Page 1

KLIÅ E-jevih 20 LET


Draga študentka, dragi študent, spoštovana bralka, cenjeni bralec, naj se vam na začetku predstavimo. Klub litijskih in šmarskih študentov (KLIŠE) je eden izmed 57 študentskih klubov v Sloveniji ter od tega med 51 klubi s statusom ŠOLS (status študenske organizacije lokalne skupnosti). KLIŠE je neprofitna in nevladna študentska organizacija za vse študente in dijake v Upravni enoti Litija. Ustanovljena je bila leta 1997 in bo v prihodnjem letu praznovala dvajsetletnico. Kliše mesečno pripravlja pester program, s katerim želi dijakom in študentom ponudit i kakovostne ob-študijske in izven-šolske dejavnosti ter omogočiti kvalitetno preživljanje prosteg a časa. Študentom in dijakom nudimo možnosti za ustvarjanje, delo ter zabavo in jim pomaga mo, da se udejstvujejo na različnih družbenih področjih ter tako odkrivajo nove priložnosti, poglede in preizkušajo svoje zmožnosti. Slednje se odraža v vseh letih delovanja kluba in ostaja osnovn o vodilo tudi za prihodnje generacije. o želji, da se za vsakega nekaj Kliše skozi celo leto organizira vrsto različnih projektov, saj sledim vi WAKE UP pust in najde. Tradicionalno dogajanje v lokalnem okolišu predstavljata Klišeje jo na številnih tematskih HALLOWEEN zabavi, z udeležbo nad 250 ljudi. Ostali projekti se odvija ki jih predvideva tudi Študentpodročjih: socialnih, kulturnih, zabavnih, športnih in izobraževalnih, 50 različnih projektov, s povska organizacija Slovenije (ŠOS). Tako vsako leto organiziramo vsaj prečno udeležbo 20 ljudi na projekt. Klub se prav tako lahko v zadnjih letih pohvali s sodelovanjem v pestrem mednarodnem dogajanju, saj so se v okviru projektov Učimo se drug od drugega 1 in 2(Let’s Learn From Each Other Level 1 in 2) izvedle mladinske izmenjave, ki so zajemale različne tematike, od priložnostnega učenja do veščin organizacije in izpeljave projekta.


z leta v leto si prizadevamo za še boljšo prepoznavnost v lokalnem okolju in z rednimi srečanji in morebitnim sodelovavnjem pri projektih ohranjamo dobre odnose z občino in ostalimi lokalnimi društvi. V zadnjih letih nam je s povezovanjem uspelo sodelovati tudi pri številnih projektih, ki smo jih bodisi finančno podprli bodisi smo pomagali pri njihovi izvedbi (Športno poletje, Piknik glasbenih skupin F52, Mednarodni prostovoljski tabor Let’s get Beesy, Živa knjižnica itd.). Klišejevci smo vedno odprti za nove ideje, zato je dobrodošel vsak, ki si želi sodelovati. Pri prvih korakih v svet organiziranja pa ga seveda spremljajo in mu pomagajo izkušenejši aktivisti. Študentje in dijaki si lahko z delom v Klubu pridobijo zanimive, vsestranske izkušnje ter kompetence, ki jih bodo na trgu delovne sile zagotovo delale konkurenčnejše.

Mateja Gracar 2016


UTRINKI IZ LETOÅ NJIH PROJEKTOV


Ni skrivnost, da se vse več mladih odloča za krajši ali daljši pobeg v tujino. Težko je zbrati vse potrebne informacije in nasvete, da bi bile dogodivščine v tujini kar najbolj pozitivne. Kljub temu pa nam lahko pomaga, če se zavedamo, da za mednarodne podvige obstaja veliko možnosti in priložnosti. V tem delu smo za vas navedli nekatere možne štipendije in spletne strani, kjer se lahko prijavite ali podrobneje informirate. Štipendije AD FUTURA za študij v tujini Javni razpis štipendij za šolnino in življenjske stroške za študij v tujini. Štipendiranje izbranih vlagateljev za študij na tujih izobraževalnih ustanovah za posamezno raven izobraževanja in pridobitev javno veljavnega spričevala za dodiplomski študij ter za podiplomski študij. Štipendija se podeli za šolnino in za življenjske stroške. (Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, 2015, dostopno na: http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/razpis/n/stipendije-ad-futura-zastudij-v-tujini-za-leto-2016-204-jr/.)

Štipendije za študijske obiske dijakov in študentov v tujini Na javnem razpisu lahko sredstva pridobijo dijaki ali študentje, ki odhajajo na študijski obisk v tujino in katerim matična izobraževalna ustanova to mobilnost vrednoti kot del izobraževalnega programa v Sloveniji. Predmet javnega razpisa je štipendiranje študijskih obiskov dijakov in študentov v tujino za namen izobraževanja ali praktičnega usposabljanja. Sredstva so namenjena štipendiranju vsaj 3-tedenskih študijskih obiskov študentov ter vsaj 2-tedenskih študijskih obiskov dijakov v obdobju od 1. 10. 2015 dalje, pri čemer se mora študijski obisk pričeti najkasneje 31. 3. 2017. Sredstva se dodelijo za pokritje neposrednih stroškov študijskega obiska. Posamezen vlagatelj lahko po tem razpisu pridobi sredstva za največ en študijski obisk. Do sredstev po tem razpisu ni upravičen vlagatelj, ki je bil več kot enkrat upravičen do štipendije za študijske obiske po kateremkoli razpisu sklada iz preteklih let. (Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, 2015, dostopno na: http://www.skladkadri.si/si/stipendije/novica/n/stipendije-za-studijske-obiske-dijakov-in-studentov-v-tujini-za-leto-2015205-javni-razpis/.)


Erasmus+

Evropska prostovoljska služba (EVS)

Erasmus+ je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020. V program so vključene tudi akcije programa Jean Monnet kot samostojno nespremenjeno področje. Program Erasmus+ je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini. V Sloveniji za izvajanje programa v obdobju 2014-2020 skrbita dve nacionalni agenciji: CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki pokriva področja izobraževanja, usposabljanja in športa, ter MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih, ki pokriva področje mladine. (Erasmus+, b. l., dostopno na: erasmusplus.si.)

Projekti EVS potekajo znotraj programa Erasmus+ Mladi v akciji. EVS je namenjen mladim od 17. do vključno 30. leta in jim omogoča neformalno izobraževanje znotraj mednarodnega prostovoljskega projekta. (Voluntariat – SCI Slovenia, 2015, dostopno na: zavodvoluntariat.si.)

Prav tako pa je na mednarodnem področju zelo aktiven tudi KLIŠE. Ponosni smo, da smo na tem področju med vodilnimi klubi v Sloveniji, saj že več let ponujamo mednarodne izkušnje in priložnosti za izmenjave izven meja naše države. Največ izkušenj na tem področju ima bivša predsednica KLIŠE-ja Tina Trdin, ki je še vedno nepogrešljiva aktivistka na številnih področjih.

Pripravila: Anamarija Kamin, podpredsednica kluba KLIŠE


Mednarodni projekti kot priložnost za razvijanje kompetenc in obogatitev programa študentskih klubov ter lokalne skupnosti Klub litijskih in šmarskih študentov je leta 2011 kot partner sodeloval pri prvem mednarodnem projektu v okviru takratnega programa Mladi v akciji. Projekt Via Europa, izveden na Portugalskem, je bil naša vstopna točka na področje spodbujanja mobilnosti mladih. Kar hitro smo v letu 2012 prijavili mednarodno izmenjavo v Sloveniji. Večstranska mladinska izmenjava Be eco-conscious, change the world! je bila odlična učna izkušnja za vse organizatorje in udeležence, hkrati pa nam je dala zagon in motivacijo za nadaljnje delo. Sledila sta projekta Let´s learn from each other! in Let´s learn from each other! Level 2 ter partnerstvo KLIŠE-ja pri projektu strateškega partnerstva Social Media Abuse. V letih 2014 in 2015 smo pod okriljem Service Civil International soorganizirali tudi dva delovna tabora (Head on! Knowledge for sustainable future in Let´s get beezy).

Zakaj to počnemo?

Večina naših projektov poteka v naravi. Za mlade in mladinske delavce to predstavlja enkratno priložnost, da na izkustven, interaktiven način, brez motečih elementov (npr. računalniki, telefoni) z metodami neformalnega učenja spoznavajo sebe in drug drugega ter tako razvijajo svoje veščine in kompetence, predvsem s področja vodenja projektov, spoznavanja trajnostnega razvoja, organizacije dogodkov, poznavanja mednarodnih priložnosti za mlade ter metod dela z mladimi.

Pri vsakem projektu je del časa namenjen tudi spoznavanju lokalne skupnosti – okoliških organizacij in mladih. Projekti krepijo solidarnost mladih in mladinskih delavcev, empatijo, medkulturni dialog, saj udeleženci prihajajo iz različnih ozadij, projekti pa spodbujajo spoštovanje in sprejemanje raznolikosti. Lokalna skupnost s prisotnostjo mladih iz različnih držav, ki so aktivni, razbija stereotipe o mladih kot nezainteresiranih, tehnološko prenasičenih najstnikih. Projekti mobilnosti tako pozitivno vplivajo na mlade udeležence in mladinske delavce, na ostale mlade v lokalni skupnosti, ki se srečajo z njimi in tako spoznajo različne možnosti, in na lokalno skupnost v celoti.


Rezultati tovrstnih aktivnosti so neverjetni – od planiranja nadaljnjih srečanj in projektov, ki pridejo kot pobuda s strani mladih, do angažmaja udeležencev v drugih nevladnih organizacijah v njihovem okolju, mladi pridobijo zaposlitev ali celo ustanovijo lastno organizacijo za mlade. Pri tovrstnih projektih prevladuje skupinski duh, mladi pa so soustvarjalci programa in se tako veliko naučijo drug od drugega, odkrivajo svoje potenciale, gradijo zaupanje vase in v druge ljudi ter tako pridobijo ključne veščine za aktivno življenje. Več o tem, kako sta potekala zadnja dva projekta KLIŠE-ja – Let´s learn from each other in Let´s learn from each other! Level 2 – si lahko preberete v zbirkah metod, ki sta nastali kot rezultat obeh projektov (dostopno na: http://klise-klub.si/publikacije/). Za vizualce pa je odličen rezultat projekta tudi video Let´s learn from each other! Level 2 (dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=bhrIs2AmE9o). V okviru naših mednarodnih projektov smo čudovito učno izkušnjo omogočili že več kot 150 mladim. Če želiš izvedeti več o naših prihodnjih projektih ali pa na splošno o programu Erasmus+ in Service Civil International, ki sta sofinancirala naše mednarodne aktivnosti, nam piši na elektronski naslov klub.klise@gmail.com.

Pripravila: Tina Trdin, koordinatorica delovne skupine za mednarodne projekte


Študenti – od protestnikov do konformistov Ob letošnjem dnevu študentov (17. november) se sprašujemo o vlogi študentov v družbi. Če je v preteklosti veljalo, da so gonilna sila (političnih) sprememb, je danes le redko tako. Iz poenotenih in množičnih gibanj se danes družbeno aktivni študenti pojavljajo bolj kot izjeme in le v individualni obliki. Študentski aktivizem je doživel razmah v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Sprva skromni in spontani poskusi državljanske nepokorščine so se hitro razvijali v množične proteste in zahtevali odgovore vladajočih na takrat aktualne družbene težave. V obdobju hladne vojne opuščeni študentski kampusi so samevali vse do začetka šestdesetih, ko so postali prostor za zbiranje in poenotenje študentov v množičnih protestih. Številne kampanje so vabile študente k aktivni participaciji v boju za ustavitev vietnamske vojne, zoperstavljanju uporabi jedrskega orožja, izenačevanju pravic Afroameričanov in boju za delavske pravice.

Študente so tako umaknili iz ulic in jih postopoma institucionalizirali v obliki raznih študentskih organizacij. Glas večine se je strnil v glas peščice študentov na vodilnih položajih in to je omogočilo razmah pasivnosti med ostalimi. Danes študente le še redko kaj tako pretrese, da bi od pristojnih zahtevali odgovore in spremembe. Več let trajajoča ekonomska in finančna kriza je pustila številne negativne posledice na mladih. Negotova prihodnost in vse bolj skromna ponudba na trgu dela sta povzročili vse številčnejše odlašanje z zaključkom študija in odhajanjem od doma. Mladi so na robu depresije in pasivnosti, a žal ne dovolj poenoteni, da bi prevzeli aktivno vlogo pri oblikovanju skupne prihodnosti.


Oblasti v večini držav vprašanja mladih odrivajo na rob in odlašajo s sprejemanjem konkretnih politik in strategij, ki bi uredile njihov položaj. Potrebna bi bila korenita sistemska preureditev, ki bo proračunska sredstva, namenjena za izobraževanje, smiselno razporedila glede na povpraševanje na trgu dela in prenehala sponzorirati izobraževanje mladih, katerih ne namerava zadržati v državi. Vse več visoko in kvalitetno izobraženih mladih se namreč odloča za odhod v tujino in iskanje boljših priložnosti, s čimer se potihoma spodbuja umikanje pred težavami in ne soočanja z njimi ter dela nepopravljiva škoda prihodnjim generacijam. Pripravila: Maja Mijić, aktivistka kluba KLIŠE


GOODBYE TEENS V letu 2017 KLIŠE praznuje 20. obletnico obstoja, delovanja, razgrajanja, ustvarjanja in miganja. Začetki segajo v leto 1997, ko je takratni ponos litijskih in šmarskih študentov združil moči in se povezal v klub. Ustanovna seja kluba je bila 21. 3. 1997 in na njej je bila izvoljena prva predsednica Petra Kunc. V 20-ih letih delovanja so klub vodili 3 predsedniki in 6 predsednic, vsi z nepogrešljivo ekipo aktivistov. Izpeljali smo veliko projektov na različnih področij, nekatere zelo odmevne, prav vsi pa so bili pomembni za delovanje, razvoj in zabavo študentske in dijaške mladine v našem okolju. Z izdajo te publikacije se želimo vrniti tudi teh 20 let nazaj in s pomočjo spominov v besedi ter sliki prikazati ta nepozabna leta delovanja kluba KLIŠE! Upamo, da se vas bo čim več na slikah tudi prepoznalo.


Prvi začetki kluba litijskih in šmarskih študentov Skupina nadebudnih študentov se nas je zbrala na ustanovnem zboru kluba, Kluba litijskih študentov. Želeli smo klub, ki bo združeval študente in dijake, njegov poudarek pa bo na druženju in organizaciji dogodkov. Kje začeti? Z društvenimi prostori, uradnimi urami in prvimi dejavnostmi, pisanimi na kožo študentom: žurke, kartanje, pikado, kakšen izlet, športne dejavnosti, kot so odbojka, rekreacija v športni dvorani, aerobika. Ne pozabimo na brezplačno fotokopiranje. Bili smo tudi kulturno osveščeni: soorganizatorji Zgaga rock festivala, sodelovali smo pri reviji Regrat, maja 2000 pa organizirali prvi Kulturni šok – celotedensko kulturno prireditev. Preživeli smo uvodna leta, počasi so se izoblikovali programi, ki so »obstali« še vrsto let. Klub je postal del litijske in šmarske »scene«. Izoblikovala se je skupina aktivnih članov, ki je bodočim študentom in dijakom postavila temelje za nadaljnje delo. Petra Kunc, predsednica 1997–2001


Težko omejim spomine na KLIŠE le na čas mojega vodenja, prepletajo se z leti pred in po njem ... Vsakoletno nabiranje članov, selitev prostoro v z Ljubljanske ceste v Podkraj, Škisova tržn ica, turnirji v pikadu, taroku, remiju, Gardaland, Aquasplash, Kulturni šok, koncerti, maškare , Halloween, rojstni dnevi in ostali izgovori za žurke v Bisku. Predvsem pa dobra ekipa, brez kate re ne bi bilo ničesar. Polona Konjar, predsednica dec. 2000 – dec. 2002

v KLIŠE-ju je bila zagotV obdobju mojega predsedniškega mandata v nad Biks barom v nove ovo največja sprememba selitev iz prostoro prostore še danes. V letu prostore na Valvazorjev trg, kjer ima KLIŠE a v Kulturnem domu 2005 in 2006 smo pripravili dva večja koncert j«, na katerem smo gosŠmartno pod skupnim imenom »Študentara jalce, kot so Šank Rock, tili znane slovenske glasbene skupine in izva tega smo izvajali vse proAlya, 6pack Čukur, Zmelkow, Nude … Poleg eni. jekte, ki so bili v študentskem klubu že uteč Jernej Peterlin, predsednik 2002–2006


Vodenje KLIŠE-ja ni bila samo prostočasna dejavnost. Zadevo smo zastavili velikopotezno, izpeljali nekaj večjih in dobrih projektov ter uvedli sodelovanje s partnerji v občini na družbeno koristnih področjih (inštrukcije, sodelovanje z Mladinskim centrom ...). Tako smo iz prostočasne dejavnosti kmalu prešli v čisto podjetniške vode, ki so nas kalile za kasnejšo poslovno pot.

Nina (Doblekar) Dremelj, predsednica 2007–2008

, učenje, stik z mednarMenjava generacije, koncerta, kredit, projekti aktov, projekti, aktivodnim mladinskim delom, uradne ure, prenova , člani, pravila, svoboda, isti, skupinsko delo, delo s konflikti, odločitve je KLIŠE odličen most odgovornost, projekti. Trdno verjamem, da resničnostjo samostomed kontroliranim izobraževalnim okoljem in izbire dejanj, a hkrajnega življenja. Pri tem ponuja polno svobodo Kot tak predstavlja ti tudi polno odgovornost za izbrane poteze. imamo mladi danes na unikum v diapazonu učnih priložnosti, ki jih li do plafona! razpolago. V danem obdobju smo jih izkoristi Aljaž Zupan, predsednik 2008–2012


kot “zelo živahno”. Takoj ko Moje skoraj dveletno predsedovanje v letih 2012–2014 bi lahko opisal /, Tjaša Drnovšek /podpredsedsmo s takratnim 7 članskim upravnim odborom (jaz /predsednik zamenja Mateja Gracar/, Tomaž nica/, Petra Čož /tajnica/, Tjaša Čebin /blagajničarka, kasneje jo Kamin/, Marisa Mrzel /svetCirkvenčič /koordinator projektov, kasneje ga zamenja Anamarija sredstev za skoraj 30 %, kar je nica/ in Urša Plaskan /članica UO/) prevzeli KLIŠE, je sledil upad , potreben pa je bil tudi nov pomenilo prestrukturiranje vseh izdatkov kluba KLIŠE na vseh nivojih Klubu prvič v zgodovini zaposlili finančni in vsebinski načrt. V času mojega predsedovanja smo v o. To je bil Gregor Podkraosebo preko javnih del, do sedaj pa se jih je v Klubu zvrstilo že mnog preuredila KLIŠE-jeve klubske jšek, s katerim sva s pomočjo tudi drugih aktivistov prenovila in njali radiatorji centralnega prostore: zgradila se je KLIŠE-jeva terasa, električne grelnike so zame preselila v večjo pri izložbi, ogrevanja, sprejemna točka aktivistov se je iz zadnje, manjše sobe takrat kot ena redkih organzgradilo se je skladišče itd. Poleg s prvo zaposleno osebo se je Klub skem sektorju (zasluga gre izacij lahko pohvalil s statusom delovanja v javnem interesu v mladin lahko izpostavim Tinine mednpredvsem Aljažu Zupanu). Kot večje takratne (in zdajšnje) projekte in Pustna zabava, s katero arodne izmenjave, gledališke predstave ter prireditvi Halloween party Občino Litija. Za konec bi še smo zaradi sodelovanja na Litijskem karnevalu poglobili odnose z koristi v življenju, in veliko čast, dodal, da mi je vodenje KLIŠE-ja predstavljalo izziv, ki mi še danes vec!” tebi dragi bralec ali bralka pa sporočam: “Ne bodi kliše, postani klišeje Ernest Mrzel, predsednik 2012–2014


Projekt Urada RS za mladino, 2 zaposlena preko javnih del, Kultur ni šok, prijava projekta z gimnazijo, piknik glasbenih skupin prvič (zdajšnji F52), polno poletje dogod kov kot še nikoli poprej v zgodovini KLIŠE-ja (mednarodna izmenjava, mednarodni tabor, pomoč pri aktivnostih drugih organizacij). Bilo je “busy”, poučno, projektno, razpisno, zabavno in mednarodno! Tina Trdin, predsednica dec. 2014 – dec. 2015 sem predsedovala eno leto, Klubu litijskih in šmarskih študentov čali s kar nekaj izzivi, od 2015 do 2016. V tem letu smo se soo prebroditi. Že kot aktivistvendar jih s tako ekipo ni bilo težko je skupinsko delo, v tem ka sem se zavedala, kako pomembno za. Voditi skupino študenletu pa je to prišlo še posebej do izra naporno – večkrat smo tov je bilo zabavno in pa včasih tudi delo. Uspešno izpeljani se soočali s problemom motivacije za narediti in izpeljati vse projekti v tem letu pa kažejo, da se da poglobila znanje o vodenju in še več. Predvsem sem v tem letu težje, kot o tem piše teoriskupine, kar pa je v praksi velikokrat recenljivih izkušenj, ki mi ja. S to nalogo sem dobila ogromno nep ci samo pogumno naprej! še kako pridejo prav tudi sedaj. Klišejev narediti vse. S pravo ekipo – in to jo imate – se da

Petra Čož, predsednica 2015 – 2016


ovo študentsko , ko so me starejši dijaki napotili v njih vala kot Moj prvi stik s KLIŠE-jem je bil leta 2011 jeli v svoje vrste. Na začetku sem delo spre me so « anju sreč em odn »us po pisarno. Kmalu vrh kluba. KLIŠE ajnika, v letu 2016 pa stopila na sam blag delo la vze pre leta 3 za o nat ka, na aktivist ih poznanstev in izkušenj, ki mi bodo nov nja, zna e, širin ko veli l ese prin mi je v vseh teh letih jo in bolj jasjem mandatu sem si prizadevala za več svo V e. istil kor vo oto zag i pot i iern nadaljnji kar elo ☺ Med drugim je s pomočjo super ekipe kar dobro usp jekti, ki no sistemizacijo dela in menim, da mi i, zabavnimi, kulturnimi in ostalimi pro nim rod dna me , deli imi javn z ati aljev smo uspeli nad stega časa. Biti kom za bolj kakovostno preživljanje pro dija in tom den štu ni enje nam no ved m so še šnja v življenju, ki mi bo ostala v lepe izku a itivn poz vo oto zag e zam je del KLIŠE-jeve zgodbe super ekipo! i za veliko dobrih žurov in druženja s tud pak am , delo golo za le šlo ni saj spominu,

Mateja Gracar, sedanja predsednica


Halloween

Oviratlon Dan žena Festival skupnosti

Krvodajalska akcija Pust

Paintball

Škisova Tržnica


KLIŠE-jevo sodelovanje v lokalni skupnosti V slogi je moč. Več glav več ve. Brez muje se še čevelj ne obuje. Zabave, kulturno dogajanje, športna udejstvovanja, ugodnosti, izleti, izzivi in podvigi, veliki načrti ter želje. Vsega tega ne bi bilo brez sodelovanja in povezovanja, brez truda, iznajdljivosti, složnosti ter sanj. Ob tem se KLIŠE-jevci zavedamo, da naša lokalna skupnost zmore skupaj premagati marsikatero oviro. Tako z veseljem vedno izpostavljamo vsa sodelovanja in pomoč, ki jo prejemamo in jo tudi sami radi ponudimo vsem tistim v našem okolišu, ki strmijo k podobnim ciljem. Hvala vsem parterjem, sponzorjem, sodelavcem in društvom. Rezultati našega sodelovanja so vidni na številnih uspešno zaključenih projektih.

KOLOFON

KLIŠEjevih 20 LET JE ENKRATNA IN UNIKATNA PUBLIKACIJA, ki jo je izdal KLIŠE – Klub litijskih in šmarskih študentov naslov: Valvazorjev trg 8, 1270 Litija | telefon: 01 898 33 07, 051 685 722 mail: klub.klise@gmail.com | fb: klise.klub | web: www.klise.klub.si uradne ure: pon, sre in pet od 17:00 do 20:00 Svet publikacije - Anamarija Kamin, Katja Poznajelšek, Mateja Gracar Urednik: Anamarija Kamin (Študentske Priložnosti), Tina Trdin (Mednarodni projekti), Maja Mijić (Študentske politike), Mateja Gracar (Nagovor) VIP: Petra Kunc, Polona Konjar, Jernej Peterlin, Nina (Doblekar) Dremelj, Aljaž Zupan, Ernest Mrzel, Petra Čož Oblikovanje: Jure Urekar TISK: Demago, trgovina in storitve d.o.o. Izšel s finančno podporo Študentske organizacije Slovenije

Profile for Klub KLIŠE

Publikacija KLIŠE 2016  

Klub litijskih in šmarskih študentov (KLIŠE) je eden izmed 57 študentskih klubov v Sloveniji ter od tega med 51 klubi s statusom ŠOLS (statu...

Publikacija KLIŠE 2016  

Klub litijskih in šmarskih študentov (KLIŠE) je eden izmed 57 študentskih klubov v Sloveniji ter od tega med 51 klubi s statusom ŠOLS (statu...

Profile for klubklise
Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded