september, let. 12, št. 13/14, str. 5-48. MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1990): Priĉakovana gnezditev rdeĉenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 11, št. 46 str. 87-95. MAKOVEC, T. (1994): Status, razširjenost in gnezditvene navade beloĉelega deţevnika ( Charadrius alexandrinus) na Slovenski obali. Annales (Koper) , let. 4, št. 4(Ser. histor. nat. 1), str.63-70. MARTINĈIĈ, A. (1986): Halofiti – kaj so to? Proteus 48: 99-101. MITKOVA-TODOROVA, R. (2002): Traditional Salt-works and tourism: a practitioners guide. ALAS Technical Letter 6. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. MOZETIĈ, B. , ŠKORNIK, I. (1986): Reĉni galeb Larus ridibundus gnezdi v Seĉoveljskih solinah. Acrocephalus, let. 7, št. 29, str.31-33. NEVES, R., DERŢEK, P. (2002): Restoration of Saltworks. ALAS Technical Letter 5. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. OREN, A. (2005): A hundred years of Dunaliella research: 1905–2005. Saline Systems.; 1: 2. Published online 2005 July 4. doi: 10.1186/1746-1448-1-2. PETANIDOU, T., VAYANNI, L (2002): Saltworks, Cultural Heritage and Local Development: arguments for decision-making. ALAS Technical Letter 7. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. RUFINO, R., NEVES, R. (1992): The effects on wader populations of the conservation of salinas into fish farms. In: M. Finlayson, T. Hollis & T. Davis (eds). Managing Mediterranean Wetlands and their Birds. Proceed. IWRB. Int. Symp. Grado Italy: 177-183. RUFINO, R., SOVINC, A., DAHM, H. (2002): Ecological Management Plans. Guidelines for drafting and implementation. ALAS Technical Letter 1. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. SADOUL, N., WALMSLEY, J., G. CHARPENTIER, B. (1998): Salinas and Nature Conservation. Conservation of Mediterranean Wetlands No. 9, Tour du Valat. Arles. SCHIAVUZZI, B. (1878): Elenco degli ucelli viventi nell´Istria ed in especialita nell´agro piranese. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1883): Materiali per un´avifauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dell´Istria. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1888): Materiali per un´avifauna del Litorale astroungarico. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SEDMAK, K. (2000): Prispevek k poznavanju prehrane pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Seĉoveljskih solinah. Acrocephalus , letn. 21, št. 98/99, str. 31-34. SOVINC, A. (1993): Moĉvirja smo dolţni varovati in jih le razumno uporabljati : Slovenija in Ramsarska konvencija. Delo (Ljubl.), 35, št.202 (1.IX.1993), str.18< SOVINC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije : rezultati zimskega kartiranja ptic ĉlanov Društva za opazovanje in prouĉevanje ptic Slovenije. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije, 452 str. SOVINC, A. (1996): Ramsarska konvencija in Slovenija. Annales (Koper) , letn. 6, št. 9, str. 261-262.

156

__________________________________________________________________________________


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

SOVINC, A . (1997): 'Towards a Pan-European Wetland Inventory' - report from the IUCN "Parks for Life". Ann, Ser. hist. nat., , let. 7, št. 11, str. 279. SOVINC, A. (1999a): Predlogi za nove ramsarske lokalitete v Sloveniji. V: SOVINC, A. (ur.), BELTRAM, G. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišĉa. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, , str. 58-62. SOVINC, A. (1999b): Antropogena mokrišĉa. V: SOVINC, A. (ur.), BELTRAM, G. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišĉa. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, , str. 49-57. SOVINC, A. (2001): Seĉoveljske soline v mednarodnem naravovarstvenem kontekstu. Ann, Ser. hist. nat. , letn. 11, št. 2=25, str. 253. SOVINC, A. (2001): Zavarovana obmoĉja kot orodje za ohranjanje biodiverzitete v Sredozemlju. Ann, Ser. hist. nat., , letn. 11, št. 1=23, str. 87-92. SOVINC, A. (2003): Spoznajmo ptice Seĉoveljskih solin. SOLINE Pridelava soli d.o.o., Univerza na Primorskem, Seĉa, Koper. SOVINC, A. , BELTRAM, G. (1998): Svetovni dan varstva mokrišĉ. Odbor za Ramsarsko konvencijo pri Upravi Republike Slovenije za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor, zgibanka. ŠKORNIK, I. (1983): Navadna ĉigra Sterna hirundo gnezdi v Seĉoveljskih solinah = The Common Stern Sterna hirundo nests in the salt-works of Seĉovlje. Acrocephalus, let. 4, št. 16, str. 32-33. ŠKORNIK, I. (1985): Mala ĉigra Sterna albifrons gnezdi v Seĉoveljskih solinah. Acrocephalus, let. 6, št. 26, str. 55-56. ŠKORNIK, I. (1985): Od kod ovratniški papagajĉek Psittacula krameri na slovenski obali? Acrocephalus, let. 6, št. 25, str. 44-45. ŠKORNIK, I. (1987): Pomembno ornitološko obmoĉje Evrope – Seĉoveljske soline. Falco 2: 3-14. ŠKORNIK, I. (1991): Odprtje solinarskega skansena v Seĉoveljskih solinah. Proteus 54 (3): 124-125. ŠKORNIK, I. (1992): Prispevek k poznavanju ekologije rumenonogega galeba Larus cachinnans Pall. (AVES-Laridae). Annales 2: 53-66. ŠKORNIK, I. (1992): Importance of existing coastal parks and reserves in Adriatic region. Management of island and coastal ecosystems in the Mediterranean. Programme and abstracts of conference papers. MEDMARAVIS. Chios, Greece. ŠKORNIK, I. (1994): Inventar in pomembnost zašĉitenih lokalitet v Jadranu. Annales Ser. Hist. Nat. 4 (1): 87-100. ŠKORNIK, I. (1995): Prezimovanje velikega kormorana Phalacrocorax carbo na slovenski obali. Falco 9: 13-16. ŠKORNIK, I. (1996): Prezimovanje labodov na slovenski obali. Falco 10: 43-46. ŠKORNIK, I. (2006): Seĉoveljske soline – soţitje narave in ĉloveka. Svet ptic, DOPPS, letn. 12, št. 1: 14-17 ŠKORNIK, I. (2006): Sto slovenskih ptic. Ljubljana, zaloţba Modrijan. ŠKORNIK, I. , MIKLAVEC, M. , MAKOVEC, T. (1990): Favnistiĉni pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. __________________________________________________________________________________

157


Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za obdobje 2006-2007 ____________________________________________________________________________________________________

ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Seĉovlje salina. An ornithological assessment in Slovene coastal wetland. Alghero symposium. Sardinia, Italy. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Seĉovlje salina - an ornithological assessment of a Slovene coastal wetland. Annales (Koper) , 5, št. 7, str. 89-94. ŠKORNIK, I. , LIPEJ, L. (1998): Seĉoveljske soline omogoĉajo ohranjanje naravne dedišĉine: slovenski prispevek k evropski zakladnici narave. Delo (Ljubl.), 18.II., let. 40, št. 40, str. 12. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2001): Naravna dedišĉina Seĉoveljskih solin. ALAS (PHARE projekti Evropske unije), All about Salt - Vse o soli, Koper: Ornitološko društvo IXOBRYCHUS. ŠKORNIK, I. , ŠVAGELJ, B. , POKLEKA, D., ŠKERLJ, M., ĈELIGOJ, A. (2001): Katalog izobraţevalnih vsebin na zašĉitenih obmoĉjih : Od Dragonje do izliva reke Soĉe - navodila za pripravo in varno izvedbo. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2001): Naravna dedišĉina Seĉoveljskih solin : Piran, obĉinska palaĉa, junij - julij 2001 : Koper, atrij Osrednje knjiţnice S. Vilharja Koper, avg. - sept. 2001. ALAS, All about Salt - Vse o soli, Koper: Ornitološko društvo IXOBRYCHUS. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2004): Krajinski park Seĉoveljske soline. Ministrstvo za okolje, prostor in Energijo RS. Ljubljana. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2004): Krajinski park Seĉoveljske soline. Optiĉni dik (CDROM). Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2005): Krajinski park Seĉoveljske soline. Optiĉni dik (CDROM). SOLINE Pridelava soli d.o.o. Portoroţ. ŠMUC, A. (1980): Ptice Seĉoveljskih in Ulcinjskih solin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. TINARELLI, R. (1990): Risultati dell indagine nazionale sul Cavaliere d´Italia Himantopus himantopus (Linnaeus, 1758) Rich. Biol. Selvagina 87: 104 p. WALMSLEY, J., G. (1997): Mediterranean Salinas. Distribution, Salt Production & Conservation. (in). Proceedings: Nature & Workmanship, Artificial Wetlands in the Mediterranean Coast. INSULA, UNESCO Building, Paris. WRABER, T., SKOBERNE, P. (1989): Rdeĉi seznam ogroţenih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 14-15: 9-428.

158

__________________________________________________________________________________

Profile for Iztok Škornik

MONITORING PTIC ZA LETO 2006_2007  

Iztok Škornik strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seĉa 115, 6320 Portoroţ - SI Seĉa, 2007...

MONITORING PTIC ZA LETO 2006_2007  

Iztok Škornik strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seĉa 115, 6320 Portoroţ - SI Seĉa, 2007...

Profile for kpss
Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded