Page 1

FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR Mednarodni center za ekoremediacije

Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami prof. ddr. Ana Vovk Korže

Nazarje, 2015


FILOZOFSKA FAKULTETA MARIBOR Mednarodni center za ekoremediacije

Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami

prof. ddr. Ana Vovk Korže

Nazarje, 2015


PREPOZNAVNOST SLOVENIJE Z UČNIMI REGIJAMI Avtorica: red. prof. ddr. Ana Vovk Korže Mednarodni center za ekoremediacije Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška c. 160, 2000 Maribor Leto izdaje: 2015 Recenzija: Dr. Jana Sterže Dr. Slobodanka Pavlović Založba: GEAart, Nazarje Oblikovanje: Jana Randl Naklada: 100 izvodov Tisk: Demat, 2015

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911(497.4):502.131.1 VOVK Korže, Ana Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami / Ana Vovk Korže. - Nazarje : GEAart, 2015 ISBN 978-961-93683-8-1 279251968


Predgovor Naravni potenciali Slovenije, ki izhajajo iz prepletenosti panonskih, alpskih, kraških in mediteranskih značilnosti ter bogata kulturna dediščina in tradicija, ponujajo možnosti za raznovrsten, celosten in odgovoren (trajnostni) razvoj. Tovrsten razvoj si želijo tudi mladi, ki so se znašli v zelo brez perspektivni situaciji, ki jo oblikuje na eni strani varčevanje v javnem sektorju, ki onemogoča zaposlovanje in na drugi tržno gospodarstvo, ki zahteva doseganje konkurenčnosti. V tej tekmi Slovenija izgublja in počasi izginja iz svetovnih zemljevidov uspešnih držav. Zato je nujno, da Slovenija najde novo prepoznavnost, ki bo izhajala iz notranjih potencialov, predvsem iz motivacije ljudi, ki bodo videli svojo prihodnost prav v sodelovanju in skupnem ustvarjanju. Dosedanji poskusi zelenih prebojev, osnovani na administrativni ravni, se niso obnesli, saj jih Slovenija ni izpolnila oz. zamuja v izpolnjevanju (težave na področju odpadkov, vode, prsti, zraka), na aplikativni ravni pa je birokratsko zapletla postopke tako, da je zakonodaja na mnogih področjih neskladna. Vse to povzroča velike težave ljudem, ki bi želeli doprinesti k blaginji Slovenije, pa jih ustavljajo že uradniki na lokalni ravni. Kje je izhod? Zagotovo v znanju, v povečanju odgovornosti in prenosu pristojnosti na najnižje ravni, kjer se dogajajo v resnici spremembe. Zato smo prepričani, da bi Slovenija svojo prepoznavnost lahko povečala s preobrazbo v učno regijo, saj imamo veliko znanja, inovacij in naravnih ter kulturnih potencialov. Na tej osnovi smo v knjigi “Prepoznanost Slovenije z učnimi regijami” razvili koncept prepoznavnosti Slovenije preko prenosa znanj, ustvarjanja inovacij in medgeneracijskega povezovanja, saj se spremembe na tem področju že dogajajo na lokalni ravni. Žal pa ti premiki še niso opazni na nacionalni ravni zaradi centralizacijskih pristopov. Prav te uspešne zgodbe, ki gradijo na prenosu znanj v družbo in ustvarjajo dodano vrednost ter povezujejo različne generacije, so gonilo odgovornega in celovitega razvoja. Posledice takšnega razvojnega modela, ki temelji na znanju, pa so v svetu že vidne in tudi Slovenija mora dodati svoj doprinos v svetovno zakladnico novega, samooskrbnega, z naravo povezanega in družbeno odgovornega razvoja. Takšno Slovenijo si želimo vsi in takšna bo opazna tudi na evropskem in svetovnem zemljevidu! Avtorica

3


Kazalo vsebine 3 5 9 11 13 13 15 18 18 19 20 20 21 21 21 22 23 24 25 26 27 28 32 40 48 63 67

Predgovor 1 (NE) PREPOZNAVNOST SLOVENIJE V SVETU 2 UČNE REGIJE KOT ELEMENT PREPOZNAVNOSTI SLOVENIJE 2. 1. Metodološki pristop oblikovanja Slovenije kot učne regije 2. 2. Razvoj novih znanj v učnih regijah Primer 1: Učna regija Dravinjska dolina Primer 2: Regijski Kozjanski park Primer 3: Učni center za biodinamiko pri dvorcu Bukovje Primer 4: Ekovasi v Sloveniji Primer 5: Medgeneracijski center Vojnik in Centri ponovne uporabe Primer 6: Ribnik Vrbje Primer 7: Gramoznica Kidričevo Primer 8: Učni poligon za ekoremediacije v kmetijstvu - Grm Novo mesto 2. 3. PRIMERI DOBRIH PRAKS UČNIH REGIJ V EVROPI Primer 1: Vulkanland, Avstrija Primer 2: Ballon des Voges, Francija Primer 3: Rhön – biosferni rezervat in območje Natura 2000, Nemčija Primer 4: Rečna delta reke Skjern, Danska Primer 5: The wadden sea, Nizozemska Primer 6: Sonnentor Primer 7: Neotova barka 3 DRAVINJSKA DOLINA KOT UČNA REGIJA IZKUSTVENEGA UČENJA 3. 1. Naravna in kulturna dediščina v Dravinjski dolini kot osnova za izkustveno učenje 3. 2. Učna infrastruktura v Dravinjski dolini 3. 3. Izobraževalni programi v Dravinjski dolini 3. 4. Permakultura in ekoremediacije kot inovativni pristop učenja 3. 5. Programi praktičnega Izobraževanja na učnem poligonu za samooskrbo Dole – za vse generacije 4 MODEL TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DRAVINJSKE DOLINE

77 81 5 UČNE REGIJE KOT VALILNICE ZELENIH DELOVNIH MEST 5. 1. Zelena delovna mesta - korak k trajnostnemu razvoju 83 5. 2. Izdelava kriterijev za prepoznavanje zelenih delovnih mest 85 5. 3. Pravni vidiki zelenih delovnih mest 87 5. 4. Kreiranje zelenih delovnih mest v Sloveniji 87 5. 5. Okoljski problemi ter zeleno gospodarstvo 88 5. 6. Zelena delovna mesta v Sloveniji 89 Trajnostna veriga lesa 90 Trajnostni turizem 91 Ekološko kmetijstvo 91 Ravnanje z odpadki 92 Energetska učinkovitost ter obnovljivi viri energije 92 Socialno podjetništvo 92 Primeri zelenih delovnih mest v svetu 93 Primeri zelenih delovnih mest v Sloveniji 94 95 6 UČNE REGIJE SO NOVA PRILOŽNOST ZA PREPOZNAVNOST SLOVENIJE 99 VIRI IN LITERATURA

4


(Ne) prepoznavnost Slovenije v svetu

1

(NE) PREPOZNAVNOST SLOVENIJE V SVETU

Slovenija je v svetu prepoznana po naravnogeografskih značilnostih, kot so kraški pojavi, visok delež gozda in raznovrstne oblike voda. Sloveniji pripada sicer manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine ali 0,014 % kopne zemeljske površine, Slovenci predstavljamo 0,033 % celotne človeške populacije. V Sloveniji pa živi več kot 1 % vseh poznanih živečih vrst na Zemlji in več kot 2 % kopenskih vrst. To uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša ozemlja v Evropi in svetu (Biodiverziteta, biotska raznovrstnost, 2014). Tako v naravno geografskem kot v družbeno geografskem smislu je ozemlje Slovenije močno pestro. Eden izmed vzrokov je, da se na ozemlju Slovenije stikajo štiri evropske makroregije: Alpe – 42 % ozemlja, Panonska nižina – 21 %, Dinarsko-kraško gorstvo – 28 % in Jadransko-mediteransko primorje – 7 % (Perko, 1997). V ožjem pogledu obsegajo Alpe le 15 % državnega ozemlja v severo-zahodnem območju z Avstrijo in Italijo. Za Slovenijo je značilna predvsem hribovita subalpska pokrajina do 1600 m. Podobno je tudi s panonskim in primorskim delom. Ker gre za stik makroregij, je tipičnih značilnosti ene regije malo, veliko pa je obrobnih predelov, kjer se mešajo značilnosti regij. To poudarja izrazito prehodnost slovenskega ozemlja. To bogastvo prepoznavajo tudi turisti, ki v Sloveniji vidijo velik potencial prav v zelenem turizmu. Čeprav je naravnogeografska vrednost visoka, je družbena prepoznavnost Slovenije nizka, saj mnogi zamenjajo Slovenijo za Slovaško in žal mnogi za Slovenijo kot državo niso slišali in jo prepoznajo šele, ko se Slovenijo poveže z bivšo Jugoslavijo. V večini držav na svetu se namreč o Sloveniji kot državi v šolah ne učijo in o njej slišijo le preko športa in politike. Velika raznovrstnost je posledica geografske lege slovenskega ozemlja na stičišču geotektonskih enot in biogeografskih regij (sredozemske, panonske, alpske in dinarske). Razgiban relief, raznolike geološke, pedološke, podnebne in hidrološke razmere so omogočile, da so se lahko na ozemlju Slovenije razvili številni habitatni tipi (Biodiverziteta, biotska raznovrstnost, 2014). Iz geografskega vidika meri Slovenija komaj 20. 251 km2 ozemlja, čeprav jo po naravnogeografskih in družbenogeografskih merilih le s težavo opišemo na kratko v nekaj sestavkih. S splošnim opisom izpustimo množico zanimivih podrobnosti, ki dajejo bistveni pečat slovenski pokrajini. Pri iskanju skupnih potez ugotovimo, da se na kratke razdalje občutno spreminjajo relief, podnebje, voda, rastlinstvo, prst, naselja, narodna in verska sestava prebivalstva, vrsta kmetijstva, industrijska razvitost, prometna dostopnost, turistična ponudba in še in še. Z vidika geografskega raziskovanja je Slovenija zelo zanimiva. Prav v tej pestrosti in biodiverziteti ima svoje prednosti pred ostalimi državami. Stik različnih kultur na tem majhnem koščku sveta je izjemna priložnost tudi za gospodarstvo. Znanje je pomembna vrednota v svetu, česar se zavedamo tudi v Sloveniji. Slovenija postaja oz. je kontaktni prostor in mostišče med EU in Jugovzhodno Evropo. »Neprepoznavnost Slovenije je postala kronična in kritična. Kolikor denarja vlagamo v promocijo, tako prepoznavni smo v tujini,« meni Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki se je zgrozil ob tem, ko je evropska poslanka iz Italije Hrvaško nedavno postavila ob mejo z Italijo. »Kot da Slovenije sploh ni,« ugotavlja Altbauer in se pridružuje drugim turističnim delavcem, ki so prepričani, da bi morala država v promocijo blagovne znamke Slovenija vložiti vsaj 20 milijonov evrov na leto. To bi pomenilo deset odstotkov DDV, ki ga poberemo od tujih turistov, oziroma odstotek letnih prilivov iz tujskega turizma (Čad, 2008), dejansko pa v turistično promocijo vložimo letno okoli 5 mio EUR. »V letu 2014 je bilo za oglaševanje 5


Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami

turizem

tradicija

narava

kmetijstvo samooskrba industrija družba turizem

gradbeništvo

Slika 1. Presečnost izobraževalnih področij je temelj izkustvenega učenja.

V Sloveniji imamo namreč mnogo območij, ki jih kot učilnice v naravi za izkustveno učenje že uporabljamo. Takšno območje je poleg že omenjene učne regije Dravinjske doline z učnimi poligoni, učnimi potmi in opazovalnimi točkami, tudi območje Jugovzhodne Slovenije z učnim poligonom za ekoremediacije na posestvu Grm Novo mesto. V neposredni bližini CŠOD Čebelica – Čatež pri Trebnjem je predvsem za manjše otroke v zasnovi učni poligon z vsebino varstva okolja, vse bolj pa se po Sloveniji za namene izobraževanja širijo tudi urejena območja po občinah (nove učne poti po občinah, sanirane gramozne jame – učna gramoznica v Kidričevem, samooskrbne učne kmetije v občini Duplek, biodinamični vrtovi na Koroškem in centri ponovne uporabe po Sloveniji). Zato lahko Slovenijo upravičeno imenujemo kot učno regijo za Evropo in svet, saj so izobraževalne ponudbe zastavljane celovito in izhajajo iz značilnosti posamezne regije. S ciljem, da se učna okolja vključijo v izobraževanje, so bili razviti izobraževalni programi, ki lahko pomembno prispevajo k izkustvenemu učenju v Sloveniji in tako povečajo zaposljivost mladih. Vsebine, ki jih ponujajo učne občine in regije imajo namreč inovativno, aktualno, raziskovalno in problemsko izhodišče, zato dajejo obiskovalcem motivacijo, ideje in voljo, da se tudi sami začno ukvarjati s tovrstnimi pristopi (primer permakulturni vrtovi, ki se izredno hitro širijo tudi v urbanih območjih Maribora in ekoremediacijske ureditve, ki jih je prevzela Sotelska regija kot način reševanja odpadnih voda). Prav novo ustvarjena znanja na učnih poligonih so bila prenešena v druga območja, kjer se sedaj uspešno širijo v vsakdanjem življenju. Po Evropi je znano učno območje Gabrijelovega sklada (www.gabrielov.sklad.si). To so opremljena območja za izobraževanje na prostem. Skupna značilnost je, da imajo ohranjene življenjske prostore oz. biotope. Biotopi so namreč najmanjše prostore enote v pokrajini, zato so zelo primerni za izobraževanje vseh generacij. V zadnjih 30. letih so namreč zaradi vse večje pozidave površin, industrializacije in intenzivnega poljedelstva rastline in živali izgubile velik del svojega življenjskega prostora. Evropske države so biotope zavarovale s posebnim Zveznim zakonom o varstvu narave v letu 2002 (Zvezni zakon, 2002). S tem zakonom so posamezne nemške dežele obvezane, da ustvarijo mrežo povezanih biotopov, ki zavzemajo vsaj deset odstotkov površine v vsaki posamezni deželi. Glede na to, da imamo v Sloveniji kar 34,6 % območij Nature 2000, je tovrstno izobraževanje velika priložnost tudi za Slovenijo. Druga prepoznana učna območja po Evropi so še Noetova barka, Vulkanland, Sonntor in Donau Au, nekatere od teh opisujemo tudi v nadaljevanju. 12


Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami

Experience

Izkušnja

Do learners get in touch with outdoor settings?

Ali so učenci v stiku z naravnim okoljem?

provoke and raise curiosity

vzbujanje in povečevanje radovednosti

increase sensitivity and encourage learners to relate to the site

povečevanje občutljivosti in spodbujanje učenčeve povezanosti z lokacijo

involve learners with head, heart and hand

vključevanje učencev z glavo, srcem in roko

use a variety of methods and reveal something new to the learners

uporaba različnih metod in razkrivanje novosti učencem

remain open to the outcome

ohranjanje odprtosti do rezultatov

provide opportunity for action and enjoyment in real world settings

omogočanje priložnosti za delovanje in uživanje v naravnem okolju

Empowerment

Opolnomočenje

Are learners empowered to shape a sustainable future?

Ali damo učencem občutek moči, da sooblikujejo vzdržno prihodnost?

enable learners to cooperate, participate, take responsibility and learn in a self-directed way

omogočiti učencem sodelovanje, udeležbo, prevzemanje odgovornosti in usmerjanje lastnega učenja

enable learners to deal with their own feelings and with the feelings of others

omogočiti učencem, da razumejo in obvladujejo lastna čustva ter razumejo in upoštevajo čustva drugih

enable learners to be reflective and critical thinkers – considering different perspectives to reach informed opinions and decisions

omogočiti učencem refleksivno in kritično razmišljanje – upoštevanje različnih perspektiv za doseganje utemeljenih mnenj in odločitev

allow learners to take ownership of their learning and reflect on what and how they have learned

dopustiti učencem, da prevzamejo odgovornost za lastno učenje in razmislijo o tem, kaj so se naučili in na kakšen način

empower learners to be creative, flexible and able to take positive action to deal with change

dati učencem zaupanje za to, da so ustvarjalni, prilagodljivi in sposobni pozitivnega delovanja ter s tem povzročanja sprememb

enable learners to become conscious of inter-connectedness - you, me and the world around

omogočiti učencem, da se zavedajo medsebojne povezanosti – jaz, ti in svet okoli nas

Values

Vrednote

Are self-transcending values promoted?

Ali spodbujamo nadosebne vrednote?

respect for nature and care for the state of our planet

spoštovanje narave in skrb za stanje našega planeta

equal opportunities for all people to shape their lives

enake možnosti za vse ljudi, da oblikujejo svoje življenje

respect for future generations

spoštovanje in upoštevanje prihodnjih generacij

Is there a frame providing a story?

Ali obstaja rdeča nit, ki povezuje vsa področja?

30


Dravinjska dolina kot učna regija izkustvenega učenja

Mednarodna mreža REAL WORLD LEARNING NETWORK (RWL) (www.rwlnetwork.org) IN CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI sta v okviru mednarodnega projekta razvila Model roke (Hand model), ki služi učiteljem in ostalim organizatorjem dejavnosti v naravi pri načrtovanju, pripravi, izvajanju in evalvaciji poučevanja v naravi. Več o samem Modelu roke je bilo predstavljeno v oktobrski številki revije Šola v naravi (Pečavar, 2014), kot primer dobrih praks učenja v naravi s strani CŠOD pa je bil izbran primer Učnega poligona za samooskrbo v Dolah, ki deluje v okviru Mednarodnega centra za ekoremediacije, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Oktobra 2014 je Učni poligon tako sodeloval pri izvedbi praktičnih delavnic v naravi na nacionalni konferenci projekta RWL v Planici, novembra pa tudi v okviru zaključka projekta na RWL konferenci v Angliji (Lake District). Učni poligon temelji na praktičnem izobraževanju na področju samooskrbe in trajnostnega razvoja, kjer je poudarek na pridobivanju lastnih izkušenj (learning by doing proces). Obiskovalci se ob upoštevanju permakulture naučijo sami pridelati hrano ter tako neposredno vplivajo na višjo stopnjo samooskrbe. Seznanijo se tudi z najnovejšimi tehnikami varovanja in sanacije okolja (ekoremediacijami) ter pridobijo znanja na področju izrabe obnovljivih virov energije. Praktične delavnice v okviru RWL projekta in uporabe Hand modela na primeru Učnega poligona za samooskrbo Dole so potekale v naslednjem zaporedju: 1. Predstavitev pogojev dela v naravi V okviru delavnice so spoznali Učni poligon za samooskrbo Dole, ki nudi celovite pogoje za učenje na prostem. Poudarek je na izkustvenem učenju samooskrbe na področju obnovljivih virov energije, pri delave zdrave hrane in koriščenja padavinske, izvirske in talne vode (s sistemi zadrževanja vode in preprečevanja izhlapevanja). Programi izkustvenega izobraževanja so namenjeni različnim starostnim skupinam (od vrtca do univerz za tretje življenjsko obdobje). Izvedbeno se programi prilagodijo zahtevam in potrebam uporabnikov. Vključujejo aktivne delavnice, učne oglede, samostojne raziskave, analitične meritve, popise in vodenja. Upoštevan je nivo predznanja ter izkušnje uporabnikov. Uporabljajo se orientacijske karte, shematski prikazi, modeli in delovni listi ter vsa ostala oprema za delo v naravi. Možnost izbire različnih oblik programov v vseh letnih časih: aktivni ogledi poligona, tematske delavnice, terenske meritve in analize, individualno svetovanje, izobraževanje družin, tabori, mednarodno mreženje in sistemski pristopi. Izkustveno izobraževanja motivira udeležence k razvoju lastne odgovornosti do spoštovanja ekosistemskih storitev, na podlagi celovitega razumevanja usodne povezanosti človeka z naravo. Učni poligon podpira problemski pristop učenja; izobraževanje za reševanje zapletenih aktualnih okoljskih problemov, kot so preskrba z vodo, skrb za prsti, preprečevanje erozije, pridelava kvalitetne hrane, spodbuja razvoj zelenih poklicev, kritično mišljenje, sposobnost za družbeno odgovornost in aktivira obiskovalce k prenosu znanja v lastno prakso. Učni poligon nudi podporo uradnemu šolskemu izobraževanju in ga nadgrajuje tako, da cilje, zapisane v kuriklu, učenci doživijo, jih izvajajo in znanje ustvarjajo sami.. 2. Praktična delavnica z uporabo Hand modela 1. Izkušnje: Pregled naravnih virov v lokalnem okolju: primerjava dveh tipov prsti (naravnega travniškega psevdogleja in antropogene vrtne prsti) ter primerjava rezultatov. Da bi zagotovili čim višjo stopnjo samo31


Dravinjska dolina kot učna regija izkustvenega učenja

h[m]

400 375 350 325 300 275 250 225 4

2

0

8 km

6

Poligonska kolesarska pot

h[m]

900 850 800 750 700 650 600 550 500 450 400 350 300 250 200

0

2.5

5

7.5

10

12.5

15 km

Formilska kolesarska pot

Dravinjska dolina in reka Dravinja s svojo neprecenljivo lepoto narave in pokrajine izžareva vse, kar je povezano z naravo. Na območju poljčanske občine izstopajo trije ohranjeni vodotoki. Reka Dravinja kot osrednje vodno telo, potok Ličenca in potok Bela, ki teče po istoimenski dolini. Reka Dravinja je najbolj ohranjena nižinska reka v Sloveniji, saj ima na daljšem odseku ohranjeno naravno strugo, ohranjena rečna dinamika pa zagotavlja obstoj raznolikih vodnih in obvodnih življenjskih okolij. Zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena je širše območje reke Dravinje uvrščeno med območja Nature 2000. Reka se iz občine Poljčane vije naprej do občine Makole in tako svojo pot nadaljuje proti Dravskemu polju. Številne poti nas pripeljejo povsem do reke, kjer lahko začutimo njeno umirjenost in življenje ob reki. Tematske pohodne poti Na območju Dravinjske doline so urejene pohodne poti po celotnem območju ob reki Dravinji, kjer se prepletajo z drugimi že vzpostavljenimi ureditvami (Dravinjsko kolesarsko potjo). Tako je ob reki Dravinji možno videti opazovalnico za ptice, oazo za oddih z Črnogovim kozolcem in rastlinsko čistilno napravo, pot je možno nadaljevati na Boč po gozdni učni poti. V Studenicah je samostanska učna pot, možno si je ogledati kraške pojave ob vznožju Boča ter pot nadaljevati na Boč. V Hrastovcu pod Bočem so sledovi rudarjena, zato je v Klečah pri Hrastovcu urejena tudi učna pot o rudarstvu. Na meji z občino Makole je kraška jama Belojača z netopriji kot zadnji ostanek apnenca, ki se s platojem Leneš končuje prav na tem mestu. Že v občini Makole je v neposredni bližini Belojače tudi rudnik Šega, od koder je možna peš pot do Šoder grabna in slapa Šoštarca, kjer so ohrajeni sledovi geomorfološkega delovanja vode. V občini Makole so pohodne poti še na Sveti Lenart, kjer stoji kapelica in je čudovit pogled na Dravinjsko dolino. V neposredni bližini je krožna tematska pohodna pot Forme Vive z mnogimi umetninami na prostem. Tod vodi tudi pohodna pot 45


Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami

Ekoremediacija (ERM) je torej uporaba naravnih sistemov in procesov za varovanje in obnovo okolja in pomeni osnovo za ekosistemske tehnologije (Vrhovšek, Vovk Korže, 2009). Dodatna vrednost ERM je, da prinašajo ponovno oživitev že degradiranih delov okolja, kar je izjemna vrednost in največ, s čimer vračamo vrednost okolju. To je pomembno tudi zato, ker se z obnovljenim okoljem vrača vrednost okolja, saj ga je mogoče uporabiti za razvoj drugih dejavnosti. Z ERM varujemo ekosistemsko pomembna območja pred onesnaženjem in omogočamo istočasno sonaravni razvoj, saj koristimo naravo za razvoj. S tem pa zmanjšujemo učinke naravnih pojavov. Ekoremediacija je ukrep za vzdrževanje ravnotežja v okolju in za povečevanje le tega, kar pomeni večanje samočistilnih sposobnosti okolja. Zaradi preventivne in istočasno kurativne vloge ekoremediacije, ima izjemno vrednost in bi jo bilo potrebno vključevati v razvojne in izvedbene načrte. Pri vseh načrtovanih posegih v okolje je potrebno primerjati, upoštevati in izvajati tako ekoremediacije kot preventivne ukrepe. Popravljanje škod v okolju je precej dražje in nezanesljivo v primerjavi s preprečevanjem degradacije. Zato dajemo pomembno vlogo izobraževanju, kajti ERM omogočajo razumevanje delovanja narave, procesov v naravi in njihovo spremljanje (npr. čiščenje vode, zadrževanje težkih kovin v prsti, blažitev hrupa). Veliko težo ima tudi informiranje, obveščanje in vseživljenjsko učenje. Preventiven pomen ERM je izjemen, ker vključuje različne ciljne skupine, od otrok do starejših, različne poklicne profile in različne vladne in nevladne institucije. Zelo pomembna preventivna vloga je tudi v ohranjanju podeželja in izvajanju Skupne kmetijske politike. Zaradi potrebe po uporabi preverjenih postopkov sanacije okoljskih škod, ki so nastale pogosto zaradi neupoštevanja naravnih okvirov, se ERM uporabljajo tudi za sanacije škod. Z ekosistemskimi tehnologijami lahko zmanjšamo in odpravljamo posledice naravnih ujm (poplave, suše, plazovi itd), netočkovnega onesnaževanja (kmetijstvo, turizem, promet, industrija, odlagališča in razpršena poselitev). Z relativno nizkimi stroški lahko dosežemo visoke učinke pri zaščiti življenjskega okolja, vodnih virov, potokov, rek, jezer, podtalnice in morja. Osnovne funkcije ekoremediacij so velike puferske, samočistilne in habitatne sposobnosti. Le te bi morali izkoristiti pri varovanju vodnih virov, pri onesnaženih zemljinah in sedimentih ter pri blažitvi učinkov klimatskih sprememb.

66


Dravinjska dolina kot učna regija izkustvenega učenja

3.5 Programi praktičnega Izobraževanja na učnem poligonu za samooskrbo Dole – za vse generacije

1. sklop: PROGRAMI IZKUSTVENEGA IZOBRAŽEVANJA NA TERENU ZA ŠOLE namenjeni so predvsem dijakom, učencem pa tudi učiteljem in drugim delavcem v vzgoji in izobraževanju; temeljijo na izkustvenem raziskovanju, kjer si uporabniki pridobijo znanja in veščine o novih metodah dela na terenu, meritvah in ugotavljanju stanja v naravi (spremljajo delovanje narave); bistveni poudarek je na inovativnih pristopih, na ustvarjanju novega znanja in na reševanju aktualnih problemov; programi so primerni za naravoslovne dneve, tehniške dneve, strokovne oglede, projektne dneve, krajše tabore in druge aktivne oblike izobraževanja.

67


Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami

2. sklop: PROGRAMI UREJANJA UČNIH OKOLIJ OB IZOBRAŽEVALNIH IN DRUGIH USTANOVAH S CILJEM PROMOCIJE SAMOOSKRBE program se izvaja pri naročniku. Glede na predhodni dogovor uredimo izbrane samooskrbne ureditve. Materialne stroške izvedbe (les, zemljo in drugi drobni inventar) priskrbi naročnik; rezultat izvedbe programa so konkretne ureditve, ki imajo močan edukacijski in vzgojni učinek; izobraževalne ustanove lahko ob teh ureditvah izvajajo pouk v naravi, raziskovalno delo in druge oblike aktivnega učenja. 3. sklop: PROGRAMI ZA DRUŽINE IN ZAKLJUČENE SKUPINE so namenjeni manjšim skupinam, ki si želijo pridobiti izkustveno znanje o posameznih ureditvah s ciljem prenosa teh znanj v domače okolje; udeleženci pridobijo praktične izkušnje in teoretično znanje ter imajo možnost videti želene ureditve v naravi; programi so primerni predvsem za tiste, ki si urejajo lastno okolje in želijo vzpostaviti samooskrbne sisteme. 4. sklop: STROKOVNA PREDAVANJA izvajajo se kot poglobitev praktičnih aktivnosti s ciljem dolgoročnega vzdrževanja samooskrbnih sistemov; namenjena so vsem, ki želijo poznati ozadja skrbi za prsti in vodo in ki želijo opravljati lastne meritve lastnosti zemlje in vode; strokovna predavanja so prenos novih znanj v prakso, zato so primerna za vse, ki želijo nadgrajevati lastno znanje o samooskrbnih sistemih. 5. sklop: STROKOVNE EKSKURZIJE obiskovalci, ki prispejo s svojim avtobusom pridobijo s programom celovito vodenje po Dravinjski dolini; namenjene so ogledu učnih učnih poti po Dravinjski dolini, ponujajo celovito poznavanje trajnostne zasnove Dravinjske doline in procesov, ki potekajo v regiji s poudarkom na učnem turizmu; v okviru strokovnih ekskurzij je možno organizirati aktivne oblike izobraževanja na učnih kmetijah ter poskušnjo domače hrane in pijače, ki jo ponujajo domačini v Dravinjski dolini.

KRATKI OPISI SKLOPOV 1.sklop: PROGRAMI IZKUSTVENEGA IZOBRAŽEVANJA NA TERENU ZA ŠOLE 1.1 Rastlinska čistilna naprava Čiščenje odpadne vode postaja osrednji problem ne samo v Sloveniji temveč tudi po Evropi. Sodobni sistemi rabe vode povzročajo velike količine odpadne vode, ki jo je tudi po zakonodajnih zahtevah potrebno očistiti. Ker ima Slovenija veliko zelo majhnih naselij, ki nikoli ne bodo povezane v kanalizacijsko omrežje, so zelo primerne rastlinske čistilne naprave. KRAJ: Dolina Dravinje (Podboč) VSEBINA DELAVNICE: 68


Dravinjska dolina kot učna regija izkustvenega učenja

Kaj je rastlinska čistilna naprava (RČN): ogled na terenu Izgradnja RČN Spremljanje delovanja RČN Večnamembnost RČN (čistilna funkcija, biotska funkcija, večnamenskost očiščene vode) Vzdrževanje RČN TRAJANJE: 2 uri 1.2. Analize vode s terenskim laboratorijem Mnoge lastnosti vode lahko enostavno izmerimo na terenu. Obstaja veliko pripomočkov, ki jih lahko uporabimo za spremljanje fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti voda. Zaradi potreb po varčevanju z vodo je vse bolj pomembno vedeti, kakšna je kvaliteta vode, ki jo lahko uporabimo za zalivanje, za pitje živali ali za umivanje. Z izbranimi testi lahko hitro in zanesljivo določimo glavne karakteristike vode. KRAJ: Učni poligon Dole VSEBINA DELAVNICE: Poznavanje monitoringov vode: katere lastnosti se spremljajo in kakšni so normativi Metodološko spoznavanje in uporaba različnih pristopov merjenja lastnosti voda (terenski kovčki, kolorimetrični postopki) Monitoring vode: praktične vaje Interpretacija izmerjenih lastnosti vode in primernost vode za nadaljnjo uporabo TRAJANJE: 2 uri 1.3. Spoznajmo prsti v pokrajini S Strategijo ravnanja s tlemi dobivajo prsti spet pomembno vlogo. Prsti so namreč dragocen naravni vir, rodovitnost je njihova glavna značilnost. Poznavanje prsti je pomembno tudi zaradi spremljanja njihovih potreb po hranilih in vodi. Obstaja več metod za spremljanje lastnosti prsti, ki so zanesljive in jih lahko uporabimo tudi v raziskovalne namene. KRAJ: Učni poligon Dole VSEBINA DELAVNICE: Spoznavanje opreme za analizo prsti na terenu Vzorčenje prsti, izbira lokacij, odvzem vzorcev Relevantne metode za analizo prsti Praktična vaja: analiza vzorcev prsti Izdelava poročila o analizi in spremljanje procesov v prsti TRAJANJE: 2 uri 1.4. Terensko delo kot oblika izkustvenega učenja Priprava na terensko delo in potrebna oprema je pogosto razlog, da se tovrstnih pristopov ne lotevamo pogosto, čeprav so izjemno učinkoviti. Na tržišču je vse več opreme, ki omogoča učinkovito terensko delo. Ker pa je cena take opreme pogosto visoka, je potrebno poznati tudi enostavnejše postopke, ki lahko učinkovito pomagajo pri spoznavanju zakonitosti, ki jih spremljamo. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi modeli. 69


Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami

ima določene pomanjkljivosti saj je definicija dokaj ozka, čeprav je to trenutno edini mednarodni standard merjenja. Uporablja se v večini evropskih držav, saj ima enoten okvir, vendar si ga države že prirejajo glede na svoje potrebe. Pomanjkljivost te definicije se kaže predvsem v tem, da na primer ne upošteva delovna mesta v sektorju javnih prevozov kot zelena delovna mesta. Čeprav vemo, da javni prevoz skrbi za ohranjanje okolja. Večina definicij zelenih delovnih mest prav tako ne upošteva družbenih vidikov na teh delovnih mest. To pomanjkljivost izboljša definicija Mednarodna organizacija dela, ki je dodala definiciji dostojnost delovnega mesta. To pomeni, da ni zgolj pomembno, da se ustvarjajo zelena delovna mesta, ampak tudi, da so dobra. Dejstvo pa je, da imajo tako ali drugače definirana zelena delovna mesta zaradi vzpodbujanja gospodarskega razvoja ter zmanjševanja vplivov na okolje številne koristi (Karba idr., 2014). Obstoj in delovanje zelenih delovnih mest sta rezultat politike. Politika z raznimi strategijami ter sporazumi vpliva na ekološko zavest posameznikov. Posameznik, ki je končni potrošnik, nato odloča ali bo kupil lokalni izdelek izdelan z zelenimi delovnimi mesti ali bo kupil cenejši izdelek. V slednjem primeru je potrošniku pomembna le cena izdelka in ne vplivi na okolje ali prikrajšana delovna mesta. Zelena delovna mesta pomenijo neposredno varovanje okolja, manj toplogrednih plinov, večje zaposlovanje ter transferje, kar pa se danes odločilni na tem področju še ne zavedajo. Dokler tukaj ne bo storjen premik od verbalnega varovanja okolja k varovanju okolja v praksi, ne moremo pričakovati, da se bodo nova zelena delovna mesta odpirala (Predstavitev projekta spodbujamo zelena delovna mesta, 2014). Slika: Načini spodbujanja zelenih delovnih mest

ZELENA DELOVNA MESTA

raziskave in razvoj ter eko-inovacije

Podporni ukrepi

zelene investicije

razvoj znanj

okoljska ozaveščenost

okoljski standardi in predpisi; cilji; sektorski ukrepi; zelena javna naročila; socialni dialog; vseživljenjsko učenje

+ Finančna orodja

okoljski davki; cene emisij; strukturni skladi; finančni instrumenti (posojila, prostovoljni prispevki, lastniško financiranje); fiskalna orodja (subvencije, davčne olajšave)

Vir: Karba, R., Sonnenschein, J., Miloševič, G., Rantaša, B., Slabe, A., Vovk, M., Žnidaršič, B. (2014): Zelena delovna mesta: Stanje, potenciali, dobre prakse. Pridobljeno 16.9.2014, http://www.zelenadelovnamesta.si/upload/Zelena_delovna_mesta_analiza_mala.pd

Pri spodbujanju zelenih delovnih mest so pomembne raziskave ter razvoj s poudarkom na ekoinovacijah, zelene investicije, razvoj znanj ter okoljska ozaveščenost. Raziskave in razvoj predstavljajo z vidika zelenih de82


Učne regije kot valilnice zelenih delovnih mest

lovnih mest temelje pri trženju novih zelenih izdelkov ter storitev. Prehod na zeleno gospodarstvo ni mogoč brez novih načinov proizvodnje, kmetovanja ter inovativnih izdelkov. Brez zelenih naložb ne bi nastajala nova podjetja ter nove rešitve na področju zelene infrastrukture, tehnologij ter storitev. Le te ne skrbijo zgolj za rast novih podjetij, ampak skrbijo tudi za ozelenitev obstoječih. Zeleno gospodarstvo ponekod zahteva zelo specializirana znanja, kar kaže k usmeritvi k razvoju novih znaj. Ali bo usmeritve v zeleno gospodarstvo uspešna ali ne je odvisno tudi od okoljskega ozaveščanja (Karba idr., 2014). Zelena delovna mesta torej izhajajo iz dejstva manj je več. Pri energiji to pomeni manj porabljene energije ampak več energije iz obnovljivih virov energije. Pri uporabi vode je podobna situacija. Pomeni več uporabe deževnice, večje čiščenje odpadnih vod, več namakanja ter posledično manj vodne erozije ter manj poplav. Tudi pri odpadkih je podobna zgodba, saj se teži k večjim prizadevanjem za družbo brez odpadkov ter manj odlaganja. Pri učenju to pomeni vseživljenjsko učenje (Predstavitev projekta spodbujamo zelena delovna mesta, 2014 in Premužič, 2015).

5.1 Zelena delovna mesta - korak k trajnostnemu razvoju Zelena delovna mesta lahko najdemo v vseh gospodarskih sektorjih, v urbanih ter tudi ruralnih območjih. Neposredna zelena delovna mesta so tista, ki proizvajajo zelene dobrine in usluge. Posredna zelena delovna mesta so povezana z ravnanjem ter prodajo zelenih dobrin (Vovk Korže, Globovnik, 2014). Preglednica: Tri dimenzije zelenih delovnih mest

GOSPODARSKA

OKOLJSKA

SOCIALNA

Gospodarska prožnost

Vplivi podnebnih sprememb

Vključevanje ogroženih socialnih skupin

Povečanje produktivnosti

Onesnaženost zraka

Javno zdravje

Produktivnost- učinkovitost virov Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Zaposlitev, pridobivanje dohodka

Trajnostno ravnanje z naravnimi viri Ravnanje z odpadki in recikliranje, omejitev onesnaževanja Vir: Bartula, M. (2014). 3 dimensions of green jobes. Pridobljeno 6. 12. 2014, www.um.si/projekti/projekti/vecji-projekti/.../MD6S_4_Gradivo_FF.pdf

Zelena delovna mesta imajo tri dimenzije oziroma razsežnosti in to so gospodarska, okoljska in socialna. Okoljska in gospodarska dimenzija zelenih delovnih mest se neposredno povezujeta, saj se gospodarske dejavnosti vežejo na naravne vire. Razpon zelenih delovnih mest, ki jih omogoča povezava okoljske in gospodarske dimenzije, je širok. Vključuje vse, od nizko izobraženih kadrov do visoko izobraženih vodstvenih kadrov. V okoljski dimenziji zelenih delovnih mest so okoljska delovna mesta v razvitih gospodarstvih povezane predvsem z: Izboljšavami v energetski učinkovitosti Obnovljivimi viri energije 83


Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami

Trajnostnem prometu Ravnanju z odpadki in recikliranju Eko-industrijo povezano z omejevanjem onesnaževanja Eko-prijaznimi storitvami (npr. ekoturizem) V gospodarstvih v razvoju so ta delovna mesta vezana predvsem na sektorje, ki vključujejo rabo naravnih virov, kot je kmetijstvo in gozdarstvo ter aktivnosti, ki se prilagajajo na klimatske spremembe. Socialna dimenzija zelenih delovnih mest poudarja predvsem dejstvo, da zeleno delovno mesto ni zeleno, če ni hkrati tudi dostojno. Definicija dostojnega delovnega mesta vsebuje socialne in delovne pravice in dolžnosti, kot so svoboda, enakost, varnost, človeška dostojnost, ki jo lahko moški in ženske dosegajo pod enakimi pogoji. Le to je v državah v zelenih sektorjih še vedno izziv. Primer zelenega delovnega mesta, ki pa ni hkrati tudi dostojno delovno mesto, je recikliranje elektronskih odpadkov. Takšno delovno mesto je lahko vprašljive varnosti, v nekaterih državah pa na takšnih delovnih mestih še vedno uporabljajo otroško delovno silo. Slednje povzroči, da sicer zeleno delovno mesto ni hkrati tudi dostojno delovno mesto in s tem izgubi socialno dimenzijo. Zelena delovna mesta zavzemajo 3,25 % vseh delovnih mest v Evropi. Znotraj Evropskih držav je glede na razporeditve zelenih delovnih mest velika razlika. Danska jih ima največ, sledita ji Švica ter Norveška. Zahteve po njih po sektorjih v Evropski Uniji kažejo, da je največ zahtev v kmetijstvu, ribištvu ter gozdarstvo. V tem sektorju je 26,7 % potrebe po zelenih delovnih mestih, sledijo arhitektura ter gradbeništvo. Mednarodna organizacija za delo se v svojem programu za zelena delovna mesta osredotoča na šest prioritet: Analiziranje trga dela in zaposlovanja Praktični pristopi k ozelenjevanju podjetij Zelena delovna mesta v ravnanju z odpadki in recikliranju Energetska učinkovitost Enostavna tranzicija v zeleno gospodarstvo in trajnostno družbo Prilagajanje klimatskim spremembam (Vovk Korže, Globovnik, 2014). V Sloveniji imajo na razvoj zelenih delovnih mest vpliv številni deležniki. Ti lahko na zelena delovna mesta vplivajo neposredno z zaposlovanjem. Sem spadajo zasebna ter javna podjetja ali kmetije. Ti deležniki neposredno ne vzpostavljajo zelena delovna mesta ampak imajo posreden vpliv na zaposlovanje v zelenem gospodarstvu. Osnovne potrebe, ki povezujejo akterje in interesne skupine na trgu delovne sile, ki prispevajo k razvoju zelenih delovnih mest so sledeče: Seznanjenost z pojmom zelenih delovnih mest ter priložnosti, ki iz tega izhajajo. Deležniki, kot so delavci, podjetja socialni partnerji, nacionalni in regionalni organi, zavodi za zaposlovanje, izobraževalne ustanove se najprej vprašajo, kaj zelena delovna mesta sploh so. Prepoznavanje zelenih delovnih mest bi pripomoglo tem deležnikom, da bi lahko v njih prepoznali svoje koristi ter priložnosti in si izdelali svojo strategijo spodbujanja. Usmeritev Slovenije v trajnostni razvoj in s tem koriščenje razvojnih potencialov in priložnosti, ki jih nudijo zelena delovna mesta. Jasna usmeritev Slovenije v trajnostni razvoj, ki bi bila podprta z strategijo, bi bila jasno začrtana pot, ki bi spodbujala ter usmerjala deležnike zelenih delovnih mest k usmeritvi za zelena delovna mesta. 84


Učne regije so nova priložnost za prepoznavnost Slovenije

6

UČNE REGIJE SO NOVA PRILOŽNOST ZA PREPOZNAVNOST SLOVENIJE

V okviru Ministrstva za gospodarstva in Ministrstva za okolje in prostor se krepi interes popovezovanju potencialov za prehod v zeleno gospodarstvo. Ugotovitev, da v razmerah trajajoče krize finančnega in gospodarskega sistema ter ob naraščajočem pomanjkanju naravnih virov pridobiva na pomenu ekonomska paradigma ozelenjevanja gospodarstva, kaže na utemeljenost razmišljanj v smeri učnih regij. Namreč globalni trg okoljskih tehnologij beleži eno najvišjih stopenj rasti, tudi v obdobju finančne in gospodarske krize, kar je indikator sprememb na nivoju odnosa do novih priložnosti za prepoznavnost. Piciga (2015) ugotavlja, da prinašajo Okoljski izzivi tudi slovenskemu gospodarstvu številne poslovne priložnosti, če jih bo le znalo izkoristiti, dolgoročno pa predstavlja zeleno gospodrastvo edino realno alterntivo dosedanjemu netrajnostnemu modelu razvoja. Poudarja, da so v okviru novega programskega obdobja zagotovljena znantna finančna sredstva za podporou prehodu v gospodarno ravnanje z naravnimi viri, uvajajo pa se tudi drugi ukrepi za spodbudno in trajnostno naravnano poslovno okolje. Ključno vprašanje je po Picigi še vedno, kako povezati potenciale (od človeških do naravnih, tehnoloških) in kako načrtovati in izvajati projekte, da se bo preko sinergij in lastnega znanja zagotovila pot k inovativni in odgovorni družbi. Trajnostno zasnovana prihodnost temelji na zadovoljevanju ključnih materialnih potreb (ne želja) vseh prebivalcev in opozarja na nujnost stabilizacije rasti prebivalstva. Materialno in energetsko potratno življenje moramo zamenjati s trajnostno zasnovanimi sistemi, ki upoštevajo preusmeritev v organsko kmetijstvo, ki je zasnovano na sončni energiji, rabi obnovljivih virov energije, primarnih tehnologijah, lokalnih virih in decentralizirani proizvodnji, zaradi večjih potreb po samooskrbi. Samooskrba ima namreč nižje stroške transporta in okolje manj obremenjuje (Stutz, Warf, 2005, str. 114). Kot akcijski premik k večji samooskrbi je v Evropi primer mesto Todmorden v Nemčiji. Skupina posameznikov se je odločila, da ne bo s tesnobo v srcu pričakovala dneva, ko bomo iz zemlje iztisnili poslednji pridelek in ko se bodo nepovratno zaostrile posledice globalnega segrevanja. Zato so izdelali strategije in načrte, po katerih živijo in delujejo bolj preudarno, odgovorno in polnejše. Pravijo, da ne govorijo o energiji, o stanju planeta Zemlja in o težavah, o katerih poročajo mediji, ampak poskušajo najti pozitivne zglede v pridelavi in uživanju doma pridelane hrane. Sodelujejo s šolami, namesto zgolj teoretičnih znanj jim pomagajo ustvariti praktična znanja o pridelavi hrane in ta znanja umestiti v učne načrte. Šole postajajo »užitno okolje«, otroci so lastniki svojih sadik in spremljajo, kako rastejo. Tako se otroci na okolje navežejo, zavedajo se, da ne smemo zgolj prevažati s tovornjaki in ladjami. Sami ugotavljajo, da je hrano smisleno pridelovati ob domu. Zato ima izobraževanje ključno vlogo, ki zagotavlja premik v razmišljanju. Propagandni vrtovi so idealna priložnost za motivacijo in učenje. Take generacije bodo razmišljale drugače. Ljude se bomo morali zavedati, da si moramo hrano priskrbeti sami, kar pomeni spremembo načina življenja. Tehnologije nas ne morejo rešiti, moramo spremeniti življenjski slog, na kar opozarja situacija danes. Pogosto opažamo pasiven odnos ljudi do samooskrbe tudi v Sloveniji. Na lokalni ravni je premalo drznih, inovativnih in lokalno prilagojenih pristopov, ki bi povečali motivacijo za odgovorno sobivanje in varstveno rabo naravnih virov. Potrebno je povečati odgovornost, si zastaviti cilje in predvsem motivirati mlade, 95


Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami

da bodo o svojih poklicih znali razmišljati. Poklici prihodnosti so zagotovo povezani z biogospodarjenjem, z naravo, okoljem in naravnimi viri. Potrebno je jasno zavedanje, da je dela okoli nas zelo veliko, da pa ni poklicev, ki bi usposabljali za tovrstna dela. Zakaj ne bi sedanje izobraževalne ustanove prevzele del izobraževanja na tem področju? V sprejeti Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja Slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 je opredeljeno kmetijstvo kot gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena. Njena temeljna naloga je zadostna preskrba z varno hrano. Pri tem je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da imamo zelo nizko samooskrbo, približno okoli 30 %. Slovenija je tako odvisna od uvoza hrane in v prihodnje, če se želimo prehranski krizi izogniti, je samooskrbnost potrebno povečati, hkrati povečati odgovornost do zdravo pridelane hrane, kar je eden izmed zahtev uresničevanja trajnostnega razvoja. Zato je nujno potrebno, da se tudi v šolah učimo o pomenu kmetijstva za življenje in o načinih pridelave zdrave hrane, kjer varujemo naravne vire, skrbimo za družbo in v resnici udejanjamo trajnostni razvoj. Permakulturni poligon Dole uresničuje cilje vzgoje in trajnostnega izobraževanja, s pomočjo izkustvenega izobraževanja. Učenci ob aktivnih metodah dela oblikujejo svoj odgovoren odnos do narave, kmetijstva in pomena zdrave prehrane iz lokalnega okolja. To znanje, ki ga pridobijo na tem učnem poligonu lahko prenesejo v svoje okolje in s tem širijo zavest o pomenu permakulture, kar bi dolgoročno vplivalo na dosego trajnostnega kmetijstva v Sloveniji, katerega značilnost je, povečanje samooskrbe prebivalstva, pridelalava kvalitetne in zdrave hrane ter cenjenje lokalno pridelane hrane. S tem bi hkrati skrbeli za čisto okolje in varovali kvaliteto prsti in naravne vire energije. Glavni poudarek je na Out door learning, kar pomeni učenje ob delu. Te aktivnosti smo že podaljšali v steber vseživljenjskega izobraževanja in pri nas se učijo tudi gospodinje, društva, obrtniki, podjetniki, ljudje, ki jih zanimajo novi pristopi obdelave, pridelave, bodisi zaradi službe ali čisto privat. Ideja je torej ob delu spoznati načine, ki omogočajo samooskrbo na večih področjih. Končno je znanost pripeljana do točke, da je dejansko uporabna. Vrhunske znanstvene rezultate sedaj znamo prenesti v realno življenje. Dosežki, ki jih je sodobno kmetijstvo razvilo skupaj s škropljenjem in gojenjem so obremenili okolje in zemlja je sedaj mrtev skelet. Če ne bomo spremenili načina obdelave, vrnili naravi, kar ji pripada, se nam slabo piše. Začeti moramo oživljati zemljo in to z novimi pristopi. Fokus je na izobraževanju, povezavi tradicionalnega znanja z inovativnimi pristopi. Zgolj tradicionalno znanje danes več ni dovolj, razmere so bile včasih drugačne, ritem življenja je bil drugačen, zgolj vrhunska znanost, ki ni prikoreninjena v način življenja ljudi, pa danes ni uporabna. Ti sferi je treba povezati.« Z načinom, ki je prikazan na učnem poligonu za samooskrbo Dole lahko preživiš, delaš z zemljo, sam vplivaš na zdravje, na dinamiko življenja, ob tem pa tudi nekaj zaslužiš. Sploh z uporabo visokih gred in zastirk. Te ne zahtevajo stalnega pletja, zalivanja, v bistvu imaš čas, da načrtuješ, da tekom leta spreminjaš rabo tal. Klasični sistem kmetijstva, kot ga poznamo, je dejansko obsojen na propad, ker usmerjen monokulturno. Če imaš koruzo in ti jo toča uniči, nimaš na koncu nič. Tukaj pa ves čas dodajaš kulture in če pride bolezen in uniči grah, tega nadomestiš s fižolom in podobno. S kulturami ves čas krožiš. Dobesedno pobereš in daš v lonec. Bistvo polikulturnosti je, da imaš vedno nekaj za pojest in to direktno z grede. In tudi pridelane količine niso pretirane. Iz tega vidika je toliko alternativ za kakovostno življenje. 96


Učne regije so nova priložnost za prepoznavnost Slovenije

Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj obsega kompleksne in med seboj povezane cilje, ki razvijajo tri dimenzije, in sicer: spoznavno, čustveno oz. vrednostno ter akcijsko, kar sledi zahtevam po poudarjanju celostnega – holističnega pristopa poučevanja z uporabo inovativnih oblik in metod poučevanja, kot so raziskovanje, izkustveno učenje, igra vlog, razprava, terensko delo, didaktične igre, projektno delo itd. (Zupan 2008). Med ključnimi metodami in pristopi dela pri uresničevanju ciljev okoljske vzgoje pa vsekakor ne smemo pozabiti na neposredno izkušnjo v naravi, ki ima svojo nenadomestljivo doživljajsko vrednost že sama po sebi, saj celovito čutno in čustveno prevzame učence in dijake. V kombinaciji z raznimi opazovalnimi nalogami, igrami na prostem itd. poglablja doživljanje vrednosti narave in tako posledično prispeva k razvijanju pozitivnega odnosa do narave (Golob, 2001). Izhajajoč iz teh usmeritev se je razvila pobuda po vzpostavitvi učnih centrov, poligonov, ki bodo ustvarjali pogoje za izkustveno učenje z neposredno izkušnjo v naravi, akcijsko raziskovanje in projektno delo ter razvijanje znanj in kompetenc s področja varstva narave in okolja. V Sloveniji so zaradi specifičnih naravnih pogojev (preplet klimatskih tipov, hitri prehodi med naravnimi enotami, biotska pestrost in še ohranjeno naravno okolje) ekoremediacije zanesljiva trajnostna metoda za varovanje okolja in narave. Kot ugotavlja Eurobarometer v Poročilu o stanju okolja v Evropi 2005 (prim. The European Environment 2005), ima Evropa vse možnosti, da prevzame vodilno vlogo z oblikovanjem pametnejše, bolj konkurenčne in varnejše evropske družbe. Za okolje bi lahko naredili več, kar velja za vlade in za državljane, da bi gospodarski razvoj uskladili z nosilnimi zmogljivostmi Zemlje. Tovrstni napredek bi spodbudil izboljšave v okoljski učinkovitosti, ki je temelj kakovosti življenja (www.npvo.si). Slovenija ima izjemno priložnost, da z ekoremediacijami prispeva inovativni pristop k varovanju okolja in s tem okrepi skrb za ohranjanje pokrajine, obvarovanje biotske raznovrstnosti in izboljša kakovost in količino sveže vode, kar omogoča varno in zdravo življenje. Za varovanje narave in okolja ter reševanje okoljskih problemov je razvitih veliko pristopov. Rešitve, ki vključujejo visoko tehnologijo, so lahko učinkovite, vendar zahtevajo ogromen vložek energije, so operativno prezahtevne in pogosto ne dosegajo ciljev trajnostnega razvoja. Z naraščajočim razvojem in znanjem o naravnih procesih, ekologiji in odnosih v ekosistemih smov naravi odkrili neraziskane potenciale. Ti so zelo učinkoviti za varovanje in obnovo že degradiranih in ogroženih območij. Koncept ekoremediacij se nanaša na uporabo trajnostnih sistemov in procesov za sanacijo okolja in njegovo zaščito. Ekoremediacijske tehnologije vključujejo principe puferskih sposobnosti narave, fiteremediacije (fitostabilizacijo, fitoekstrakcijo, fitostimulacijo, fitodegradacijo, fitotransformacijo, fitovolatizacijo) in bioremediacijo za sanacijo onesnaženja v okolju. Sonaravni (zeleni) pristopi večajo biodiverziteto in s tem ekosistem vračajo v ravnotežje. Ekoremediacijske metode imajo potencial za zmanjševanje, preprečevanje in odpravo naravnih katastrof (poplav, suš, plazov), netočkovnih virov onesnaženja (kmetijstvo, transport) in točkovnih virov onesnaženja (komunalne, industrijske odplake). Visoko učinkovitost lahko dosežemo z varovanjem življenjskega prostora, posebej vodnih virov, potokov, rek, jezer, podtalnice in morja. Osnovne funkcije ekoremediacij so visoka puferska sposobnost, samočistilna sposobnost, večanje biotske pestrosti in zadrževanje vode. Z njimi (fitoremediacijo, puferskimi območji in z naravnimi čistilnimi sistemi (NČS) lahko revitaliziramo degradirana območja (kamnolomi, obrobje cest), odstranjujemo čezmerne vsebnosti hranil in čistimo odpadne vode.

97

Kn prepoznavnost slovenije  

Slovenia's recognition by learning regions

Kn prepoznavnost slovenije  

Slovenia's recognition by learning regions

Advertisement