Page 1

Cajtng

Cajtng - tiskana.indd 1

Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov

Konec sveta

14.12.2012 19:24:58


Cajtng - tiskana.indd 2

14.12.2012 19:24:58


KAZALO Zgodovina konca sveta Konec sveta? Konec sveta kot sredstvo manipulacije Sveta ne bo konec niti po filozofsko... Sprememba mentalitete Zbogom, draga zemlja! Apokaliptično potovanje ali kako se predozirati filmske umetnosti? Revolucija Ne samo dijaki, tudi profesorji so športno aktivni Plamen Dijaška organizacija Slovenije - DOS Dijaški boomerangi povezujejo aktivne mlade Zakon o štipendiranju Je konec koncev sploh še konec? Sudoku in izjave profesorjev Dijaški žur: white neon paradise

Cajtng - tiskana.indd 3

4 6 7 8 8 9

10 11 12 14 18 20 22 23 24 25

14.12.2012 19:25:02


Dragi dedek Mraz! Naj ti najprej zaželim lep pozdrav iz deželice, locirane na sončni strani Alp. Pišem ti, da ti povem, da gre pri nas marsikaj narobe. A preveč se ne bom pritoževala, se že drugi dovolj namesto mene. V tem kratkem, a jedrnatem pismu bi ti rada, če dovoliš, razodela nekaj svojih drobnih želja za prihodnost. Preden pa planem z besedo na dan, dovoli, da pismu priložim tudi odraz marljive ustvarjalnosti ekipe idrijskih dijakov in študentov– našo najnovejšo številko Cajtnga. V tej številki boš našel obilico konstruktivno napisanih člankov, v prenekaterih je prisotna tematika konca sveta, ki je napovedan 21.12.2012. Skrb za morebitno ponavljanje je odveč, obljubim. Vsak pisec je na zastavljeno tematiko pogledal iz drugačnega zornega kota in temu primerno si boš lahko čas krajšal s številnimi interpretacijami v osnovi istega problema, ki preti naši družbi. Seveda pa se v novi številki Cajtnga pridno poglabljamo tudi v druge tematike. Te zanima, v katere? Le hitro se loti branja! No, prejle sem omenila nekaj želja, se spomniš? Dragi dedek Mraz, v prihodnjem letu te v imenu vseh srednješolskih sotrpinov naprošam za obilico dobrih ocen in zvrhan koš kreativnega udejstvovanja učencev tako na umetniškem kot tudi na športnem področju. Seveda pa ti prepovedujem, da pozabiš odposlati tudi pošiljke dobre volje za vse naše profesorje. No, to bi bilo zaenkrat vse. V imenu celotne ekipe Cajtnga in idrijskih študentov ti želim mnogo užitkov ob branju prispevkov. Katja

4 Cajtng - tiskana.indd 4

dijakov GJV inidrijskih Kluba idrijskih študentov | | Cajtng - Glasilo Cajtng dijakov- Glasilo GJV Idrija in Kluba študentov

14.12.2012 19:25:03


Konec sveta?

N

apovedi sodnega dne so stare, kot je staro človeštvo, najvztrajnejša pa je trenutno ta, ki za sodni dan postavlja 21. december 2012. Na ta dan se namreč konča star majevski koledar, a za razliko od današnje interpretacije Maji tega verjetno niso jemali kot konec sveta, temveč kot razlog za praznovanje. Dandanes pa za mnoge omenjeni datum predstavlja konec vsega. Za mnoge, le za znanstvenike ne. Slednji menijo, da glede na dogajanje v našem osončju življenje na Zemlji šele čez približno milijardo let ne bo več mogoče, še pozneje pa bo ta dokončno izginila. Maji: čas za praznovanje

V povezavi majevskega koledarja in napovedanih katastrof imajo najpomembnejšo vlogo nebesna telesa. Na podlagi zanimanja za astronomijo so Maji pravzaprav sploh lahko izdelali koledar, ki se je ločil na tri osnovne koledarske sisteme. Za napovedovanje krajše prihodnosti je ljudstvo uporabljalo koledar, ki se je menjal vsakih 53 let; poznali pa so tudi sistem, ki je omogočal vpogled v daljno preteklost ali pa prihodnost. S pomočjo slednjega je na površje priplaval tudi zloglasni 21. december. Datum je bil za Maje vsekakor pomemben, saj se je pojavil na več najdenih virih. Znanstveniki so v razlaganju le-tega razdeljeni na dva tabora. Prvi zagovarja teorijo, da je za Maje datum predstavljal konec oziroma menjavo daljšega štetja let, in sicer po vzorcu, ki se je ponavljal pri koledarju za krajše obdobje. Po teoriji sodeč naj bi bil torej 21. december podoben našemu silvestrskemu večeru. (Razloga za paniko torej ni. )

Obstaja pa tudi nekaj znanstvenikov, ki trdijo, da je v majevski kulturi obstajalo le določeno število menjav in da naj bi bilo obdobje, v katerem smo, zadnje izmed njih, torej naj bi bil 21. december res poslednji dan našega obstoja. V zvezi z majevskim koledarjem obstaja še več teorij, vendar sta zgornji razlagi med znanstveniki najbolj razširjeni, kaj pa je resnično, ne ve nihče; kljub temu da bomo kmalu izvedeli vsi. Deja Čuk, 2.a

5

Cajtng - tiskana.indd 5

14.12.2012 19:25:09


Zgodovina konca sveta

Škof Hilary iz Poitiersa, ki je živel v času cesarja Julijana, je napovedal, da se bo svet končal leta 365 našega štetja. Eden izmed njegovih prijateljev, škof Martin iz Toursa, je pripovedoval, da se je zlo rodilo z ustanovitvijo arijanstva, in napovedal konec sveta, ko bo ta vera dobila pravo moč in zrelost. Po njegovem mnenju enkrat med letoma 375 in 400.

Prvi so konec sveta napovedovali že Rimljani. Menili so, da bo mesto Rim uničeno v 120. letu njegovega obstoja, torej v letu 634 pred našim štetjem. Napoved so zgradili na mitu, v katerem se je Romulu prikazalo dvanajst orlov. Zgodnji Rimljani so predvidevali, da vsak od teh orlov predstavlja deset let življenjske dobe Rima.

0

Thiota je bila prva ženska, ki je napovedala konec sveta, in sicer v letu 848. Njena napoved jo je postavila pred cerkveno sodišče, kjer je bila prisiljena ovreči in zanikati svojo trditev.

500

100

Krištof Kolumb je trdil, da je bil svet ustvarjen pred 5343 leti in naj bi trajal 7000 let. Če predpostavimo, da ni leta nič, pomeni, da naj bi svet šel h koncu v letu 1658.

6 Cajtng - tiskana.indd 6

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov 14.12.2012 19:25:10


Italijanski renesančni slikar Botticelli je verjel, da se bo zadnje obdobje sveta začelo tri leta in pol po letu 1500.

Tudi slavni protestant Martin Luter je napovedal konec sveta. Trdil je, da se bo konec zgodil enkrat do leta 1600 in nič kasneje.

Isaac Newton je predvideval prihod sodnega dne leta 2000. V svoja predvidevanja in razlage je bil tako prepričan, da jih je predstavil v knjigi.

Papež Inocent III. je predvideval, da bo konec sveta 666 let po vzponu islama. Tako naj bi konec sveta sovpadal z letom 1284.

000

Skupina ugandskega verskega gibanja je napovedala konec sveta, ki naj bi se zgodil 1. januarja 2000. Ko se jim je njihova napoved izneverila, je vseh 778 pripadnikov izginilo ali v grozovitem požaru ali v več zastrupitvah ter ubojih. Preiskovalci ne vedo, ali so bile smrti posledice skupinskega samomora ali pa sta vodji skupine te umore dirigirala.

1500

Veliko Evropejcev je prihod črne kuge med letoma 1364 in 1351 razlagalo kot znak, da se zelo hitro približuje konec.

Leta 1000 je več kristjanov napovedalo prihod apokalipse, med njimi tudi papež Silvester II. Nekateri so iz neznanega razloga prihod zla in uničenja videli tudi v letu 1184.

20

12

…21. december 2012. Poti, kako se bo svet končal, je več. Nekateri menijo, da bo konec sveta povezan s prekinitvijo majevskega koledarja, trkom z izvenzemeljskim telesom, z zamenjavo magnetnih polj, morda pa z jedrsko vojno ali invazijo nezemeljskih bitij. Mnenje nekaterih je, da bo Zemlja uničena z eksplozijo supernove. Najdejo pa se tudi ljudje, ki verjamejo v vstajenje zombijev. Znanstveniki in učenjaki so skupaj z arheologi, zatrdili, da nobena od teh možnosti ni verjetna. Leja Tominec

7

Cajtng - tiskana.indd 7

14.12.2012 19:25:11


Konec sveta kot sredstvo manipulacije

Po radiu prepeva skupina Kingston: »/…/Radio pravi, da jutri bo konec sveta, zato vdihni življenje, dokler se da. Vem, da zveni kakor slaba šala, a temu nekoč se bova smejala./…/«

V

si govorijo o 21. 12. 2012. Vsi govorijo. A nihče od najglasnejših nima pojma, kaj se bo dejansko zgodilo. Tedensko se pojavljajo novi in novi dokazi, ki govorijo v prid tezi o domnevnem koncu sveta. Dokazi so najrazličnejši: od teorije koledarja Majev pa vse do najrazličnejših ljudi, ki govorijo o svojih izkušnjah z Nezemljani. Gre pri teh osebah zgolj za iskanje medijske pozornosti in željo po splošni prepoznavnosti, slavi? Verjetno pri večini. Širša množica te ljudi navadno obravnava kot sleparje, zato tudi če kdo izmed njih to ni, njegova vedenja niso obravnavana s primerno mero intelektualne resnosti. Posledično se lahko ta oseba le drži za glavo in tarna nad nezaupljivostjo mase. Verjetno se ne zaveda, da je za večino bolje, da mu ne verjame. V nasprotnem primeru bi ljudi postalo še dodatno strah. Morda bi jih celo zagrabila panika. A o tem kasneje.

Druga možnost pa je, da gre za ponovno igro slepih miši, pri kateri vlogo mačke prevzemajo mediji, vlogo miši pa, kot vedno, množica. Mediji so odličen zavojevalec množic. Vse, kar morajo storiti, je to, da se medsebojno uskladijo in da tudi njihovi zaposleni ne vedo več, kot je potrebno. Preprost sistem Big Brotherja, kruta realnost Orwellovega dela 1984, za katero smo prepričani, da se Nam pač ne more zgoditi. Res? Dejstvo je, da se nam ta realnost že dogaja in da se je dogajala že v prvi organizirani obliki življenja. Manipulator ima na voljo več načinov za vzpostavitev svoje nadoblasti. Povsem možno je, da je manipulator intelektualno najsposobnejši in čustveno najzrelejši. Dodatek podjetniške žilice je seveda obvezen. Torej, povsem legitimno je, da ta oseba postane vodja skupine. Nesprejemljivo pa je, da postane manipulator. Manipulator, ki ima v rokah moč, moč, da zavaja večino, in da ta večina postane orodje za dosego in izpopolnitev njegovih lastnih interesov. Žal je prav stanje manipulatorja najpogostejši zaključek zgodbe o sprva nevsiljivem in skrajno miroljubnem vodji. Moč in oblast spremenita človeški um, pohlep pa največkrat postane gonilni navdih ravnanja tovrstnih ljudi.

Približek sprejemljivosti bi bil mogoče dosežen, če bi bili manipulatorji današnjega časa dejansko najsposobnejši in čustveno najzrelejši ljudje. A niso. Njihova vrlina prav tako ni podjetniška žilica, marveč že prej omenjeni pohlep. Glavna podpora njihovi moči pa je strah večine. Panika. Ljudje so vodljivi, ko jih je strah. Potrebujejo vero v mogočnega vodjo, v vodjo, ki mu zaupajo, da jih bo popeljal na varno in obranil pred tegobami drugega desetletja enaindvajsetega stoletja. Posledično je edina naloga manipulatorjev, da poskrbijo za splošen strah, splošno paniko. Torej zakaj neki ne bi že tako preveč napihnjenim novicam s področja gospodarske krize in govoru o orožju za množično uničenje dodali še ščepec dejstva, da se 21. 12. 2012 obeta konec sveta? Konec sveta, ki ga nihče ne zna definirati, a je že samo dejstvo dovolj, da prestraši ljudi? Zakaj pa ne. Njihova mantra se verjetno glasi nekako takole: »Več strahu, večja vodljivost …«. Kingstoni pravijo, da se bomo nekoč smejali šali o koncu sveta. Iskreno upam, da to dejstvo drži. Mogoče pa se bomo nekega dne smejali tudi grotesknosti naših malih življenj, za katera rek Vsak je sam svoj gospodar ni nikoli veljal. Za zdaj pa je najbolje, da ostanemo zabubljeni v svetu nebogljenih ličink, katerih glavna naloga je preživljanje velikih tegob malega človeka in obenem lovljenje trenutkov iskrene sreče ter osebnega zadovoljstva. Katja Miklavčič

8 Cajtng - tiskana.indd 8

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov 14.12.2012 19:25:11


Sveta ne bo konec niti po filozofsko...

K

onec sveta so že dolgo nazaj napovedali Maji. Da ne govorimo o tem, da so verjetno za njimi še mnogokateri napovedali konec sveta, ki pa se seveda ni uresničil, saj nas potem vendar ne bi bilo več tukaj. A se nam ob teh napovedih poraja nemalo vprašanj. Na primer, kaj bo razlog za konec sveta? Človeška razuzdanost in hedonizem? Ali pa morda katarza vesolja? Dalje, od kod izhaja človek in zakaj je 21. december njegov konec? Ali pa morda ni? Seveda pa še vedno ostajajo vprašanja, ki so bila zastavljena še pred odkritjem tega koledarja. Kaj je smisel življenja? Od kod življenje izhaja? Obstaja duša, bog, realnost? Skozi stoletja so si jih zastavljali filozofi, od Sokrata pa vse do danes. A vseeno, ironično, ali pač ne, obstaja pojem eshatologije, ki pomeni nauk o zadnjih stvareh, o končnem cilju človeka, zgodovine, sveta. Potemtakem verjetno le obstaja konec sveta. A kje? In kako? In zakaj? Vprašanjem ni in ni videti konca.

Potem pa je tu še bog. Bog, ki je, če naj verjamemo krščanski dogmi, večen, nenastal, neminljiv in seveda vsemogočen. Kaj se bo zgodilo z njim, ko ne bo imel več ničesar, nad čimer bi bedel? Si bo ustvaril novo hišno žival, ki ga bo častila? Če je tako vsemogočen in smo mi njegova stvaritev, čemu nas ne bi rešil konca sveta? Če je bog željan, a ne zmožen preprečiti konca sveta, potem ni vsemogočen. A če nima želje, ima pa moč rešiti svet, potem je zlonameren. Če si želi in če je zmožen rešiti svet, zakaj bi ga bilo potem sploh konec? In ne nazadnje, če nima ne želje in niti ni zmožen rešiti sveta, zakaj mu potem pravimo bog?

Zdi se, da je vprašanj vsekakor preveč, odgovorov pa veliko premalo, da bi se lahko svet končal, kar tako, zaradi lepšega. Konec sveta lahko pojmujete, kakor hočete: kot apokalipso, eksodus, zadnji boj (čeprav verjetno ne bi bilo veliko boja, če bi si višje sile zadale, da nas uničijo) ali pa borbo za preživetje. Vprašanja ostajajo. Za dobro mero pa se porajajo še nova, ki nas še bolj zbegajo in nekako pripravijo do tega, da trezneje razmislimo, da je takoimenovani konec sveta le velik nateg. Saj vendar ne moremo biti izbrisani, ne da bi odgovorili na vprašanja, ki mučijo človeštvo že prenekatero stoletje.

Sprememba mentalitete

O

b omembi konca sveta ljudje navadno pomislimo na zaton civilizacije. Na konec vseh koncev. Trenutek, ko bodo vse ptice prenehale žvrgoleti, ko bodo vsi studenci jenjali žuboreti, ko se bo sleherni naseljenec planeta zemlje, pa naj se izmika in skriva, kolikor ga je volja, zazrl v obličje lastnega pogubljenja. Nešteto teorij obstaja, ki nam pripisujejo konec na podlagi uvidov, matematičnih izračunov, položaja zvezd in planetov, starodavnih prerokb, klimatskih sprememb, pa še marsičesa drugega. Morda je celo na pusti razpadajoči betonski steni kakšne stare socialistične tovarne nasprejan grafit, ki nam obelodanja, da naj bi se svet končal z zatonom komunizma. Naj si bodo teorije o tem, kakšna zla sila nas bo pogubila, še tako različne, imajo vse skupno lastnost. Umrli bomo, pa če nas bo razčetveril ogromen izpodnebnik, poslan z drugega konca galaksije, ali pa nas bo horda zombijev zgirzla na licu mesta.

Zakaj nikoli ne pomislimo, da konec sveta nujno ne pomeni našega pogubljenja, marveč lahko pomeni tudi spremembo mišljenja? Da bo 21. december postal dan, ko se bo svet obrnil na bolje? S tem nimam v mislih sodnega dne, kot ga poznajo v krščanski, pa tudi v islamski ekshatologiji. Dne, ko bo Bog razdelil človeštvo na dobre in slabe, ko bodo dobri zveličani in slabi obsojeni na pogubljenje v peklu. Čakam na dan, ko bodo slabi prenehali delati slabo in bodo na svetu le taki, ki delajo dobro. Ko bo konec podtikanj, laganj, zaničevanja, egoizma, egotizma in fašistične ali pa fašistoidne demagogije. Če vsakdo počisti le pred svojim pragom, bo čisto pred prav vsakim pragom.

Vem, ideja je zelo idealistična in prav malo verjetna. Vendar nič manj verjetna kot kakšna druga izmed bolj smrtonosnih opcij. Če se lahko srečamo z vesoljci, nas morda lahko sreča tudi pamet. Tomaž Kek

Tako se zdi, da konca sveta, na žalost, še ne bo. Morda pride nekega dne, ko ga bomo najmanj pričakovali in ko bo najmanj napovedan. A menim, da je do takrat še dolga, dolga pot, ki pa ne bo zlahka prehojena. Prej se bomo pobili, uničili atmosfero zemlje in zabodli nož v hrbet našemu prijatelju, kot pa dosegli tisti tako oddaljeni apokaliptični konec sveta. Dejan Ozebek

9

Cajtng - tiskana.indd 9

14.12.2012 19:25:11


Zbogom, draga zemlja!

(Nakupujte, saj imate le še nekaj dni)

D

ragi bralci in bralke, ni mi jasno, zakaj sploh pišem ta članek, saj so pred mano le še dobri trije tedni življenja na planetu, ki sem ga v dobrih osemnajstih letih že skoraj vzljubil. Vzljubil sem njegov prebujajoči se vonj spomladi, poletne noči, jesenske barve in belino zime. Vzljubil sem živali in rastline. In s časom sem vzljubil tudi ljudi. Morda sem jih imel rad že v otroštvu, rani mladosti, morda jih imam rad od prvega dne, a razumeti nas, živali z nekoliko bolj razvitimi možgani, je težko, in potemtakem se tudi težje vzljubimo med seboj. Verjamem, da čutite podobno grenkobo, ker boste svet, hočeš nočeš, zapustili na vrhuncu. Vseeno imamo možnost, da se vsaj malo pripravimo na poslednje slovo od našega ljubega planeta. Nihče ne ve, kam bomo odšli po 21. decembru, ki so ga Maji napovedali kot dan, ko bo izginila še zadnja drobtinica upanja iz naših src. To bo dan, ko bo vesolje doživelo katarzo, saj se bo znebilo najbolj egoističnega bitja, ki je kdajkoli nastalo – človeka. Oddahnilo si bo in znova nekoliko zadihalo. Dalo nam je priložnost, ki pa smo jo zapravili, a nismo povsem sami krivi. Vse je cikel in tudi cikličnost bivanja se mora nadaljevati, življenja takih ali drugačnih vrst morajo krožiti in naš čas se je pač iztekel. Vkolikor bo naša sredica, naša duša, preživela ta dan, se bo preselila v drugo dimenzijo. Nekateri upajo, da bi prišli v raj, spet drugi, da bi prišli v pekel. Slednji si verjetno želijo malce bolj razgibanega posmrtnega življenja! Imamo izredno prednost pred ostalimi vrstami oziroma vsaj predvidevamo, da jo imamo. Že Maji so spoznali, kdaj bo prišel dan apokalipse, če uporabim to tako priljubljeno besedo. Pojavi se vprašanje, kako si predstavljamo ta dan. Se zjutraj preprosto ne bomo zbudili in nikoli ne bomo niti izvedeli, kaj se je zgodilo, ali pa bomo umirali počasi in v mukah, ki nam bodo sprožale spomine na dejanja in odločitve, ki smo jih tekom življenja sprejemali? Znova si lahko vsak posameznik zamisli svojo najljubšo različico, a nekaj je povsem jasno, nihče ne bo preprosto prespal tega dne. Vsaj v tem bomo Slovenci enaki pred zakonom, pred zakoni vesolja in končnosti. Imamo le še nekaj dni. Ni veliko, a nekaj je. Ker jih sam želim preživeti kar se da lepo, sem sprejel ponudbo veletrgovca (ime naj ostane neznano) in vas še enkrat opozoril na to, da se Maji prav gotovo niso zmotili. Zatorej vam tukaj in zdaj na srce polagam zavedanje, da so to vaši poslednji dnevi, zato vam želim, da jih preživite z nakupovanjem daril pri veletrgovcih. Imajo prav posebno »apokaliptično« ponudbo. Zbogom!

Tomaž Hvala

10 Cajtng - tiskana.indd 10

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov 14.12.2012 19:25:12


Apokaliptično potovanje ali kako se predozirati filmske umetnosti?

Č

asi so težki. Trgi se polnijo s protestnimi množicami. Slovenija izgublja dragoceno inteligenco mladih, ki odhajajo v tujino po znanje in kruh. Poplave nam zalivajo kleti in mrzel veter nam veje skozi tenke kosti. Profesorji nam pod nos potiskajo grenko resnico hitro se približajoče mature, naše beležke pa se polnijo s krvavo rdečimi datumi testov in spraševanj. Po vrhu vsega pa nas decembra čaka še konec sveta. Kaj vse mora človek doživeti, pa jih še dvajset nima! Moram priznati, da me ta medijski apokaliptični šov nadvse zabava. Navdušuje me vsesplošna norija, ki spremlja odštevanje poslednjih dni človeške civilizacije, navdušujejo me tudi prežvečene in manj prežvečene teorije neizogibnega konca. Zdi se, kot da napovedana apokalipsa v ljudeh spodbuja domišljijo in premika meje ustvarjalnosti na sam rob vesolja. Naš konec postaja umetnost. Upodobitve naših kmalu zoglenelih trupel in uničenih dosežkov moderne civilizacije polnijo platna, čopiči pa se lomijo, ko umetniki nanj nanašajo debele plasti temno rdeče oljne barve. Nalivniki se krivijo pod težo besed, ko opisujejo, kako bo človeštvo padlo na kolena in v blatu prosilo za življenje. Blagajne se polnijo z zmečkanimi bankovci, ko v kinematografe hitimo gledat naš konec. In dejstvo je, da bo ta zagotovo nekaj posebnega. Če ohranimo zaupanje v umetnost, v film, če bo njihov scenarij naš scenarij, konec ne bo zanimiv, ampak prekleto epski!

Izogniti se splošno znanim holivudskim blockbusterjem, kjer nič hudega sluteče Američane preseneti invazija vesoljcev v vseh možnih oblikah, pač ne gre. Večina se nas spomni, kako smo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja trepetali ob Dnevu neodvisnosti, kjer so človeškim bitjem neznane vesoljske sile brezčutno napovedale vojno. Sama sem se z gledanjem postapokaliptičnih filmov, nabasanih z brezupom, paniko in terorjem, vrnila še malce bolj nazaj in se navdušila nad znanstvenofantastičnimi filmi sredine prejšnjega stoletja. Če omenim enega s prav zabavnim naslovom The Blob iz leta 1958, kjer Stevu McQueenu v glavni vlogi preti rjavkasta, želatini podobna gmota z (baje) vesoljskim izvorom, človek kaj hitro pozabi na skrbi zaradi približujočega se konca sveta in uživa ob simpatičnosti neverjetne zgodbe. Prav zanimiv je tudi remake grozljivke iz petdesetih, Invazija tretjih bitij (1978), z brkatim Donaldom Sutherlandom, kjer na zemljo v obliki parazitskih rožic prispejo vesoljci in pozneje napadejo nič hudega sluteče prebivalce San Francisca. Vesoljčki žrtev ne ubijejo, ampak njihova trupla zamenjajo za popolne, brezčustvene različice njih samih. Tako se porodi vprašanje, ali bo konec sveta v primeru, da se seveda res zgodi, dejanska fizična destrukcija današnjega sveta ali pa le nekakšno preoblikovanje družbe. Mogoče imajo tisti zgoraj z nami večje načrte in bodo človeka uporabili kot instrument za dosego nekega višjega cilja. Pa naredimo zaključek na podlagi komercialno najuspešnejših upodobitev apokalipse: če proti nam dejansko letijo neznani leteči predmeti, katerih edini cilj je uničenje planeta Zemlja, se praktično nimamo česa bati. Verjetnost, da vesoljska ladja ali pa asteroid, katerega prisotnost bo NASA seveda odkrila šele tri dni pred dejanskim koncem sveta, trešči na območje, ki ni Amerika, je praktično enako nič. Četudi pa se to zgodi, bomo tako ali tako vsi mrtvi, še preden rečemo vesoljec.

Obstajajo tudi tiste manj prijetne različice konca. Govorim o neprijetni situaciji, ko lahko navdušenje ob dejanski uresničitvi majevske napovedi prekine spoznanje, da ste edini preživeli apokalipso (oziroma se niste spremenili v vesoljca, zombija ali kakšno drugo nadležno zadevo). Če se vam to res zgodi, boste morali nase prevzeti težko breme, saj vas v tem primeru čaka neprijetna naloga ponovne vzpostavitve človeške civilizacije. Vendar je verjetnost, da se bo to zgodilo vam ali meni, resnično majhna. Če niste Američan, Will Smith ali nori znanstvenik, ki v kleti skriva epruvetke z antivirusi za vse, kar obstaja tam zunaj, potem lahko že zdaj nehate polniti shrambo in odložite lopato, saj nič od tega ne boste potrebovali. Bodisi boste mrtvi že iz principa bodisi boste morali še malce počakati, da vas reši nekdo, ki dejansko je Američan, Will Smith ali nori znanstvenik z epruvetkami. Če ne izpolnjujete pogojev, svetujem kvalitetno preživljanje preostalega časa z družino in prijatelji. Pametno bi tudi bilo, da se lotite okraševanja drevesca in peke piškotov, ker božiča tako ali tako ne bomo dočakali. Pa srečno.

Poglej si še: Spielbergovski spektakel Vojna svetov, Vladavina ognja (Prekrasni Christian Bale in Matthew McConaughey v bitki proti zmajem), Cesta (preberi tudi McCarthyjev roman), melanholična Melanholija, Sončna svetloba in 28 dni kasneje (odlična kombinacija Dannyja Boyla in Cilliana Murphyja). Eva Završnik

11

Cajtng - tiskana.indd 11

14.12.2012 19:25:12


Ne samo dijaki, tudi profesorji so športno aktivni

O

uspešnosti dijakov, tako na področju znanja kot tudi na področju športa, smo slišali že veliko. Da dijaki niso edini, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, sem se prepričala tudi sama.

Profesorji Gimnazije Jurija Vege Idrija svojega časa ne namenjajo le šolskim obveznostim, pač pa so tudi športno aktivni. Če poleg profesorjev športne vzgoje vključimo še preostali kolektiv, lahko zbornico preimenujemo kar v športno društvo, saj težko najdemo profesorja, ki vsaj delček svojega prostega časa ne bi namenil športni dejavnosti. Domnevam, da so profesorice matematike in fizike s svojimi računskimi vrlinami že vnaprej predvidele čas, ko bo nastopil konec sveta, zato so se že pred leti začele kondicijsko pripravljati, saj se zavedajo, da jih ravno tek lahko reši pred prihajajočim dogodkom. Tek, kakršen koli že, pa naj bo gorski, orientacijski ali maratonski, je med profesorji/profesoricami najbolj priljubljen. Nekateri svoj prosti čas posvečajo borilnim veščinam (karateju), drugi se sproščajo ob zvokih orientalske glasbe, veliko pa jih obiskuje rekreacijo (aerobika, pilates, joga, …). Večini te dejavnosti prinašajo sprostitev po napornem delovniku.

Resneje pa se s športom ukvarja profesorica matematike, Sergeja Lipušček, za katero so že številni tekaški dosežki. Lipuščkova je bila večkrat članica državne reprezentance v gorskih tekih, v okviru katere se je udeležila številnih evropskih in svetovnih prvenstev v Avstriji, Nemčiji, Poljski in Sloveniji. Navzoča je bila na dveh maratonih, na Dunaju in v Benetkah. Je redna udeleženka najbolj poznanega slovenskega tekaškega dogodka, Ljubljanskega maratona, in številnih tekaških tekmovanj (Vzpon na Hleviše, Kraški maraton, Ljubljanski tek trojk na dan zmage), od vsega začetka pa je zvesta Teku Primorske, ki ga je letos obiskala že enaindvajsetič. Prijazno se je odzvala na Cajtngovo povabilo k intervjuju.

12 Cajtng - tiskana.indd 12

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov 14.12.2012 19:25:13


Kdaj ste se pričeli ukvarjati s tekom? Je to vaš hobi že iz najstniških let? S tekom sem se pričela ukvarjati v prvem letniku fakultete. Ker se nisem mogla venomer učiti, sem sprostitev našla ravno v tem športu.

Kdaj pa ste se s tem športom pričeli ukvarjati resneje in se udeleževati številnih športnih dogodkov? Tekmovanj sem se pričela udeleževati, šele ko sem postala absolventka, saj sem takrat imela več časa.

Dijaki morajo za oceno, ki jo dobijo pri predmetu športna vzgoja, preteči tudi Cooperjev test na Rakah. Kakšen pa je vaš najboljši čas na Rakah?

Nikoli še nisem izmerila svojega najboljšega časa od drevesa (pri katerem dijaki začnejo teči) pa do konca. Moj najboljši čas od začetka Rak (pot je nekoliko daljša kot Cooperjev test) do konca pa je devet minut in šestintrideset sekund.

Kako vam poleg vseh obveznostih, ki jih imate zaradi družine in šole, uspe najti čas še za tek? Preden sem sploh imela družino in službo, je tek postal del mojega vsakdana, zato ga tudi kasneje, ko so se pojavile prej omenjene obveznosti, nisem mogla izključiti iz življenja.

Je slabo vreme za vas ovira pri teku? Ne, saj grem teč tudi v dežju, snegu.

Kateri dosežek vam največ pomeni? Največ mi pomeni moj najboljši rezultat malega maratona v Ljubljani (ena ura, sedemindvajset minut in štirinajst sekund).

Kaj vam je ljubše, tek ali matematika?

Ne bi se mogla opredeliti, kaj mi je ljubše. Matematika in tek sta del mene. Matematika je moj poklic, tek pa najljubši šport, je pa res, da sem matematiko vzljubila prej (že v srednji šoli). Res je tudi, da je med matematiko in tekom povezava, saj oboje zahteva veliko vloženega truda, matematika potrebuje vaje, tek pa treninge. Potrebni pa sta tudi nadarjenost in volja.

Kako bodo profesorji najlažje ubežali pred koncem sveta, je za vse še vedno velika uganka. Bodo pred naravnimi silami odplesali v ritmu, se poskušali braniti z udarci ali pa raje kar stekli?

Dijana Čataković

13

Cajtng - tiskana.indd 13

14.12.2012 19:25:13


Plamen

Ogenj je prasketal. Iskre so plesale na neslišno melodijo zubljev. Plesale so ples smrti. Ples ljubezni. Ples obupa. Ples brezupa. Neurejen ples. Križemkražem premikanje isker. Neurejenost življenja. Zmeda srca. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Resk. Ni lahko, ko pri devetnajstih letih mlada osebnost ugotovi, da je zajebala. Na celi črti. Da je vse zlagano, da je ona zlagana. Najhuje, ni si všeč. Ker je zajebala. Tako kot so baje zajebali državo. Ampak to je že druga zgodbica za vse prej kot lahko noč. Njena družina je razbita. Starejša sestra ima že tri skrajno nevzgojene in nadležne pamže, mlajši brat je pustil šolo pri sedemnajstih. Uradna zgodba je strašni učitelj fizike, ki ga je sovražil iz dna duše. Neuradna pa lahkomiselno popivanje in lovljenje samic. Mama se je vdala v brezupen primer malega lahkoživca, ki bi mu mera vsaj na videz trde očetove roke prišla presneto prav. A oče je na vojaški misiji izven domovine. Družina potrebuje denar. Spet uradna zgodba, za neuradno le ve, da obstaja. Ve le to, da mama zadnje čase vse prepogosto ponavlja rek: daleč od oči, daleč od srca. Vsak večer jo sliši, kako tiho hlipa v sobi. Prav tako ne prenaša, da se sestrina mulca igrata vojake. Da bi lahko študirala na želeni fakulteti, sta ji pri maturitetnem izpitu zmanjkali dve točki. Zaradi napačno postavljene vejice torej nikoli ne bo farmacevtka. Pravičnost šolskega sistema res ne pozna meja. Sms. Dons zvečer greš z mano na piknik h Oziju. Brez ugovorov! Mwa! Z veseljem bo šla. Ozijeve piknike ima rada. Večji del večera sicer vedno preživi sama. Ni ji hudega. Opazuje ogenj, ki ga Ozi vedno skrbno zaneti. Biti povabljen na njegove piknike, je privilegij, cenjen privilegij. »Živjo. Motim?« Drzna poteza za fanta njegovega kova. »Ne, ne. Seveda ne.« »Si sama?« Predrzno vprašanje za fanta njegovega kova. »Ne. Samo trenutno ne vem, kje se potika najboljša prijateljica.« Laž. »Katera?« »Ozijeva punca.« »Oh, ja. Seveda. Oprosti, nisem vedel, da si z njo.« »Lepo da te skrbi. Drugače zelo rada prihajam na zabave nepovabljena.« Začuden pogled. Pogled presenečenja »Hecam se!« Nasmehne se in ga pogleda izpod čela. »Ohh!« Izdih olajšanja, ki mu sledi nasmeh.

14 Cajtng - tiskana.indd 14

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov 14.12.2012 19:25:14


Nekoliko je jezen sam nase. Kolikor je on pač sploh lahko jezen. Nesprejemljivo se mu zdi, da vedno nasede ljudem. Vsi ga zlahka naplahtajo. In seveda izkoriščajo. V svoji že res idiotski naivnosti bi ga še mrtvo pijan človek prepričal, da je trezen. Je človek definicij. Definicije so varne, včasih sicer nekoliko zapeljive, a še vedno varne. Stabilne. Brez neumestnosti človeške pokvarjenosti. »Si mi res verjel?« Še vedno se nasmiha. Zardi. »Hjaa, no. Ton tvojega glasu je bil prepričljiv in …« »Ne, pa ni bil.« »Aaaa. No, prav, pa ni bil. Mislim, da moram …« Ugrizne se v jezik in se hitro zasuče na petah. »Nikamor ti ni treba.« Še vedno se smehlja. Obstane na mestu. Še vedno ji kaže hrbet. Ne upa si je pogledati v oči. Čez nekaj trenutkov zbere pogum in se obrne. Seveda ne zazna, da jo zabava s svojo naivnostjo. Da jo zabava njegova nerodnost. Približa se mu na razdaljo približno dvajsetih centimetrov. V njem gori alarm, vse lučke za preplah so obarvane živo rdeče. Vendar se ne premakne. Točka zanjo – igro mačke z mišjo lahko nadaljuje. Ne ovinkari. Svoje ustnice približa njegovim, svojo roko mu zaplete v lase, potegne ga k sebi in ga poljubi. Njen povsem od šoka negiben plen ji poljuba seveda ne vrne. To je ne moti. Odmakne se, ga pomenljivo pogleda s sprevrženim nasmeškom in odide. Pusti ga stati tam. Povsem nemočnega. Ogenj je prasketal. Iskre so plesale na neslišno melodijo zubljev. Plesale so ples smrti. Ples ljubezni. Ples obupa. Ples brezupa. Neurejen ples. Križemkražem premikanje isker. Neurejenost življenja. Zmeda srca. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Zmeda. Resk. Ni lahko, ko pri devetnajstih letih mlada osebnost ugotovi, da je zajebala. Kot večina drugih vrstnic, je tudi sama že pri šestnajstih ugotovila, da ljubezen ne more ozdraviti ran osebnega nezadovoljstva. Ne more ozdraviti niti napak preteklosti in ne slabe osebnosti. Ona je slaba osebnost. Osebnost, ki bo vedno škodovala soljudem, namerno ali nenamerno, pod okriljem botre naivnosti. Vendar pravijo, da je za vsakogar upanje. Naj bo. Bo vsaj ona lažje živela. Katja Miklavčič

15

Cajtng - tiskana.indd 15

14.12.2012 19:25:15


Revolucija

S

prememba, dobra ali slaba, je nujna. Kaj pa če se stvari dolgo ne spremenijo? Revolucija. Vedno bo prostor za spremembe. Pa jih sploh potrebujemo? Da. Nujno in hitro. Pogledam svet in se sprašujem, če smo mi izgubljena generacija. Millijoni ljudi so hodili, kjer hodimo mi, in za seboj pustili spremembe. Jih bomo mi? Vsak dan zlezem globlje v dvom. Smo tega sploh sposobni? Ja! Če lahko vsi ostali, zakaj ne mi? Se spomniš, ko smo bili v vrtcu in so nas vprašali, kaj bomo, ko bomo veliki. Rekli smo, da bomo predsednik, superman ali kaj podobnega, in slej ko prej so nam povedali , da je to nemogoče. Jaz pravim, da so se motili. Dosežeš lahko vsak prekleti cilj, ki ga imaš, kako visoko pa si cilje zastaviš, je popolnoma odvisno od tebe. Kdo ve? Sramežljivi fant, ki sedi na koncu razreda, bi lahko odrastel v tvojega predsednika. Dekle, ki se na hodniku nasmehne vsem, tudi tistim, ki jih ne pozna, bi lahko osvojilo Nobelovo nagrado. In na nek majhen način bosta spremenila svet. Ga boš ti? Vsak dan vidimo slabe stvari, ki se dogajajo na tem čudnem svetu. Otroci umirajo povsod, živali so mučene in usmrčene, ljudje se bojujejo, ker niso sposobni deliti. Osebno nisem pripravljena postopati naokrog in čakati, da se to preneha. Si ti? Iščem revolucijo zavoljo revolucije. Ker jo hočemo in ker jo potrebujemo. Samo poglej okrog sebe! Se ti zdi svet zadovoljen s tem, kar je? Ne! Svet se trga po šivih zaradi vsega nemira in ko poči, ne bo na naših starših in voditeljih, da ga popravijo. Prihodnost bo odvisna od nas! In jaz jo nestrpno pričakujem. Čas je, da se dokažemo in spremenimo stvari. Ne prosim za krvavo nasilje in divje množice na ulicah, iščem samo spremembo. Spremembe morajo biti narejene za boljši svet. Sliši se kot kliše, a vse je res, ker smo svet pripeljali do sem in ga moramo zdaj rešiti.

Iščem revolucijo. Pravzaprav prosim zanjo, ker nočem leteti v pozabo, za sabo hočem pustiti spremembe. Da bodo nekega dne otroci brali o naših življenjih in si želeli da bi živeli v našem času. Prav tako, kot si jaz želim, da bi živela v času drugih velikih revolucionarjev: kralja Arthurja, Napoleona, Churchilla, Lennona ... vsi so spreminjali svet. Danes bodo ponosni na nas! Polona Ferjančič

16 Cajtng - tiskana.indd 16

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov 14.12.2012 19:25:15


Cajtng - tiskana.indd 17

14.12.2012 19:25:15


VSESPLOŠNA STAVKA

VSESPLOŠNA 17. novemberSTAVKA 2012

17.organizacija november Slovenije 2012 Dijaška Dijaška Slovenije (Alenorganizacija Hliš, predsednik DOS) (Alen Hliš, predsednik DOS) DijakinjeDijakinje in dijaki, študentke in študentje, delavke inin delavci! in dijaki, študentke študentje, delavke in delavci! Dijaki smo danes SITI SRANJA! ZNANJA! Želimo si ZNANJA! Dijaki smo danesŽelimo SITIsi SRANJA! Današnja vsesplošna stavka ja resno opozorilo Vladi in državnim organom, ki so šli predaleč! Dijaki že nekaj let OPOZARJAMO na Današnja vsesplošna stavka ja resno opozorilo Vladi in državnim organom, ki so nazadnjaško obnašanje oblasti do nas. Naše prisotnosti nihče ne obravnava kot resne. Naših predlogov nihče ne obravnava konstruktivno. šliDOVOLJ! predaleč! Dijaki že nekaj let OPOZARJAMO na nazadnjaško obnašanje oblasti Nam je tega

do nas. Naše prisotnosti nihče ne obravnava kot resne. Naših predlogov nihče ne obravnava konstruktivno. Nam je tega DOVOLJ!

Dijaki smo proti nepremišljenemu spreminjanju pravic, ki ne slabšajo samo položaja dijakov, študentov in delavcev, temveč VSEH državljanov Republike Slovenije! Sprejemanje odločitev brez konsenza socialnih partnerjev vodi v PROPAD. Prišel je čas, ko je potrebno opozoriti Dijaki na neposlušnost in samovoljo voditeljev države spreminjanju na sončni strani Alp. smo proti nepremišljenemu pravic, ki ne slabšajo samo položaja

dijakov, študentov in delavcev, temveč VSEH državljanov Republike Slovenije! Sprejemanje odločitev brez konsenza socialnih partnerjev vodi v PROPAD. Prišel je čas, ko tarča je potrebno opozoriti na se neposlušnost insosamovoljo države Da smo dijaki prelahka napadov z visokih položajev, kaže že leta. Vzeli nam malice, voditeljev vzeli so nam otroške dodatke in sončni strani Alp. štipendije,na dijaški domovi so predragi, našim staršem nižajo plače ali jim enostavno ne dajo dela. Naši dedki in babice nam ne morejo

dati več žepnine. Država nam s tem odvzema TEMELJNE POGOJE IZOBRAŽEVANJA! Najbolj pa Velikim zamerimo razslojevanje med dijaki!

Da smo dijaki prelahka tarča napadov z visokih položajev, se kaže že leta. Vzeli so nam malice, vzeli so nam otroške dodatke in štipendije, dijaški domovi so Dijaki si takšne prihodnosti NE ŽELIMO! ZAHTEVAMO boljši jutri! Kruljenje želodcev ne postaja preglasno. nas zdaj, jutri predragi, našim staršem nižajo plače ali jim naših enostavno dajo dela.Poslušajte Naši dedki bo kruljenje močno,nam da ne mogli dati spati! več žepnine. Država nam s tem odvzema TEMELJNE POGOJE in tako babice neboste morejo IZOBRAŽEVANJA! Najbolj pa Velikim zamerimo razslojevanje med dijaki! Hvala!

Dijaki si takšne prihodnosti NE ŽELIMO! ZAHTEVAMO boljši jutri! Kruljenje naših želodcev postaja preglasno. Poslušajte nas zdaj, jutri bo kruljenje tako močno, da ne boste mogli spati! SLIKA 1: 'Papir prenese vse' SLIKA 2: Hvala! 'Fotka HLIŠ'

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov Cajtng - tiskana.indd 18

14.12.2012 19:25:16


Dijaška organizacija Slovenije - DOS

MO na tivno.

VSEH rebno

tke in morejo e med

j, jutri

D

ijaška organizacija Slovenije (DOS) je demokratično organizirana stanovska organizacija dijakov v Republiki Sloveniji. DOS združuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje. Ker dijaki premalo poznajo delovanje njihove organizacije, vam jo predstavljamo v pričujočem članku. Konec septembra je v Državnem zboru potekala 1. redna seja DOS, kjer so predstavniki dijaških skupnosti izvolili novo vodstvo, ki bo naslednje leto usmerjalo delovanje organizacije.

Alen Hliš se je tako z novimi člani predsedstva v novo šolsko leto podal poln energije in želje po delu in čim boljšem predstavljanju in zagovarjanju slovenskih dijakov in dijakinj. Aktivni pa niso postali le člani predsedstva, temveč tudi njihovi odbori, ki so jih prevzeli ob izvolitvi. Tako je Klemen Peran prevzel odbor za socialo, Vasilije Simeunović odbor za mednarodno sodelovanje, Tadej Zajmi odbor za izobraževanje, Mark Marič odbor za interesne dejavnosti, Matej Petek odbor za informiranje, Žiga Imperl in Andraž Kvas pa sta prevzela odbor za regionalno delovanje. Predsednik DOS je v uvodnem nagovoru poudaril probleme, ki jih za dijake prinaša sedanja kriza, in se tako predstavil kot predsednik, ki se zaveda svoje odgovornosti in funkcije. »V tem mandatu želim približati DOS in dijaške projekte vsem dijakom v Sloveniji,« je poudaril Alen in nadaljeval, da mora DOS tudi v prihodnje ostati gonilna sila novih idej na področju dijaške politike in postati tisti subjekt, ki bo dijakom prenašal pomembne in relevantne informacije.

19

Cajtng - tiskana.indd 19

14.12.2012 19:25:16


Kot je to v navadi, je DOS tudi to leto pripravil projektni načrt za celo leto. Bližajo se nam projekti, kot so Mednarodni dan dijakov, Božično darilo DOS, Dijaška nacionalna konferenca, NE!Nasilju, Dijaški sklad in še mnogi drugi. S projektom Božično darilo DOS bo že drugo leto zapored pomagali socialno ogroženim dijakom in jim s finančno pomočjo ter presenečenjem polepšali praznike. Da pa se ne bi obdarovali le v prednovoletnem času, je DOS ustanovili Dijaški sklad, ki z enkratno finančno pomočjo skozi vse leto pomaga dijakom iz socialno šibkih družin. Po lanskoletni uspešno izvedeni Dijaški nacionalni konferenci bo DOS konferenco pripravil tudi to šolsko leto – s to razliko, da bomo tokrat k sodelovanju skušali pritegniti tudi sosednje države. Na področju dijaškega organiziranja nas tako zagotovo čaka zanimivo leto DOS se redno odziva tudi na vse zakonodajne in druge vsebinske predloge in ideje, ki vplivajo na dijaško populacijo v Sloveniji. Na svoji spletni strani (www.dijaska.org) redno obvešča o dejavnostih organizacije, pravicah dijakov in dijakinj ter možnostih, ki se mladim odpirajo v slovenskem okolju. Napisal Alen Hliš, predsednik Dijaške organizacije Slovenije Uredil Žan Menart

Kaj dela DOS? Dijaška organizacija Slovenije se zavzema za:

(1) izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov, (2) uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov,

(3) zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih aktivnostih,

(4) utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah, (5) medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov, (6) izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah,

(7) informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi,

(8) zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, (9) zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse, (10) zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno šolo in drugo. (vir: dijaska.org)

20 Cajtng - tiskana.indd 20

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov 14.12.2012 19:25:16


Zakon o štipendiranju Vrnimo mladoletnim dijakom štipendije!!

V

letu 2011 so z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in nato s spremembo Zakona o štipendiranju mladoletni dijaki ostali brez pravice do državnih (in Zoisovih) štipendij. Vse od takrat Dijaška organizacija Slovenije (DOS) bije boj proti tem spremembam, konec pa je morda končno na vidiku. Študentska organizacija Slovenije je namreč v zadnjih mesecih spisala predlog novega Zakona o štipendiranju (ZŠtip). V novembru je tako potekalo intenzivno zbiranje podpisov za vložitev zakonodajnega predloga. Študentski klubi in njihove dijaške sekcije so potrebnih 5.000 podpisov zbrali v 7 dneh. Zakon je sedaj že vložen kot zakonodajni predlog, na prve obravnave pa lahko računamo po novem letu. Zaenkrat kaže na to, da ima predlog široko podporo tako med mladimi kot tudi med nekaterimi parlamentarnimi političnimi strankami, ki bodo na koncu o zakonu odločale. A kaj zakon sploh pomeni za dijake?

Novi Zakon o štipendiranju VRAČA odvzete štipendije mladoletnim dijakom ter ponovno omogoča prejemanje državnih in Zoisovih štipendij tudi za mladoletne dijake. Argument ob odvzemu je namreč bil, da bodo izpad štipendij za mladoletne korigirali s povečanjem otroških dodatkov, ki jih prejemajo starši. Nerazumljivo torej je, da je 18.000 dijakov izgubilo štipendijo, hkrati pa se je tudi število prejemnikov otroških dodatkov zmanjšalo s 371.000 na 270.000. Več o predlagani spremembi Zakona o štipendiranju lahko razberete iz tabele ali pa si preberete na spletni strani www.dostopna-izobrazba.si. Žan Menart

Cajtng - tiskana.indd 21

14.12.2012 19:25:17


Dijaški boomerangi povezujejo aktivne mlade

Z

veza študentskih klubov Slovenije je v sodelovanju z dijaškimi sekcijami študentskih klubov po Sloveniji v preteklem letu pričela z izvajanjem projekta Dijaški boomerang. Gre za projekt izobraževalne narave, na katerem predstavniki dijakov v obliki delovnega vikenda pridobivajo različne kompetence, potrebne za organizacijo dogodkov, izmenjujejo primere dobrih praks iz svojih dijaških sekcij in snujejo nove projekte, tudi skupne. Poklepetali smo z vodjem Odbora za dijake na Zvezi ŠKIS, Martinom Retljem.

Za začetek opišiva Dijaške boomerange za tiste, ki se z njimi še niso srečali!

Projekt je eden izmed mnogih projektov, usmerjenih v izobraževanje kadra za študentske klube. Škis se, kot glavni servis klubov in tisti, ki v veliki meri poskuša zagotoviti vse potrebno za delovanje klubov, zaveda, da je prenos znanja z bolj izkušenih na novince izrednega pomena. Enako vlogo izobraževanje igra pri dijakih. Dijaški boomerang je ‘utelešenje’ izobraževalnega projekta, motivacijskega vikenda in povezovalnega seminarja med raznolikimi dijaškimi sekcijami iz vse Slovenije.

Od kod ideja za projekt?

Ideja za projekt izvira iz brainstorminga na dijaškem delovnem vikendu, ki ga je organiziral odbor za dijake pred dvema letoma, ko smo dijake učili, kako vihariti svoje možgane, rezultat oziroma posledice dobre ideje pa so presenetile vse. Razvil se je uspešen sistem izobraževanja mladih. (op. a.: Iime dijaški boomerang pa je predlagala prav dijakinja GJV, Lena Lapanja.)

Kakšen je bil potek projekta doslej?

Do zdaj se je odvilo šest Dijaških boomerangov v najrazličnejših slovenskih krajih: na Ptuju, v Velenju, Novem mestu, Postojni, Radovljici in Murski Soboti. Vsak je uspešnejši, saj se tudi predavatelji z odbora prilagajamo potrebam dijaških sekcij in se ob tem razvijamo ter pridobivamo nove izkušnje in znanja.

22 Cajtng - tiskana.indd 22

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov 14.12.2012 19:25:17


Gre pričakovati nadaljevanje projekta? V prihodnosti načrtujemo izvedbo 3 Boomerangov v različnih regijah: v Kranju, Tolminu in Celju. Organizacijo Dijaških boomerangov Zveza ŠKIS subvencionira preko razpisov, vedno pa smo tudi odprti za dogovor o organizaciji takšnega izobraževanja z vsemi dijaškimi sekcijami.

Kakšni so odzivi klubov, dijakov? Odzivi dijakov so večinoma izredno pozitivni, mnogi dijaki pridobijo znanje, potrebno za delovanje v dijaških sekcijah, in motivacijo za izvedbo mnogih idej, ki bi si jih želeli izvesti.

Sabina Carli

„S Polono sva se v septembru udeležili Dijaškega boomeranga v Postojni. Na prvi dan dogodka smo imeli več delavnic na temo organiziranja družabnih prireditev, z naslovom Projektni managment. Spoznali smo vse faze, ki so potrebne, da dogodek uspe. Čeprav se sliši zelo uradno, naj vam povem, da je bilo vzdušje zelo sproščeno in zabavno. Da pa ni vse temeljilo zgolj na izobraževanju, smo se zvečer z novimi prijatelji odpravili na zabavo v Cerknico. 
Drugi in zadnji dan Boomeranga pa je bil namenjen samo druženju. Preživeli smo ga v adrenalinskem parku Postojna. 
Obe sva mnenja, da nama bo ta vikend ostal v zelo lepem spominu. Pridobljeno znanje pa je dijaška sekcija Kluba idrijskih študentov že uporabila v praksi, prvič za zelo uspešen dijaški žur v Swenaku, ne dvomim pa, da ne bo znanje prišlo prav tudi v prihodnje.” Mia Moravec, udeleženka na Dijaškem boomerangu

23

Cajtng - tiskana.indd 23

14.12.2012 19:25:17


Je konec koncev sploh še konec?

M

islim, da sem o »koncu sveta« prvič brala na teletekstu na Vojskem, kjer smo imeli karateistične priprave, pred skoraj desetimi leti. Če se prav spomnim, je bila takratna napoved za leto 2028 ali nekaj podobnega, torej precej v prihodnosti, a me je kljub temu zelo prizadela.

»Kakšen konec sveta neki? Ni šans, ne ... jaz hočem črni pas iz karateja pa fanta in dolgodlako čivavo pa veliko hišo ob jezeru in rdečo katrco pa konja ... Kakšen smisel ima potem vse to, če se bom čez par let preprosto preprosto razblinila? Bedarija. Ni šans, da bo konec sveta. Pač ne more biti res. Ker ne sme.« Stvar se je čez čas nekako ugnezdila v meni, zrasla sem in nisem več toliko premišljevala o tem, čeprav sem še vedno ostajala zelo občutljiva na kakršno koli omembo konca sveta. Kar je dejansko bilo precej aktualno, saj so se v zadnjih letih, kot v serijski proizvodnji, začeli oblikovati take in drugačne teorije o vesoljcih in kometih, ki bodo poslali našo Zemljo nazaj v nič. V tem kontekstu sem postala celo zelo naklonjena državi ZDA, ki je izjavila, da bodo Američani le upravičili ta znameniti blišč ameriških filmov in celo realizirali junaško dejanje uničenja vsakršnega kamenčka, ki bi se utegnil približati orbiti, rezervirani za Zemljo. Vsaj občutka, da sem edina s travmami o koncu življenja vseh Zemljanov, ni bilo več. Sčasoma pa tudi strahu ne, kar je dober stranski učinek te masne proizvodnje zastrašujočih novic. Ko bi človek moral napovedano umreti že vsaj trikrat pri svojih sedemnajstih letih, pa ni, se vsekakor počuti bolje. V vsem tem namreč morda leži celo širše romantično sporočilo, in sicer: Je konec vseh teh koncev res sploh še konec? Karolina Gaja Rupnik Caruso

Uredništvo Glavni urednik: Tomaž Kek

Uredniški odbor: Katja Miklavčič, Dijana Čataković, Leja Tominec, Deja Čuk, Mateja Koblar, Tomi Peternelj, Karolina Gaja Rupnik Caruso Predstavnika KIŠ-a: Sabina Carli in Žan Menart Mentorica: Romana Kokošar

Svetovalka pri oblikovanju: Lea Ward

Ilustraciji k prispevkoma Revolucija in Plamen: Mateja Koblar Vinjete: Leja Tominec

Fotografije na naslovnici in ob kazalu: Tomi Peternelj Oblikovanje: Tomaž Kek

24 Cajtng - tiskana.indd 24

| Cajtng - Glasilo dijakov GJV Idrija in Kluba idrijskih študentov 14.12.2012 19:25:17


Prof. Boh: (piše na tablo) Ojoj, tole sem pa dvakrat napisala!

Prof. Lipušček:

Miha: (je vprašan in nečesa ne razume, zato ponovi vprašanje) : Ja, kako, katerega leta?

3

Mariiiička sem brihtna!

Prof. Boh: Kaj tistega leta, kot da bi rekla tistega leta, ko je imel pes teleta!

Profesorica geografije sprašuje: Kakšno je oceansko podnebje? Učenec: Taku ... Fleutnu.

Marko: (se ukvarja s telefonom - gleda pod klop)

prof. Ester: (ugotovi, da ima telefon): Ja, Marko, a ti tolk škiliš, da gledaš dol, vidiš pa na tablo? Profesorica biologije vpraša: A so v ljudje živeli v času dinozavrov? Učenec: Seveda, Kremenčkovi! Profesorica: Ma nje no ...

Profesorica kemije obupuje: Vi ste taki čudaški otroc‘.

3 2 3 6 5 9

8 1 4 5 9

Cajtng - tiskana.indd 25

3 9

4 6 6

6 1 7 5 3 9 2

To je tako, kot da bi te medved lovil okoli drevesa, pa bi imel krog prednosti!

1 2 8 3

2 7 1 2 5

6 1 3 7 1 4 2 3 6 5 5 3 4 9 7 4 8 3 3

Profesorica pri uri slovenščine: Kaj je tnalo?

Učenec: A ni to tisto, kjer se je zbodla Trnuljčica?

Profesorica kemije se pritožuje zaradi smeha v razredu: Pa kdo je izumil ortodonte? Če bi imeli grde pa špičaste zobe, bi jih veliko manj radi kazali!“ Profesorica kemije klepetajoče miri: „Punce! “ in brez premora nadaljuje: „A si že, Janez?“

4 6 7

1 2

25

14.12.2012 19:25:20


Dijaški žur: WHITE NEON PARADISE

1. december v Swenak klubu Foto: Jan Sedej

KIŠ Klub idrijskih študentov je objavil fotogalerijo 21. december 2012

Ker družbenih omrežij še niso začeli izdajati v tiskani verziji, Gimnazija Jurija Vege in Klub idrijskih študentov pa to s Cajtngom počneta, namenjamo tokrat nekaj prostora tudi fotogaleriji. V začetku meseca decembra je bil organiziran prvi dijaški žur, ki so ga pripravili aktivisti Dijaške sekcije KIŠ. Pacahnaj se!

Cajtng - tiskana.indd 26

14.12.2012 19:25:25


Cajtng - tiskana.indd 27

14.12.2012 19:25:25


Cajtng - tiskana.indd 28

14.12.2012 19:25:26

Cajtng [dec 2012]  

Cajtng je mladinsko glasilo Gimnazije Jurija Vege Idrija in Kluba idrijskih študentov. Ta številka je izšla 21. decembra 2012, njena naslovn...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you