Javne knjižnice v južnem delu Ljubljane Začetki evidentiranja knjižnic v Ljubljani Ministrstvo za notranje zadeve Narodne vlade Slovenije je v Uradnem listu št. 19 z dne 21. julija 1945 izdalo uredbo o »dovolitvi delovanja in ustanavljanja društev in organizacij«. Po tej uredbi je 21. avgusta1945 Mestni narodnoosvobodilni odbor – Prosvetni oddelek, Odsek za ljudsko prosveto v Ljubljani, poslal dopis za »evidenco in statistiko vseh prosvetnih in kulturnih ustanov okrožnega mesta Ljubljana.« V dopisu so prosili za naslednja pojasnila in podatke: »1. kratko zgodovino knjižnice (kdo jo je ustanovil, motivi, kdaj je bila ustanovljena), 2. število knjig ob ustanovitvi (slovenske in tujejezične), 3. trenutno število knjig (slovenskih in tujejezičnih), 4. število članov, bralcev (po možnosti za zadnjih 5 let), 5. število prebranih knjig v zadnjih petih letih (za vsako leto posebej), 6. kdo je podpiral knjižnico, odnosno iz katerih sredstev se vzdržuje, 7. ali je glede na zgoraj navedeno odredbo že vložila prošnjo za ustanovitev oziroma delovanje.« Na obravnavanem mestnem območju je bil dopis posredovan le Prosvetni knjižnici Trnovo, Kolezijska ulica 1, in Knjižnici splošnega ženskega društva, Rimska cesta 9 (ZAL, MLO Vič, a.e. 726).
Prosvetna knjižnica Trnovo V imenu Prosvetne knjižnice Trnovo se je na dopis odzval takratni trnovski župnik Ivan Vindišar. Opravičil se je, da poročilo ni popolno, saj naj ne bi razpolagal z natančnejšimi podatki o knjižnici. Prav tako navaja, da mu ni znano, kdo je bil zadnja leta knjižničar, saj so se ti pogosto menjavali. Omenil je, da je »v Trnovem šele pet let, torej je društvo delovalo le kako leto, kar sem tu, med vojsko pa je tudi knjižnica delovala le neznatno.«2 Kot odgovor na dopis navaja sledeče podatke: »Ad 1) Ad 2) Ad 3) Ad 4 in 5) Ad 6) Ad 7)
Knjižnico je ustanovilo prosvetno društvo v Trnovem. Motivi: čutili so potrebo po izobrazbi tudi potom knjig, čtiva. Ustanovljena je bila baje 1924. Knjige so bile samo slovenske. Število knjig ob ustanovitvi baje okoli 300. Število knjig, le slovenskih, danes bi bilo možno ugotoviti le po dejanskem stanju knjižnice, ker zapisnika ne najdem. Sodil bi, da jih je okoli 600. Število čitateljev se ne da dognati podrobno. Splošno se ugotavlja, da število zadnja vojna leta ni bilo veliko, zadnjih pet let morda okoli 1800. Knjižnico je podpiralo prosvetno društvo, posebnih podpornikov ni imela, v glavnem je nabavljala nove knjige iz izposojevalnine. Knjižnica še ni vložila prošnje z oz. na odredbo z dne 21. julija 1945, št. 19.« (ZAL, MLO Vič, a.e.726)
2 Iz dopisa sklepamo, da je bilo v trnovskem župnišču po drugi svetovni vojni ohranjenih bolj malo zanesljivih dokumentov o tamkajšnji knjižnici, zato je raziskovanje o njej z današnjega stališča še toliko težje. 52