a product message image
{' '} {' '}
Limited time offer
SAVE % on your upgrade

Page 1


Zvitica ZIMA 2020 2020/1 450 izvodov Cena: 0 € Odgovorna urednica: Valentina Ambrožič Lektoriranje: Valentina Ambrožič Oblikovanje naslovnice: Tjaša Miketič Oblikovanje in prelom: Tjaša Miketič Tisk: Bucik, d. o. o. zvitica.kbs@gmail.com www.klub-kbs.si


kazalo Uvodna beseda..........................................................................5 ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA Slovenski absolvent in njegova pravica...................................7 Korak k svobodni družbi..........................................................9 Kako nam pametni telefoni uničujejo zdravje?...................11 UČIMO SE Materinstvo in nosečnost – biologija in trend.....................13 In vino veritas – Vinogradništvo v Beli krajini...................16 DIJAŠKI KOTIČEK Kompleks Petra Pana..............................................................19 Dijaki za dijake........................................................................20 AKTUALNO MC BIT.....................................................................................23 Ti, Bela krajina.........................................................................24 Podjetniški inkubator.............................................................25 AV LAB Snemanje kratkega filma Nabiralka......................................27 MARJANCA, POMAGAJ! Marjanca ja si neupam, al bom ti napisou, kaj moreš rečt, boš rešla namest mene?..........................................................29 ŠTUDENTSKA KUH’NA »Wake me up« smuti...............................................................31 Japonski cmočki......................................................................32 Zelenjavna juha.......................................................................33 Festival predikatov..................................................................34


4


UVODNA BESEDA MANJA NOVAK Moja prva uvodna beseda. Ne vem, če sem se 6 let nazaj, ko sem prvič vstopila v prostore Kluba belokranjskih študentov, zavedala, da bom nekoč tudi sama postala predsednica in da bo klub postal tako velik del mojega življenja. Ko sem v oktobru postala 35. predsednica KBŠ-a, sem velikokrat slišala: »To je pa velika odgovornost. O, zdaj boš pa odgovorna za vse ...« Odgovornosti se nikoli nisem bala, morda celo nasprotno. Za veliko ljudi ima ta beseda negativen pomen, kar ni nič čudnega, saj je še v slovarju tisti, ki je odgovoren, pojasnjen kot ‘’dolžen sprejeti sankcije, dati opravičilo’’. A biti odgovoren je zame več kot sprejeti sankcije. Mladi se ne smemo bati odgovornosti, temveč jo moramo ponosno sprejeti. Z odgovornostjo rasteš, se učiš in tudi zmaguješ. Kot odgovorna oseba si moraš upati skočiti v neznano, priznati napako ali pa trdno stati za svojo odločitvijo. Največjo odgovornost čutim do ljudi, ki mi stojijo ob strani in mi zaupajo. To je celotna letošnja ekipa Klu-

ba belokranjskih študentov. KBŠ ni le predsednik ali predsednica, zato sem del moje odgovornosti prenesla na svojo ekipo, ki ji zaupam. Želim si, da rastemo in se učimo vsi. Verjamem v timsko delo in zato vem, da v letošnjem študijskem letu skupaj z ekipo, ki stoji ob meni, z vztrajnostjo in dobrim delom lahko dosežemo vse, kar si zadamo. V leto 2020 je upravni odbor Kluba belokranjskih študentov stopil odgovorno. Tako do ostalih članov, kot tudi do vseh mladih v Beli krajini. S projekti se bomo trudili izboljšati življenje mladih v lokalnem okolju in s tem pozitivno vplivati na širšo skupnost. Pred nami je leto polno novosti in novih izzivov, ki se jih ne bojimo, ampak komaj čakamo, da se iz njih nekaj naučimo. Če pa bomo na poti naleteli na oviro, nas ne bo sram prositi za pomoč. Ker, saj veste, nikoli ne veš vsega. Manja Novak, predsednica KBŠ

5


SLOVENSKI ABSOLVENT IN NJEGOVA PRAVICA

MATEJ BANOVEC

Nekaj mojih bivših sošolcev iz dodiplomskega študija na Nizozemskem svojih obveznosti ni opravilo v rednem predvidenem časovnem okvirju treh študijskih let. Kaj o tovrstnih primerih pravi študentska svetovalka na fakulteti? “Nič posebnega ni, če se kaj takega zgodi. Mnogo študentov usklajuje različne obveznosti ob študiju, naleti na težaven predmet ali pa jim diplomska naloga, prvo obsežnejše akademsko raziskovalno delo, v prvo predstavlja prevelik zalogaj”. Te obveznosti lahko zaključijo v času dodatnega šolskega leta, tj. “četrtega letnika” sicer troletnega programa. Plača se četrtina šolnine, tj. 500€ za letnik, če želiš le pravico opravljati izpite/diplomsko, ali polovica šolnine (1000€), če ti je ostala le diploma in si želiš doplačati še mentorstvo. Kaj pa privilegiji? No, nizozemski visokošolski sistem be like:

Da nebom nefer do Holanđaninof, še skus maš omogočeno poceni kopiranje in tiskanje ter znižano vstopnino v par muzejof (10€ namesto 12€). Manj sarkastično, sama šolnina je relativno poceni glede na kakovost študijskih programov, profesorskega kadra itn., še sploh v primerjavi z UK in ZDA. Kk pa to zgleda na sončni strani Alp? Dragi neuspešni študent! Čestitke za v roku nezaključene študijske obveznosti! Evo ti družbeno sprejemljivo poimenovanje in še eno leto gratis ugodnosti! Lp, Vlada RS Ena prvih reakcij moje mame, ko sm ji reku, da je diploma uspešno opravljena, je bla: “Bravo sinko! Ja, kaj pa absolvent, a tega ne boš nič imel?” Ko da je to neka vrednota, nek cilj v življenju, ki se mi je zdej izmuznu. Namesto da se stvar

7


poskuša nerodno stlačit v paradigmo troletnega študijskega okvirja, kot to naredijo Nizozemci s “četrtimi letniki”, dobi neuspešen študent pri nas cel uraden, fensi, kvazimednaroden naziv: absolvent. Pa še celo paleto ugodnosti, ki jo sami bulje poznate ko ja. OK, vse omenjeno zgoraj glede težav, ki se ti lahko pojavijo pri zaključevanju študija na Nizozemskem, važi tudi pri študiju v Sloveniji. Stvari pridejo vmes, nisi glih na nekem džabe družboslovnem faksu … pa se stvari pač zavlečejo. Razlika pa obstaja pri odnosu. Gori se bo hitro šlo računat: za to zamujeno leto porabiš dodaten dnar za šolnino, ne morš še vstopit na trg dela kot izobraženec, tk da ti je prihodek majnši za recimo 2k € (tudi če delaš nekaj za minimalca v tem času), tk da te to podaljševanje stane od oka 25k € na leto v t.i. “stroških priložnosti”. Pa pr nas? Meh. Zaslužiš neki glih z diplomo al pa brez, s statusom je še ful enih ugodnosti, na absolventski izlet je tk treba it, pa pr iskanju šihta so papiri itak majn vredni ko ViP … Srž problema absolventstva po mojem ni tulko v samem odnosu študentov do podaljševanja študija. Problem se začne nekje drugje. Kakih 15 let nazaj smo pri nas začeli uvajati bolonjski sistem. Pri tem je študent za pridobitev iste, 8. stopnje izobrazbe (stara diploma) moral namesto štirih let študirati eno leto dlje. Ode ti eno leto cveta mladosti, kr tk, v imenu evropeizacije. Pri tem pa je bilo spregledano oz. ni bilo upoštevano eno drugo dejstvo. Dijak, ki zaključi štiriletno srednješolsko izobraževanje brez ponavljanja razredov, to pri nas stori v letu, ko postane star 19 let (z redkimi izjemami, ne, Cime?). Povprečna starost ob koncu srednje šole v večini zahodnoevropskih držav pa je 18 let. Marsikje, denimo v Franciji, imajo tudi preskakovanje razredov, ki ni nič nenavadnega. Tam imam enega kolega, ki pri dvajsetih zaključuje dodiplomca, pa ni nek intelektualni superheroj. Pod črto, pri nas ni možno doštudirati 2. stopnje pred 24. letom starosti, drugod po Evropi, kjer so ohranili nekatere 3+1 programe, pa si lahko konc pri 22 letih ali celo prej s preskakovanjem razredov. Point je, da država slovensko mladino sistemsko zadržuje v osnovnih in srednjih šolah (vsaj) eno leto predolgo. Razmislite, sploh tisti, ki imate izkušnje v tujini: bi eno leto svoje mladosti rajši namenili izmenjavam, praksam, (plačanemu) prostovoljstvu, lovu na poceni lete, učenju jezika/ov … ali vam bi fuuuul majnkalo, če bi se eno leto majn za****vali v glavo z vlogo mitohondrijev v celici, integriranjem per partes i povratno svojilnimi zaimki? *

Kritiki bi lahko rekli: Pa sej so se srednje šole skozi leta pomehkužle, maturanti že tk zapuščajo srednje šole z bistveno manj znanja ko včasih. Da, res je. Res pa je tudi, da ne živimo več v svetu, kjer bi mejniki šolskega sistema predstavljali nek končni cilj, ki ga dijak/študent opravi in s tem avtomatsko postane nek somebody. V sodobnem času, v bolonjskem sistemu so matura, diploma, in magisterij le stopničke pri odkrivanju in negovanju strasti do nekega strokovnega področja, ki dejansko terja stalno in dolgoletno usposabljanje, da se lahko nekdo, ki v njem deluje, po vsem tem obnaša kot dr.mr. brez primere. Tisti najboljši so itak skromni in se ne, ampak o tem kdaj drugič. Skrajšanje OŠ + SŠ šolanja za eno leto, recimo z enim razredom manj OŠ, bi hkrati rešilo ali olajšalo kar nekaj drugih realnih problemov, ki bodo kmalu ali že pestijo državni izobraževalni sistem. Ublažil bi se akutni problem pomanjkanja oz. vzdrževanja šolskih objektov in opreme ter prihajajoči manko učiteljskih kadrov, ki jih baje vse manj izšolamo. Prihranki pri skupni masi plač za učitelje ter nižji tekoči stroški šol zaradi manjšega obsega dela bi se lahko prerazporedili za povišice preostalim učiteljem ter investicije v prenovo šolskih objektov. Ministrstvo in učitelji bi bili primorani v inventuro obstoječih programov ter pocepavanje balasta v njih. Stroški za državno sponzoriranje absolventov in faliranih študentov na splošno bi se zmanjšali, saj bi lahko mladi gratis podarjeno leto od države reinvestirali v enoletni program “iskanja samega sebe” (kar je že aktualno drugod po Evropi). Po tem letu bi se podali v študij, ki jih res zanima, so zanj odkrili neko strast, ki po sami gimnaziji morda še ni bla izkristalizirana, i ga poharali iz prve ko Mikić srne. Ali pa bi spoznali, da želijo delat takoj, namesto da izgubljajo dragocena leta po faksih …. Pod črto: problem masovnega absolvenstva se ne more in ne sme obravnavat samo kot problem posameznih neuspelih študentov, ampak kot sistemski družbeni problem neučinkovitega izobraževalnega sistema. Za ta problem rešitev obstaja – poglejte si denimo šolske sisteme Nemčije, Francije, UK, ZDA, Španije, Irske, Nizozemske … ki si svoje dijake pri 18 upajo napotiti na univerze, ki so uglednejše kot naše. So naši dijaki toliko umsko počasnejši, da rabijo dodatno leto priprav na faks, ali je naš sistem potreben celovite reforme?

* Primeri niso mišljeni kot direktni napad na konkretne snovi, ki so za posameznike iz stroke pomembne in zanimive. Namenjeni so ilustraciji razvlečenosti vsebin, ki jih morajo dijaki brezkompromisno predelovati na poti do “zrelostnega izpita”.

8


KORAK K SVOBODNI DRUŽBI ROK ŠIKONJA

»Svoboda je pokora zakonu, ki si ga postaviš sam.« - Jean-Jacques Rousseau, švicarski filozof Močno verjamem, da je predpogoj za normalno in zdravo družbo, družbo napredka in blaginje, poveličevanje svobode posameznika, tako s strani družbe kot s strani posameznika. Skrbi me, da se to zavedanje nahaja prenizko na naši prioritetni lestvici, če ne že skoraj na dnu vrednot, ki so nam podarile blaginjo, ki jo uživamo danes v zahodnem svetu. Še več, to zavedanje zares ni bilo nikoli do konca in pristno zakoreninjeno v mislih in podzavesti slovenskega naroda. Skozi skoraj vso zgodovino slovenskega naroda, od časa frankovske države do Svetega rimskega cesarstva, od Habsburžanov do Ilirskih provinc in nazadnje od Avstro-Ogrske do Jugoslavije, nam je bilo ponotranjanje svobode, kot ene izmed najvišjih vrednot, onemogočeno, če ne celo prepovedano, tj. Slovenci nismo bili v položaju, da bi sami odločali o svoji prihodnosti in usodi. To se je kazalo v izkoriščanju naših prednikov, zatiranju naše kulture in jezika ter neupoštevanja enakopravnosti pri političnem udejstvovanju. Čeprav se zdi, da smo Slovenci v Jugoslaviji uživali določeno mero svobode, je bila ta v tej totalitarni federativni republiki hudo okrnjena. Oblastniki so omejevali svobodo govora, tiska in zborovanja ter preganjali drugače misleče, prepogosto tudi z nasiljem. Zaradi naštetega je slovenski narod kronično zadušen v okrnjeni predstavi, kaj svoboda sploh je. Tukaj lahko tudi iščemo vzroke o naši trenutni demokraciji z napako, nedelovanju pravne države in državnih institucij, od zdravstva do šolstva. Kako razvozlati ta gordijski vozel? Začnimo z opisom oz. predstavo, kaj svoboda sploh je. To je vprašanje, ki se ukvarja s samim bistvom človeka in medčloveškimi odnosi. Ne vidim možnosti, da lahko posameznik zaživi celovito in polno življenje, če se v svojem času na zemlji ne sooči z njim. Na prvi pogled se zdi očitno, da bo dojemanje svobode različno vsakemu posamezniku. Iz zapisov velikih mislecev, ki so poskušali razložiti pojem svobode, je moč izluščiti, da lahko svobodo opišemo s tremi osnovnimi gradniki, koncepcijami svobode. Prvi gradnik je tisti, ki ga največ ljudi poveže s pojmom svobode, to je učinkovitost človekove pristne volje, da človek vlada v sferah njegovega oz. njenega življenja. Z drugimi besedami, to je moč odločitev posameznika, da si izbira poklic, partnerico, kaj bo pil, jedel, s kom se bo družil, kje bo hodil, o čem bo govoril in o čem pisal … Skratka, kakšno težo imajo odločit-

ve posameznika za spreminjanje in vodenje lastnega življenja. Na primer, odrasli sin, ki živi z mamo in mu ta narekuje kako živeti, ali ženin, ki mu je dodeljena nevesta, ali ženska v družbah, kjer je podrejena moškemu, so tega gradnika prikrajšani. Drugi gradnik svobode je podoben, a vendar drugačen. Govori o vprašanju odprtih vrat, to je o dostopu do lastnega življenja, da ima človek vrata do različnih sfer lastnega življenja odprta. Prvi gradnik govori o tem, da človek sam izbere vrata, skozi katera bo vstopil, nič pa katera od njih so odprta in koliko so odprta. Temu gradniku pravimo tudi participativni vidik svobode in pravi, da ni pomembno, kako učinkovit in uspešen bo človek, če izbere določena vrata, a vendar, da je izpolnjen, morajo biti ta vrata odprta. Na primer, v družbi se kaže, da imamo omogočeno aktivno in pasivno volilno pravico, da se lahko prosto gibljemo, da smo lahko sprejeti v šolo, univerzo, da se lahko zaposlimo v zasebnih in javnih podjetjih … Ta vidik je odvisen tudi od osebnih okoliščin, od našega zdravja, genetike, obnašanja, namreč invalidu ali osebi z Downovim sindromom so nekatera vrata že a priori zaprta in s tem njihova svoboda manjša. Še več, manjša je lahko tudi zaradi naše lastne nevednosti, da nekatera vrata sploh obstajajo, ali preteklih dejanj, npr. v primeru bivših zapornikov. Eklatanten primer pomanjkanja odprtih vrat je kastni sistem v Indiji. Če pa bi bila svoboda zgrajena samo iz teh dveh gradnikov, bi bila zelo osiromašena. Tretji gradnik govori o najvišji svobodi, ki jo lahko doseže človek. Pravi, da ni dovolj, da človek vlada svojim sferam (prvi) ter da ima vrata do njih odprta (drugi), temveč da je sposoben vladati samemu sebi, ali po domače brzdati samega sebe. Po nareku filozofa Immanuela Kanta je človek svoboden, če je avtonomen, to pomeni, da se je sposoben odreči zunanjim težnjam, npr. pritisku pričakovanj staršev ali družbe; egoističnim in zunanjim silam, npr. kot poraženec v športu priznati zmago nasprotniku, zavzeto poslušati nekoga, s katerim se ne strinja; težnjam narave, npr. lakoti, žeji ali spolni sli; oziroma vsem tendencam, ki niso skladne z njegovim moralnim zakonom in diktatom njegovega razuma. Ta gradnik si lahko razlagamo tudi v teološkem smislu, in sicer da je najvišja svoboda za verujočega, če se odreče zemeljskim težnjam in sledi verskemu nauku, ki je skladen z enakostjo vsakega človeškega bitja in človekovim dostojanstvom. Lahko bi rekli, da so verniki svobodni, če se zadosti »bojijo boga«. V pluralistični in demokratični družbi ni moč zanikati, da čeprav je tretja koncepcija svobode najvišja, še ne pomeni, da je najpomembnejša. Zato je

9


naloga države, da vse tri gradnike obravnava enakopravno ter s tem zagotavlja sleherniku, da živi življenje, kot si sam želi (kolikor je le mogoče). V luči napisanega se je na mestu vprašati, kako je s svobodo v današnji družbi? Ne le, ali smo svobodni, temveč ali stremimo k temu, da tako tudi ostane? Če smo intelektualno pošteni, smo v Sloveniji lahko hvaležni, da nam je prva koncepcija svobode do visoke mere uresničena. Pa vendar je del tega vidika v zadnjih letih na hudem udaru, pod pretvezo boja proti »sovražnem govoru«. Drugi vidik svobode je v današnji dobi visoke družbene, zlasti materialne, neenakosti močno različen od posameznika do posameznika. Število odprtih vrat in njihova kvaliteta sta namreč zelo odvisna od našega finančnega in socialnega položaja, mednje spada tudi kraj bivanja (o čemur sem pisal v prejšnji Zvitici). Obstaja več ukrepov, ki bi blažili ta problem, a vendar mnogi od njih kličejo po večji vpletenosti države v naša življenja – svobodo v zameno za svobodo – kot bi rekel kulak Medved v Partljičevi komediji Moj ata, socialistični kulak: »Država da, a tudi vzame.« Ne glede na visoko stopnjo svobode (prvi in drugi gradnik), ki jo v moderni družbi uživamo, se mi zdi, da se vse bolj oddaljujemo od tretje, najvišje koncepcije svobode. Z drugimi besedami, postajamo zaporniki samih sebe, kar se jasno kaže v nemalo tihih problemih današnje družbe. Ko smo toliko odvisni od mnenja, odobravanja družbe, vrstnikov, da si večje pozornosti, več všečkov, želimo za vso ceno, četudi to pomeni, da moramo pokazati več kože na fotografiji, da potlačimo svojo in posnemamo osebnost drugih, da svoje razumsko prepričanje zamenjamo za pavšalno mnenje skupine, ki jo želimo navdušiti. Ko podležemo skušnjavam oglasov in mnenju »influencerjev« ter se prepustimo neskončnemu potrošništvu, s tem da kupujemo stvari, ki jih zares ne potrebujemo. Ko na pijači s prijatelji ali na zmenku nismo sposobni brzdati sami sebe, brez da bi pogledali v telefon, objavili fotografijo našega »izjemnega« življenja. Človek, ki ni sposoben uživati v pristni družbi ljudi, ki jih občuduje, ter vedno išče dodatno potrditev od zunaj, s tem da vzbuja zavist, ljubosumje ter izraža prazno samohvalo, ni svoboden, kaj šele zadovoljen s samim seboj. Da bi v sekularnem smislu v celoti razumeli tretji gradnik svobode, je potrebno razumeti, kaj pomeni slediti moralnemu zakonu. Moralni zakon v človeku vrednoti, kaj je prav, dobro in kaj narobe, slabo. Po Kantu je dejanje moralno, če je avtonomno in če »naredimo pravo stvar s pravim namenom.« Ponazorimo to s primerom. Zamislite si, da ste lastnik trgovine z živili in da pred vami na blagajni stoji kupec, ki je nepozoren, koliko drobiža mu boste vrnili. Četudi mu ne vrnete točno, tega ne bo opazil. Ali je vaše dejanje moralno, če ste mu vrnili točen znesek? Čeprav ste naredili pravo stvar, je moralnost dejanja odvisna tudi od njegovega name-

10

na, pravi Kant. Če je vaš namen, da to storite, ker ne želite tvegati dobrega imena vaše trgovine ter posledično bodočih kupcev in denarja, potem vaše dejanje ni moralno, saj ni avtonomno in nima dobrega, plemenitega namena. Če pa to storite, ker se zavedate, da bi s tem ta denar ukradli, in ker želite ostati zvesti svojim moralnim načelom, ki krajo tretira kot slabo, potem lahko rečete, da je vaše dejanje moralno. Ker če želimo ostati zvesti sami sebi, potem ne smemo nikoli kršiti zapovedi svojega razuma in moralnega zakona. Za konec sprašujem bralca, zakaj je sploh vredno slediti svojemu moralnemu zakonu in posegati po najvišjem pojmovanju svobode, če lahko drugače več dosežemo v življenju? Sam ponujam krajši odgovor. Drži, da s sledenjem lastnim interesom, kjer cilj upravičuje sredstva, lahko dosežemo več v finančnem, materialnem in kariernem pogledu, a vendar v zameno zastavimo dosežke na duhovnem in osebnem področju. Kajti eno je živeti z drugimi ljudmi, drugo pa živeti s samim seboj. Po drugi strani pa si zamislimo družbo, v kateri nihče ne spoštuje svojega moralnega zakona, oziroma če želite, se ne boji boga, in zgolj zasleduje lastne interese z vsemi mogočimi sredstvi. (Ali si je sploh to potrebno zamišljati, ali je dovolj zgolj pogledati skozi okno?) Ali si kdo globoko v sebi želi živeti v takšni družbi – brez pristnih prijateljev, zaupanja, varnosti in miru? Moj odgovor že veste. Poznavanje pojmov, kot sta svoboda in moralnost, je ključno, če želi človek posegati po nekih višjih, globljih ciljih ter živeti dobro življenje, kako biti boljši, na dolgi rok tudi uspešnejši, človek. Blaginja in napredek družbe sta plod tega, teh vrednot, stremljenja k svobodi ter poveličevanja pravih, dobrih ljudi. Ampak najprej je potrebno začeti pri sebi.

P.S. Za študente in dijake, uspeh pri delu in študiju, kot tudi prijateljstvu in zabavi, je močno povezan s tretjo koncepcijo svobode, tj. da smo sposobni osredotočiti se na problem pri roki in odmisliti zunanji svet, socialna omrežja (»svajpanje« po Instagramu ali Facebooku). Le s pravo samokontrolo in sposobnostjo, kako krotiti samega sebe, lahko posegamo po najboljših različicah svojega Jaza. Nihče pa ne pravi, da je pot do uspeha lahka.


KAKO NAM PAMETNI TELEFONI UNIČUJEJO ZDRAVJE? IVA POPOVIČ

V zadnjih dvajsetih letih se je uporaba pametnih mobilnih telefonov močno povečala, kar posledično vpliva na vsa področja življenja, predvsem pri mlajših generacijah, ki jih danes brez telefona v roki redkokdaj vidimo. Izmed približno 8 milijard ljudi na svetu jih od tega kar 6 milijard uporablja pametni telefon, kar je precej šokantna informacija glede na to, da ima dostop do normalno delujočega izuma, na katerem očetje po navadi najdejo čas za predolgo branje časopisa (po domače mu rečemo tudi “WC”), le 4,5 milijarde ljudi. Ko govorimo o posledicah pretirane uporabe pametnih telefonov, se večinoma osredotočamo na tiste, ki zamajejo naše psihično zdravje in spreminjajo socialno življenje. Toda, ali ste se mogoče kdaj vprašali, kako te popularne napravice vplivajo na vaše možgane in telo? Pri gledanju telefona navzdol je zgornji del hrbtenice ukrivljen enako, kot če bi nam za vratom sedel osemletni otrok (s povprečno težo osemletnika seveda), kar je precej zaskrbljujoče, saj ljudje okvirno preživijo 4,7 ur dnevno na telefonu. Sklanjanje glave nad telefonom povzroči večji pritisk na vrat, kot če je naša glava zravnana. Pritisk je kar od tri do šestkrat večji, kar pri rednih uporabnikih telefona povzroči bolečine. Omenim naj še druge elektronske naprave, kot so televizija, računalnik, torej naprave z zaslonom, ki pri vseh ljudeh povzročajo enako težavo, in sicer kratkovidnost. Če sem čisto iskrena, se sama pogosto zalotim, kako se moj kratek odziv na sporočilo, ki bi mi moral vzeti le nekaj kratkih trenutkov, sprevrže v enourno brskanje za nepotrebnimi informacijami po Instagramu ali Facebooku. Socialna omrežja pa seveda niso edina stvar, zaradi katerih je telefon težko izpustiti iz rok. Vzemimo za primer mobilno igrico “Candy Crush”. Pri tej igrici postopoma dosegaš majhne zmage, pri čemer občutiš zadovoljstvo, to pa zato, ker so možgani nagrajeni z manjšimi odmerki dopamina. Dopamin je hormon, ki spodbuja živahnost in dobro voljo, bistri misli in buri domišljijo, skratka je odgovoren za našo srečo. Več zmag prinaša več različnih nagrad, vsakič pa se za nov občutek zadovoljstva izloči še več dopamina. Ti odmerki skupaj ustvarjajo “compulsion loop”, kar si Slovenci prevajamo kot nekakšno “prisilno zanko”, ki nastane tudi pri uživanju nikotina in kokaina. Naši možgani so nagnjeni k iskanju neke novosti oziroma nagrade in zaradi tega so aplikacije na našem telefonu ustvarjene tako, da nas konstantno obveščajo z novo vsebino, zaradi katere je telefon težko pustiti pri miru. Pomislite,

kolikokrat na dan dobite sporočilo na “instič”, “snepič” in “fejsič” ali pa že samo to, kakšno bo jutri vreme v Metliki. Zaslon oddaja posebno modro lučko, ki pri pretiranem gledanju v telefon lahko povzroča motnje spanca, kar med drugim negativno vpliva na razvoj sladkorne bolezni in raka. Z drugimi besedami temu valovanju rečemo sevanje. Študije na to temo se izvajajo, vendar te skorajda ne dohajajo hitrosti razvoja različnih omrežij in sevanj, ki smo jim že izpostavljeni. Kljub vsemu je bila pred kratkim objavljena klinična študija, ki je dokazala povezavo med sevanjem prenosnih telefonov in rakom možganov pri podganah. Raziskovalci so podgane 9 ur na dan, 2 leti zapored izpostaviljali tipu sevanja, ki ga proizvajajo mobilni telefoni. Izkazalo se je, da se je pri podganah povečalo tveganje za razvoj tumorjev v možganih in srcu. Tu leži odgovor na vprašanje, zakaj nam mamice vedno težijo: “Daj telefon iz žepa!” Sevanje lahko zmanjšamo tako, da uporabljamo zvočnik za pogovor ali se poslužujemo prostoročnega telefoniranja. V primeru slabega signala je pametno telefon držati čim dlje od svojega telesa. Ljudje, ki uporabljajo telefon ponoči ali pred spanjem, težje zaspijo, poleg tega jim v telesu primanjkuje melatonina (hormona, ki sodeluje pri nadzoru človeškega cikla spanja in budnosti). Po mnenju strokovnjakov, naj tehnoloških naprav ne bi uporabljali 2-3 ure pred spanjem. Tudi v boju z odvečnimi kilogrami telefon ni človekov zaveznik. Različne aplikacije sicer pomagajo pri izgubi oziroma nadzorovanju teže, a ko je čas za obrok, je telefon treba pospraviti. Pretirana osredotočenost na telefon preprečuje zaznavanje količine in vsebine hrane. Raziskave v Sloveniji kažejo, da kar 93 % mladostnikov, starih med 18 in 29 let, uporablja telefon zgolj zato, da preženejo dolgčas. Dejavnosti, kot so branje knjige, druženje s prijatelji, povezovanje z novimi ljudmi, gradnja medčloveških odnosov, skorajda ni več. Ljudje se utapljajo v nomofobiji, kar pomeni, da pri daljši neuporabnosti telefona občutijo strah in stisko. V pričujočem besedilcu sem naštevala same negativne posledice uporabe »mobilnega čudeža 21. stoletja«, čeprav vsi dobro poznamo tudi njegove pridobitve. Vsaka stvar nam namreč v življenje prinaša pluse in minuse, naša stvar pa je izbor in odnos do predmeta. Tudi Srečko Kosovel zapiše: »Zlato je gnoj in gnoj je zlato … oboje je nič … ali neskončno …« Dragi bralci, v življenju je venomer treba iskati srednjo pot, ni zdravo pretiravati v ničemer in z ničemer.

11


MATERINSTVO IN NOSEČNOST – BIOLOGIJA IN TRENDI

JAKA ŠIKONJA

Mogoče nekoliko staromodno, a vendar evolucijsko, se določeni pari odločajo za starševstvo v študentskih letih. Historično je bilo starševstvo v tem obdobju nekaj kulturno normalnega, z razvojem družbe pa opažamo trend odlašanja starševstva na kasnejše življenjsko obdobje. Skupaj se bomo poglobili v biološke ovire, s katerimi se bomo srečevali, in v sociološke vzroke, s katerimi želimo pojasniti trende. Pri človeški vrsti je genetsko ženski spol določen z odsotnostjo Y kromosoma, moški pa z njegovo prisotnostjo. Točno določen del na Y kromosomu vpliva na vse ostale gene in narekuje, kakšen biološki spol se bo razvil. Biološko gledano to enostavno pomeni, kakšni reproduktivni organi se bodo razvili in kakšne sekundarne spolne znake bo oseba razvila. Razen v redkih primerih bodo genetske ženske razvile nožnico, maternico in jajčnike, v katerih se bodo pojavile že prve spolne celice. Žensko reproduktivno obdobje je zaznamovano s cikličnimi krvavitvami, ki niso božja kazen, ampak znak, da se reproduktivni organi pripravljajo na zanositev. Začne se

Slika: Ciklične spremembe skozi normalni ženski ovulatorni menstrualni cikel.

s prvo menstruacijo t. i. menarho nekje pri 12 letih. Ob menstruaciji se skozi nožnico sprosti odluščena sluznica maternice s primesjo krvi in izločkov materničnega vratu. Namreč po prenehanju krvavitve se notranji del maternice – endometrij – ponovno začne debeliti, razvijajo in vejijo se žile, saj se želi vzpostaviti kar se da idealne pogoje za vgnezditev oplojenega jajčeca, iz katerega se razvije plod. Če do vgnezditve ne pride, se ravnovesje hormonov poruši, kar je signal za ponovno menstruacijo. V menstrualni cikel je vpleteno tudi zorenje jajčeca ali ženske spolne celice. Jajčece se razvija vzporedno z endometrijem in se okoli 14. dneva cikla v procesu ovulacije izloči proti jajcevodom. Če se na svoji poti do maternice sreča z moško spolno celico – spermijem, pride do oploditve. Da pride do prave zanositve, se mora kompleks delečih se celic vgnezditi v zadebeljen endometrij. Na tej točki moram poudariti, da moški in ženske niso enaki na biološki ravni, zato ne moremo pričakovati tudi enakosti v družbenem kontekstu. Posebnost, ki jo zasledimo pri ženski, je, da ima ženska končno število spolnih celic, ki se razvijejo že med nosečnostjo. Kasneje njihovo

13


število upada do menopavze, to je zadnje menstruacije, ki nastopi nekje okoli 50. leta na račun stalnega propadanja ženskih spolnih celic. Evolucijsko gledano je bila človeška vrsta zasnovana, da je do konca življenja plodna, kar pomeni, da je prišlo do smrti pred nastopom menopavze. Z razvojem medicine pa se je življenjska doba nesorazmerno dvignila, medtem ko je čas nastopa menopavze dokaj konstantna. Tako ženske svoja zadnja desetletja živijo izven reproduktivne dobe. Odsotnost menstruacij še ne pomeni, da je ženska neplodna, temveč v to smer govori odsotnost razvoja jajčnih celic in odsotnost ovulacij. Na en menstrualni cikel se večinoma celovito razvije le ena jajčna celica, torej lahko nekje predvidimo, da se tekom ženskega reproduktivnega obdobja razvije okoli 400 jajčec, kar teoretično predstavlja maksimalno število otrok. Pri moškem posamezniku pa se spolne celice obnavljajo, že v enem samem ejakulatu jih je lahko več milijonov, tako moški ni omejen z maksimalnim številom potomcev. Za preživetje človeške vrste oz. določenih genov je bilo prednostno, če je ženska pazljivo izbirala partnerje, moški pa je bil nagnjen k promiskuiteti. Ženska biološka ura potemtakem tiktaka od prve do zadnje nosečnosti, čeprav obstajajo razlike v plodnosti ženske čez njeno reproduktivno obdobje. Vrh plodnosti doseže v sredini dvajsetih let, nato pa začne upadati. Strm padec plodnosti nastopi po 35 letu starosti. Z odlaganjem nosečnosti na kasnejše obdobje se vse več parov srečuje z neplodnostjo. Vsak sedmi par naj bi bil neploden. S tem pojmom označujemo nezmožnost zanositve po enemu letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov. Dodatno s staranjem kvaliteta jajčec upada, saj se pojavljajo napake v genetskem zapisu, kar opazimo kot večje pojavljanje kromosomskih nepravilnosti (npr. Downovega sindroma) in spontanih prekinitev nosečnosti. Razlog za neplodnost ni moč iskati samo pri ženskah, ampak se kvaliteta sperme pri moškem zmanjša po 50. letu. Zaradi upada libida s starostjo pade tudi število spolnih odnosov. Kljub vsemu se starost mater ob prvi nosečnosti povišuje, trenutno je ta v Sloveniji okoli 30 let, ko se že bližamo obdobju vse večje neplodnosti, pogostejših kromosomskih napak in pogostejših zapletov v sami nosečnosti. Omenjajo se naslednji razlogi: • »Najprej štalca, pol kravca.« - moški in predvsem ženske se vse dlje šolajo in kasneje postajajo finančno samostojni. • Uporaba raznih kontracepcijskih metod, s katerimi ženske po lastni izbiri vplivajo na svojo plodnost. • Težave pri ustalitvi s stalnim partnerjem in često menjavanje partnerjev pred ustalitvijo, skupnim

14

življenjem in poroko. Prihajajoče generacije bodo imele s tem vse večje težave, saj je promiskuiteta nekaj sprejetega, hkrati nismo več toliko vztrajni pri vzdrževanju odnosov s partnerjem. • Karierno nestimulatorno okolje za postati mati. Ker bo evolucija v zglednem času težko doprinesla k podaljšanju ženskega reproduktivnega obdobja, to je k znatnem zamiku menopavze ali k zamiku obdobja najvišje plodnosti, se bomo v prihodnosti vse pogosteje srečevali z neplodnostjo. Na eni strani imamo metode za preprečevanje nosečnosti, na drugi strani pa imamo načine, kako povečamo možnost zanjo. Če želi par zanositi po naravni poti, je pomembna pogostnost spolnih odnosov in njihova umestitev v menstrualni cikel. »Delaj močneje in pametneje.« nazorno opiše smernice, po katerih se naj ravnamo. Gre za priredbo klasičnega motivacijskega citata »Delaj pametneje, ne močneje.«. Prvega se je držal tudi osebni trener največjega košarkarja Michaela Jordana. Rekel je tudi, da kako bi pa izgledalo, če bi kot trener prišel do Michaela in mu rekel, da naj manj trenira. Že naslednji dan bi ga odpustil. Tako moramo imeti bolj pogoste spolne odnose, še posebej v obdobju ovulacije. Nosečnost je potrebno načrtovati, da lahko prilagodimo svoj življenjski slog. En predpogoj je ureditev vseh kroničnih bolezni matere, pri čemer naj imata glavno vlogo ginekolog in osebni zdravnik. Kajenje vpliva na kvaliteto in številčnost jajčec in spermijev, zato se svetuje opustitev. Moški spermiji se razvijajo približno 3 mesece, zato mora moški paziti na dejavnike, ki slabšajo kvaliteto sperme ves ta čas. Na plodnost ženske vpliva tudi telesna masa oz. indeks telesne mase (ITM). Prenizka in previsoka masa sta povezani s slabšimi možnostmi zanositve, zato naj ženska pred načrtovanjem zanositve uredi svojo maso. Da bo možnost spontanega splava najmanjša, se spodbuja jemanje folne kisline, ki je nujno potrebna za ustrezen razvoj živčevja ploda. Če paru kljub vsem trudom ne uspe zanositi, obstajajo zdravniki specialisti, ki se ukvarjajo z neplodnostjo parov, vendar ne moremo pričakovati čudežev, saj biološka ura tako moškega kot ženske ni na njihovi strani. Zaradi vse pogostejših težav z zanositvijo je v razcvetu metoda zunajtelesne oploditve. Pri ženski z zdravili spodbudimo tvorbo jajčnih celic in jih ujamemo. V laboratoriju skrbno pomešamo jajčne celice in spermije, da pride do oploditve. Naprednejša tehnika je, da spermij vbrizgamo direktno v notranjost jajčne celice. Oplojeno jajčece pa dostavimo v maternico. Največkrat se jih prenese več, da se poveča možnost zanositve, čeprav s tem povzročimo pogostejše pojavnost večplodne nosečnosti.


Slika: What Is ICSI Technique?

V prihodnosti nas čakajo novi izzivi na področju reprodukcije, predvsem kako se bomo soočali z neplodnostjo in odlašanjem nosečnosti. Na tem mestu bom ponudil lastno razmišljanje o prihajajočem dogajanju. V moški in ženski populaciji bo vse bolj pogosto, da si bodo svoje spolne celice dali shraniti v specializirane banke. V obdobju največje plodnosti, to je v dvajsetih letih, si bodo dali jajčne celice in spermije zamrzniti. Nizka temperatura onemogoča potek biokemijskih reakcij in ohranja celovitost genskega materiala, ki bi sicer akumuliral številne poškodbe. Pri obeh spolih ni toliko problem v visoki starosti, ampak v starosti spolnih celic. Ko bi se par v kasnejšem življenjskem obdobju ustalil, bi spolne celice odmrznili in jih s postopki zunajtelesne oploditve združili. Skupek celic pa bi kasneje prenesli bodisi v maternico ženske ali futuristično v umetno maternico. V zadnjih 100 letih smo bili priča številnim spremembam na področju zdravja nosečnic. Posledično je število materinskih smrti in število smrti dojenčkov strmo upadlo. Velike razlike so med razvitimi državami in državami v razvoju. 99 % vseh materinskih smrti se zgodi v državah z nizkimi prihodki. Gonilna sila pri upadu umrljivosti niso bili antibiotiki ali razvoj vseh vrst zdravljenj, temveč vzpostavitev spremljanja žensk in plodov tekom

nosečnosti ter preselitev poroda iz domačega okolja v bolnišnico. Ženske same so si prizadevale za te pravice. Ocenjeno je, da se je moral politični vrh prilagoditi novemu bazenu volivcev. Kar so si takrat ženske izborile, današnje sodobne ženske vse pogosteje zavračajo, saj je trend porodov na domu. Težko razumem, zakaj bi ženske na ta način tvegale svoje zdravje in zdravje otroka. Spodbujevalno vlogo pri dostopnosti zdravstva ljudem v bivši državi Jugoslaviji je imel tudi ukrep, da se »ginekologa, pediatra in družinskega zdravnika postavi v vsako vas«, česar plodove uživamo še danes. Ko ocenjujemo razvitost družbe in države, lahko poleg klasičnih kazalnikov upoštevamo tudi: • umrljivost mater, • umrljivost novorojenčkov, • umrljivost zaradi preprečljivih rakov, kot je rak materničnega vratu. Logičen premislek na mestu je, da se razvitost družbe pokaže, kako skrbijo za najranljivejše in kako skrbijo za zdravje ljudi v obdobju navideznega zdravja. V Sloveniji se po vseh kazalcih uvrščamo med najrazvitejše države, a vendar naj zaključim, da motivacije za izboljšanje stanja ne sme zmanjkati. Na srečo je najverjetneje tudi ne bo.

15


IN VINO VERITAS – VINOGRADNIŠTVO V BELI KRAJINI

BLAŽ PEČARIČ

V vinu je resnica, kot pravi latinski rek, in prav lahko bi se s tem strinjali. Belokranjci in Bela krajina smo z vinom močno povezani. Vinogradništvo je skozi zgodovino pomagalo oblikovati izgled naše pokrajine, naše tradicije in naš odnos do vina ter življenja z njim. Slovenski vinski svet se deli na 3 vinorodne dežele in na 9 vinorodnih okolišev. Belokranjski vinorodni okoliš spada v vinorodno deželo Posavje, kamor spadata tudi Dolenjski in Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš. Bela krajina je prav tako najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji po površini zasajenih vinogradov. Vinogradništvo pri nas ima že dolgo tradicijo. Skozi zgodovino je bilo belokranjsko vino poznano tudi po širšem Kranjskem in je veljalo za dobro žlahtno kapljico. V 19. stoletju pa je prihod trtne uši v Beli krajini uničil vse nasade vinske trte, ki jih je bilo v tistem času kar 1951 ha. V prvi obnovi so ponovno zasadili le 1214 ha, cepljeno na odporno ameriško podlago. V letih po tem so bili novi nasadi večkrat obnovljeni, skupna površina vinogradov pa je vztrajno padala, predvsem zaradi seljenja prebivalcev iz višje ležečih vasi v mesta in zaradi zaraščanja obdelovalnih površin. Sočasno z obnovami vinogradov so se pojavile potrebe po večji količini kakovostnih trtnih sadik, zato se je v Beli krajini uveljavilo trsničarstvo. Domači trsničarji so tako zadostili potrebam po sadikah in omogočili zasajanje kakovostnih enosortnih nasadov s kakovostnimi sortami. Dandanes vino predstavlja osnovi vir dohodka le nekaj vinogradniškim družinam v Beli krajini, včasih pa je bila to za mnoge priložnost za znatni dodatni zaslužek. V Beli krajni je trenutno zasajenih okoli 540 ha vinogradov, vendar si pri tem podatku viri niso enotni. Večina vinogradov je zasajenih na višinah med 200 in 400 m nadmorske višine na prisojnih legah. Vinogradi so večinoma zasajeni po vertikalnem sistemu sajenja, na večjih naklonih pa oblikovani v terase, ki preprečujejo erozijo. Klima Bele krajine je subpanonska z mediteranskim vplivom z juga, ki daje poseben značaj belokranjskim vinom. Znane lege v naših krajih so Vidošiči, Drašiči, Vinomer, Radovica, Bušinja vas in Lokvica v metliškem koncu, Velika in Mala Plešivica, Tanča gora, Mavrlen, Rodine, Stražnji vrh, Talčji vrh in Ručetna gora v črnomaljskem

16

koncu ter okolica Semiča, Štrekljevec, Kot pri Semiču in Sodji vrh v semiškem delu. Danes v belokranjskih vinogradih najdemo tako bele kot rdeče sorte. Med rdečimi so najbolj zastopane modra frankinja, žametna črnina, portugalka, šentlovrenka, gamay ter modri pinot, med belimi pa prevladujejo rumeni muškat, laški in renski rizling, kraljevina, sauvignon, traminec, charnonnay ter beli in sivi pinot. Poleg klasičnih sortnih vin, ki jih pridelujemo iz ene sorte grozdja, pridelujemo v Beli krajini tudi penine, roseje in predikate. Slednja so vina, pridelana iz grozdja, ki je bilo trgano pozneje jeseni in imajo višje vsebnosti sladkorjev. Kmetijska zadruga Metlika je bila pomemben akter v uvajanju novosti v naše okolje in je opozorila nase in na Belo krajino prvič leta 1981 s pridelavo prvega roseja na območju Slovenije in leta 1985 s pridelavo prvega ledenega vina na celotnem področju bivše skupne države. V Beli krajini poznamo še dve posebni zvrsti, ki sta domačinom dobro poznani: belokranjec PTP in metliška črnina PTP; kratico PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) nosi v Sloveniji nosi skupno le 7 vrst vin. Metliška črnina je zvrst petih sort, in sicer jo sestavljaj frankinja z največ 60 %, žametna črnina z najmanj 30 %, portugalka, šentlovrenka, gamay, modri pinot ali zweigelt pa skupno 5-15 %. Je suho rdeče vino, z nizko vsebnostjo taninov in manj alkohola, z nekoliko višjimi kislinami, ki ji dajejo prijetno svežino. Dobro se prileže k mesnemu obroku, posebno divjačini, odojčku ali jagenčku in suhomesnatih narezkih. Belokranjec je zvrst vsaj 4 sort, in sicer ga sestavljajo kraljevina s 20-40 %, laški rizling s 30-50 %, ostale sorte (vsaj 2), ki so lahko rumeni muškat, sauvignon, chardonnay, beli pinot in renski rizling, pa lahko zastopajo vsaka do največ 10 %. Je suho belo vino s prijetno blago svežino okusa, v aromi pa ne smejo izstopati značilne sortne arome rumenega muškata in sauvignona. V Beli krajini imamo tudi kar nekaj dogodkov, povezanih z vinom. Največji in najbolj znani je zagotovo Vinska vigred, ki poteka vsako leto v maju že od leta 1983. Gre za največji slovenski vinski festival, ki vsako leto privabi obiskovalce od blizu in od daleč. Traja 3 dni, petek, sobo-


to in nedeljo, na njem domači vinarji predstavljajo svoja vina, dogajanje pa spremlja raznolik kulturni in športni program z Urbanovim tekom in kolesarjenjem iz Ljubljane v Metliko. V okviru festivala poteka tudi strokovno ocenjevanje vin, med katerimi mnoga prejmejo priznanja, najboljša v posameznih kategorijah pa so razglašena za šampijone Vinske vigredi. V oktobru poteka v Metliki prireditev Mlada portugalka vabi, na katerem domači pridelovalci predstavijo prvo vino novega letnika, portugalko. Ta posebno hitro dozori iz mošta v vino in je priljubljena spremljevalka pečenega kostanja. V februarju na vsako prestopno leto poteka tudi Festival predikatov, saj je Bela krajina poznana kot dobra pridelovalka sladkih desertnih vin, med katera spadajo pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor ter ledeno vino in vino iz grozdja, sušenega na slami. V novembru praznujemo god sv. Martina, martinovo. V Črnomlju in Semiču vinogradniki vsako leto pripravijo martinovanje z ocenjevanjem vin novega letnika. Pomembno vlogo pri promociji Bele krajine in belokranjskih vin igra tudi Kraljica metliške črnine, ki je kronana vsako leto na Vinski vigredi.

Ker je v slogi moč, so se belokranjski vinogradniki organizirali v društva vinogradnikov. Leta 1978 je bilo ustanovljeno prvo Društvo vinogradnikov Bele krajine. V letih 1998 in 1999 pa je enotno društvo razpadlo na 3 društva, ki delujejo še danes, in sicer Društvo vinogradnikov Metlika, Društvo vinogradnikov Črnomelj in Društvo vinogradnikov Semič. Njihov glavni cilj je izobraževanje vinogradnikov, vinarjev in pivcev vina, organiziranje vinsko obarvanih dogodkov v Beli krajini ter izmenjava izkušenj in dobrih praks. Med Kolpo in Gorjanci se nahaja edinstvena dolina s sončnimi griči, ki dajejo svojemu gospodarju žlahtno kapljico, sonce v kozarcu. Naša sodobna belokranjska vinska zgodba je še mlada, vendar vse bolj odmevna in bo v prihodnosti pritegnila v naše čudovite konce še mnogo obiskovalcev, željnih novih odkritij. Mi, Belokranjci, pa moramo poskrbeti, da nam bo vino še naprej v veselje, ne v žalostnih trenutkih, pač pa v dobri družbi odprtih src in nasmejanih obrazov.

Slika: Cerkvica sv. Ane v Vidošičih

17


KOMPLEKS PETRA PANA MAŠA KUZMA

Je vsem otrokom namenjeno, da so tako zmedeni? Nenadoma porinjeni na pot odraslosti, progo odgovornosti. Brez učbenikov in priročnikov, ki bi nas usmerjali in potrjevali teorije, ki so zapisane v njih. Kar naenkrat smo postavljeni pred vrata tega ogromnega sveta, kar naenkrat prisiljeni sprejemati odločitve, ki bodo narekovale preostanek naših življenj. Morali bi se izoblikovati v figuro vzornosti in samostojnosti, a hkrati nimamo dovolj izkušenj, da bi izrazili svoje mnenje – vsaj v svetu tistih, ki odločajo, ne. Z vsemi močmi se trudimo, da bi obvladali dereč tok življenja, radi bi postavili stvari na pravo mesto, odpravili nevšečnosti. Med vsemi moralnimi in odraščajočimi odgovornostmi, kot so pravila lepega obnašanja, bontona in kulture, moramo poiskati še ustrezno izobraževanje oz. poklic, ki ne bo po godu le nam, temveč tudi našim staršem, starim staršem in nenazadnje tudi sosedom (le kaj bodo drugi rekli?!). Kdor ni sprejet v družbi, je v veliki zagati. Toda kdor noče biti sprejet v družbi, ki temelji na lažeh in manipulaciji, kjer te vsi skušajo preobraziti v človeka, kakršen nočeš postati, je veliko večja zagata. Vse je lepo in prav, ko si ločen in se na vse pretege trudiš, da bi se vklopil v družbo odraslih. Težava nastopi, ko prenehaš skrbeti o tem, kaj bodo menili drugi. Neprijetnost nastane, ko začneš vlagati v svojo lastno rast. Ko je tvoj glavni cilj nabiranje znanja in odkrivanje svoje duše – takrat, dragi moj, postaneš sporen. Nočejo te videti uspešnega ali zadovoljnega. Še najmanj pa srečnega. Želijo, da bi nenehno stremel za nečim večjim, nedosegljivim, medtem ko se primerjaš z drugimi, ko se pritožuješ, kako je tvoje življenje težko in nergaš iz dneva v dan vse bolj. V nos bi jim šlo, če bi videli, da ti je mar zgolj za tvoje dobro počutje, za dobro narave in vesolja. Obsojali bi trenutek, ko bi začel razmišljati s svojo lastno glavo in goreče zagovarjal svoja stališča. Toda povprečen državljan pač mora biti miren in ustaljen, brez kakršnihkoli odvečnih misli, ki bi ga lahko pripravile do dejanskega razmišljanja. Prav

bi jim bilo, če bi se postaral v nezadovoljnega nergača, ki okoli sebe več ne vidi cvetlic. A vsega je preveč, nihče nam ni povedal, da je svet odraslosti, ki smo ga tako željno čakali, pravzaprav ena velika zmeda. Obljubljali so nam, da bomo našli sami sebe, ko odrastemo, da bomo vedeli, kaj si želimo in kaj je naše poslanstvo. Da bomo vedeli, na katero pot se moramo podati, da bomo razlikovali dobro od slabega in se razvili v samostojne odločne, zdrave in predvsem – pazite tole – srečne ljudi. A vse to je laž. Življenje je le iluzija odgovornosti. Še vedno smo izgubljeni, le naše laži postajajo prepričljivejše. Ne najdemo smisla življenja, le sprijaznemo se z vrinjeno rutino in se pretvarjamo, da je to 'tisto pravo odraslo življenje'. Zato pa ti, mali upornik, kjerkoli že si, nadaljuj s svojim uporništvom. Ne jemlji si k srcu, kaj si družba misli. Ponavljam: ne obremenjuj se z ljudmi, njihovimi komentarji ali obsojanjem. In ne dovoli, da bi čas zabrisal tvoje goreče uporništvo. Izogibaj se opravljanju in zapletanju v plitke pogovore, ki ne vodijo nikamor. Vlagaj vase, v svojo dušo in možgane, nadgrajuj se in razvij osebnost, ki bo tako žareča in neodvisna, da bodo vsi, ki so te hoteli videti poraženega, presenečeni nad tvojo sposobnostjo. Zaupam vate. Vse, kar moraš sedaj narediti, je, da rasteš. Ne vem za vas, a jaz nočem pretvarjanja. Ostala bom otrok. Tako je lažje.

“The moment you doubt whether you can fly, you cease for ever to be able to do it.” - J. M. Barrie, Peter Pan

19


DIJAKI ZA DIJAKE SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ #pridružisenam Kaj sploh še povedat' o naši šoli? Da je majhna, ampak edina in zato toliko bolj pomembna? Pa da nas profesorji poznajo po imenih in priimkih od spred' in od zad'? In da, čeprav nam to bolj smrdi, kot pa diši, ni sploh tako slabo, da nas, ker – kako že oni temu rečejo? – je potem pristop bolj individualiziran al' kaj že? Mah, šola je ena taka tema, o kateri vsi vse vejo in je v bistvu težko kaj pametnega napisat'. Ampak od tu, kjer ma vodstvo dijaške skupnosti svojo razgledno točko nanjo, se nam zdi precej pomembno, da tudi dijaki s svojimi zamislimi in zanimanjem soustvarjamo šolsko okolje in popestrimo šolsko leto. Brezvezno bi bilo križemrok sedet' in kritizirat', brez da bi vsaj poskusili sooblikovat' šolske hashtage … Ups, pardon! Ključnike. V ta namen predsedstvo DS, ki ga sestavljamo predstavniki vseh razredov, organizira obeležja nekaterih svetovnih dni, radijske ure ob državnih praznikih, pustovanje, filmske večere in še kaj. V sklopu božično-novoletnih praznikov tudi okrasimo šolo in organiziramo Božičkovo pošto. DS skrbi, da to vse teče kot po maslu, ko skozi šolsko leto sestankuje na rednih, izrednih in vodstvenih sejah, kjer iz že tako izbrane bere dijakov, ki jim ni težko dvignit' šolske torbe, prit' na sestanek, kaj pametnega predlagat' in potem še na razrednikovi poročat', izbira še manjše skupinice (ja ja, redundanca, vemo, ampak poudarjamo, da nas je res bore malo), ki jim potem rečemo organizacijski odbori, in one skrbijo, da je vse po PS-u. Mi na teh sestankih tudi obravnavamo predloge s strani vseh dijakov, ki nam jih posredujejo njihovi predstavniki, zato se je dobro kdaj oglasit', ne. #dijakizadijake V šolskem letu 2019/20 nam sestanke sestavlja in dokumente podpisuje predsednica Maja Suhorepec (2. aG), pri tem ji ob boku stoji in ji nudi podporo podpredsednik Simon Simčič (3. ST) in zadolžitve pod pojmom »deklica za vse«, ki jih strokovno zapakiramo v termin tajnica, izpolnjuje Jana Baša (4. aG). Vsem skupaj pravilnike bere in ubija (ali pa uresniči) sanje nova mentorica dijaške skupnosti, profesorica Rosana Vukojević. Predsedstvo je že sprejelo svoj letni delovni načrt, v sklopu katerega smo novo šolsko leto začeli s polno paro in septembra že realizirali Fazofest, november pa smo preživeli v znamenju svetovnega dneva boja proti odvisnosti. Za dijake 1. in 2. letnikov vseh programov smo na šolo povabili nekdanjega odvisnika, ki je predstavil svojo izkušnjo z zdravljenjem odvisnosti od mamil, takoj naslednji dan pa smo organizirali zloglasni dan brez telefona, s čimer smo želeli opozoriti, da

20

se novembra borimo proti raznovrstnim odvisnostim, pametne naprave pa so temeljito spremenile naša življenja socialnih bitij. Telefone je oddalo precej dijakov, kar dokazuje, da se tudi mladi znamo odreči svojim razvadam. (A bodimo realni: nekateri si še vedno radi lažemo, ko se gledamo v ogledalu, oz. oddamo lažni telefon, pravega pa zadržimo … No, pa saj bo z leti menda boljše!). V mesecu decembru smo nadaljevali z obeleževanjem svetovnega dneva boja proti AIDS-u v sodelovanju s KBŠ, ki na šoli širi svoj glas prek nas; v naslednji polovici šolskega leta pa sledijo še obeležja svetovnega dneva zdravja in knjige ter avtorskih pravic v aprilu, maja pa svetovnega dneva športa. DS poskrbi tudi, da je z mnenji s strani dijakov seznanjeno vodstvo šole, kar pomeni, da so imeli vsi dijaki možnost pisanja pohval, pritožb in vprašanj. Vsaka konstruktivna beseda namreč najde svoje mesto in je temu primerno tudi obravnavana. V letošnjem šolskem letu smo že pripravili en filmski večer, obeta pa se nam še drugi, in sicer v mesecu marcu, zatorej lepo vabljeni, da se nam pridružite pri ogledu mojstrovin kina. Februarja pa nas, kot vsako leto pred pomladjo, čaka pustovanje, ki bo prineslo najboljšo razredno in posamično masko. Zato se v razredih le hitro dogovorite, s kakšno preobrazbo boste letos presenetili komisijo. Govori se, da je nagrada za najboljšo skupinsko masko privlačna … #whateverthatmeans Vodja odbora za šport z ekipo v prihajajočih zimskih mesecih napoveduje »smučarijo«. Dijaki se bomo lahko v družbi svojih sošolcev in prijateljev spuščali po belih strminah in tako preživeli lep dan v športnem duhu. Prav tako se že nekaj časa DS SŠ Črnomelj spogleduje z idejo svojega logotipa. Letos je ideja končno dozorela in napočil je čas, da razpišemo šolski natečaj. S pomočjo komisije, ki jo bomo imenovali v odboru za kulturne in umetniške vsebine, bo izbran najboljši logo, ki bo predstavljal nas dijake – SRCE ŠOLE. #artish Če te zanima karkoli o delovanju DS na šoli, poišči naš kontakt na spletni strani šole pod zavihkom dijaška skupnost ali pa nas ustavi kar na šolskem hodniku in vprašaj. In nikar ne oklevaj, mi smo prava izbira zate! Obišči nas na informativnih dneh v februarju in se pozanimaj o vseh ostalih aktivnostih, ki te zanimajo! #pridružisenam Vodstvo DS SŠ Črnomelj predsednica Maja Suhorepec podpredsednik Simon Simčič tajnica Jana Baša


21


Novi projekti! MC BIT

V

NE

MC

BIT

ČRNOMELJ

ZAMUDI!

Novo leto je prineslo s seboj tudi nove projekte v Mladinskem centru BIT.

USPOSABLJANJE: Power on Competencies

USPOSABLJANJE: Social Promoters for inclusiOn thRough sporT

26. marec – 4. april 2020

12. – 19. marec 2020 Iasi, Romunija 15. – 22. maj 2020 Iasi, Romunija

Projekt Power on Competencies bo izvajala organizacija Together for Life v Albaniji v partnerstvu z organizacijami iz Bolgarije, Italije, Kosova, Romunije in Slovenihje (MC BiT) Glavni namen projekta: Opremiti mladinske delavce s kompetencami za opolnomočenje mladih z manj priložnostmi; Krepitev vloge mladih preko multimedije. Na usposabljanje v Albanijo bomo poslali 4 udeležnce.

USPOSABLJANJE: Back to the Roots 31. maj – 6. junij 2020 Glede usposabljanja Back to the Roots, ki se bo odvijalo med 31. 05. In 06. 06. 2020 v Španiji, še vedno čakamo na več informacij s strani organizatorja. Več podrobnosti na našem FB profilu.

Projekt bo izvajala organizacija EuroDEMOS iz Romunije v partnerstvu z organizacijami iz Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Italije, Severne Makedonije, Poljske, Portugalske, Turčije in Slovenije (MC BiT). Projekt z naslovom Social Promoters for inclusiOn thRough sporT se bo izvedel v dveh delih, in sicer: 12. marec do 19. marec 2020 Iasi, Romunija in  15. maj do 22. maj 2020  Iasi, Romunija Glavni namen projekta:  Usposobiti 30 mladinskih delavcev iz desetih držav za delo z mladimi z manj priložnostmi; Razviti 15 neformalnih metod za povečanje vključenosti mladih z manj priložnostmi skozi športne aktivnosti; Razviti organizacijske strategije 10 partnerjev z dejavnostmi na področju socialne vključenosti mladih skozi športne aktivnosti. Mladinski center BIT, kot partner v projektu, bo v Romunijo poslal 3 udeležence.

Prijave zbiramo na : Mail: mcbit.international@gmail.com FB: www.facebook.com/mladinski.bit/

23


TI, BELA KRAJINA DINO SUBAŠIĆ

TI, ki tukaj si doma, Belokranjec, daj, prebudi se, ti, ki tukaj si doma, poglej, kaj ti pred nosom je.

BELA si kot čistost rek in nedrje tvojih voda, v tvojem je zavetju kraj Apolonovih vseh želja.

O lepotah naših krajev so se in se še vedno pišejo pesmi, zgodbe, legende. Glasbenike, pesnike, slikarje, umetnike vseh vrst in oblik naši kraji puščajo brez besed, dopuščajo izjemne stvaritve in popuščajo vse napetosti, ki bi jih lahko ovirale. Ponosni smo, ponosni, Belokranjci, pa vendar domači mnogokrat pozabimo, kako je tu lepo.

Čista si, četudi ti tvoji ljudje včasih ne sežemo do kolen. Pa vendar verjamem, da pod tvojim okriljem, draga Bela, vendarle zmaga dobro in lepo. Prvotni namen tega besedila ni hvalospev domači rodni grudi, četudi verjamem, da si jo zasluži. Dobri so ljudje, četudi je v kakšne kdaj treba pogledati precej globoko, ki jo imajo radi, verjamem, da so. Hvala naj bo za vse tiste, ki so nam dali nekaj, na kar smo lahko ponosni, nekaj, kar nas povezuje, kar podira meje in gradi mostove, nekaj, kar se nam pred spanjem prepeva in o čemer smo prej lahko le sanjali. Ne upam si našteti imen, obrazov, ki so sestavni del tega mozaika, le hvala jim.

Ta opis delovanja umetnikov, ki jim vtis, ki se ga sicer ne da zlahka opisati, uspe zliti v besede, note, interpretacijo in na oder, ustreza tudi ustvarjalcem prve tamburaške opere na svetu, Ambrož in Katarina. Piše se zgodovina, pri nas doma, in sprašujem se, kdo sem jaz, da lahko karkoli napišem o tem? Morda lahko kaj povem že zato, ker imam rad svoj dom, ker mi je tu lepo. Kljub temu le skušam zajeti nekaj svojih vtisov ob spremljanju tega zgodovinskega dejanja. Ta opera je presegla pričakovanja, dvignila regionalno, belokranjsko zavest, če bo vse po sreči, bo dvignila tudi nacionalno. Srčno si želim, da se ne le Belokranjci, pač pa tudi državljani zavemo pomembnosti tovrstnih stvaritev, zato upam, da mi gospod France Prešeren dopusti povezavo s simbolom podalpske dežele, besedami, ki v potrtih prsih budijo up. Tamburaška opera povezuje; vanjo so vpleteni Tamburaški orkester Dobreč, Folklorna skupina Dragatuš, Vokalna skupina Lan, učiteljski zbor Osnovne šole Metlika in Glasbena šola Črnomelj, premiero je doživela v Kulturnem centru Semič. Delo obuja preteklost, v kateri se skrivajo zametki »belokranjskosti«, s prikazom običajev in petjem ljudskih pesmi. Umetnina je v Belo krajino pripeljala ljudi, ki to, kar delajo, delajo zelo dobro, ki vedo in ki znajo. Zgolj z roko v roki lahko tovrstna umetnost zaživi. »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!« In so se.

24

»Mladen'či, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up!« Na zdravje vsem, ki jo opevate, ohranjate in čuvate.

KRAJINA domača, bela, v polnem sijaju zaživela boš, ko trop iskrih ljudi v tebi srečo prebudi. Povsod je lepo, a doma je najlepše. Potuj, Belokranjec, da boš videl, kaj vse že imaš in kaj ti še manjka, a vrni se po spomine, sprehodi se po poti, ki ne mine. Hvala vam, ljudje z znanjem drugih krajev, drugih dežel, da ste s seboj prinesli pridih sloge, dokazali, da se zmore in ustvarili nekaj najbolj belokranjskega kadarkoli. »Nazadnje še, prijat'lji, kozarec zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo.« Dobro že v srcu mislimo, a kaj narediti zmoremo? In če ne jaz ali mi vsi, kdo zmore? Jasno je, kot beli dan.


PODJETNIŠKI INKUBATOR BELA KRAJINA objavlja poziv za vključitev v program GO4 ideja

Podjetniški inkubator

GO4

ideja KAJ JE GO4 ideja? GO4 ideja je 5 mesečni program, ki združuje posebej prilagojene delavnice, individualno svetovanje, mentorstvo, pomoč pri pripravi poslovnega načrta in ostale aktivnosti, ki omogočajo razvoj ideje in te pripravijo za vstop na trg. ZAKAJ BI SE VKLJUČILI V GO4 ideja? Vključitev v 5 mesečni program omogoča: • preverbo poslovne ideje • identifikacija problema oz. izziva • raziskava trga in določitev ciljne skupine kupcev • izdelava učinkovitega poslovnega načrta • razvoj poslovnih procesov • podpora pri inovacijah • priprava za vstop na trg • osebno mentoriranje s priznanimi mentorji in eksperti • izobraževanje s pomočjo interaktivnih delavnic, motivacijskih dogodkov in predstavitvami dobrih praks • vključitev v predinkubacijo oz. vključitev v inkubator.

• od ideje do realizacije v rast •

Imaš poslovno idejo in jo želiš uresničiti? Morda že razvijaš idejo in potrebuješ dodatno pomoč? V Podjetniškem inkubatorju Bela krajina smo razvili 5 mesečni program za razvoj podjetniške ideje – GO4 ideja, ki ti bo omogočil realizacijo ideje in nadaljnjo rast.

ROK ZA PRIJAVO: 10. 2. 2020 KDO SE LAHKO VKLJUČI?

CENA GO4 ideja

Vključitev v GO4 ideja je primerna za vse, ki imajo podjetniško idejo (posameznike ali podjetja).

Podjetniški inkubator Bela krajina izbranim poslovnim idejam omogoča brezplačno udeležbo na 5 mesečnem programu GO4 ideja, ki je ocenjen na višino 4.500 €.

POTEK GO4 ideja S prijavitelji bomo na začetku izvedli kratek spoznavni sestanek, kjer se predstavi ideja in ugotovi potrebne korake za njeno izvedbo (presoja poslovne ideje). Po presoji ideje se določi področja svetovanja in predlaga mentorje, ki lahko doprinesejo k uspehu ideje. Na začetku programa določimo predviden obseg svetovalnih ur in terminski način izvedbe. Skupinska predavanja in delavnice se bodo izvajale v naprej določenih terminih in v naslednjih modulih:

PRIJAVA Prijavite se lahko preko obrazca, ki je objavljen na spletni strani www.inkubator-belakrajina.si. Prijavitelji so lahko fizične osebe ali podjetja. KONTAKT Za več vprašanj smo vam na voljo: Kristian Asani: 051-806-925 kristian.asani@ric-belakrajina.si

PRVI MODUL: Od navdiha do konkretne ideje, 13. 2. 2020, od 16. do 20. ure

Alenka Tomašič: 040-728-724 alenka.tomasic@ric-belakrajina.si

DRUGI MODUL: Od ideje do prvega produkta, 14. 2. 2020, ood 16. do 20. ure

Mojca Šikonja: 031-707- 810 mojca.sikonja@ric-belakrajina.si

TRETJI MODUL: Od produkta do prvega naročila, 20. 2. 2020, od 16. do 20. ure ČETRTI MODUL: Od prvega naročila do vzpostavitve posla, 21. 2. 2020, od 16. do 20. ure. Glede na dogovorjen plan izvedbe potekajo individualna svetovanja z dodeljenimi mentorji, delavnice in izobraževanja.

PI BELA KRAJINA NUDI TUDI: • sofinanciran najem poslovnih prostorov • članstvo v coworkingu • možnost prototipiranja in izdelave testnih serij • uporaba in najem opreme (3d printer in skener, lasersko gravirni stroj, video in foto oprema, oprema za tehnologijo navidezne resničnosti, UV tiskalnik, ...).

25


SNEMANJE NABIRALKE GREGA DROBNIČ

»Kaj se zgodi, ko ljubezenska zgodba med ženo, možem in ljubico doseže svoj konec?« V zgodbi spremljamo Roka, ki si želi avanture in ob tem laže svoji ženi, a ga doleti nesrečna usoda. Ta večer je zapelje Lejo, ki ima za sabo razmerje, v katerem jo je partner prevara. Svojo jezo sprošča tako, da se maščuje vsem nezvestim moškim. Roku se vrne vse hudo, ko njegov prstan postane le še ena izmed krvavih trofej v Lejini skrinjici. Prišlo nam je že v navado, da v času Halloweena posnamemo film na temo noči čarovnic. Tako smo se v začetku oktobra zbrali na 'brain-storming' sestanku, da dobimo idejo, kaj bi posneli tokrat. Pred nami je bil le prazen list papirja in glave polne slabih idej. Par uric pozneje in nekje pri četrti verziji scenarija smo bili dovolj zadovoljni, da smo nadaljevali s predprodukcijo. Posebnost tega snemanje je bila namreč prerez grla glavnemu igralcu, Roku Babiču. Žal nam Rok ni dovolil, da bi mu zares prerezali vrat, tako da smo se odločili za posebno tehniko praktičnega efekta, kjer smo cevkico s krvjo skrili pod umetno kožo ter jo namestili na grlo. Tako smo lahko ob pravem trenutku potisnili večjo količino krvi skozi umetno kožo, kar je na koncu izgledalo kot ureznina vratu. Pripraviti smo morali tudi nož in ga izbrusili do te mere, da je bil popolnoma neoster in varen za uporabo na snemanju. Nato je nastopil snemalni dan. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali v hiši družine Babič, ki nam je dom prijazno odstopila snemanje. Zatemnili smo vsa okna, tako da je bil set pripravljen na snemanje nočnih kadrov. Snemanje je potekalo gladko, z le manjšimi zamudami, kjer se je Leja Plut izkazala kot odlična izbira za vlogo Nabiralke, asistent prve kamere je bil David Rupčič, snemalec zvoka pa Tim Colarič. Okoli večera smo prišli do tistega kadra, ki nas je najbolj skrbel. Snemanje prereza vratu, za katerega smo imeli le en poskus. Maskerka Tjaša Miketič je poskrbela za odličen videz maske, medtem ko je Jure Kuhar skrbel za tehnični del tega eksperimenta. Le en poskus, le en liter umetne krvi in le ena bela srajca. Vsi smo se nestrpno postavili na svoja mesta. In živčno čakali na moj režiserski ukaz »akcija!« … Leja je potegnila skozi vrat, Jure je potisnil kri skozi cevko in Rok se je mrtev zgrudil na tla. Gosta rdeča kri se je čudovito prelila po beli srajci in obrazu, ter na tleh ustvarila čudovito lužico krvi. Tega žal na filmu ni vidno v celoti, saj je lužica

bila delno na blazinah, kamor je po padcu pristal igralec. Tudi kri ni špricala po zraku, kot smo si želeli. Vendar smo si v tistem trenutku oddahnili za uspešno posnet najtežji prizor. Nato smo urno začeli pospravljati popolnoma 'zakrvavljen' set in začeli pripravljat opremo za premik na drugo lokacijo. Po urniku smo krepko zamujali in prišli na drugo lokacijo z večurno zamudo. V gostišču Muller, kjer so nam prijazno odstopili prostor za snemanje, smo tako imeli le še 2 uri časa za snemanje uvodnega dela filma. Krepko utrujeni snemalni ekipi je novo energijo vlilo 8 prostovoljcev, ki so v ozadju večerje igrali statiste. Nedvoumno so uživali v novo pridobljenih znanjih, kot je pitje vina tako, da nič ne popiješ (saj bi se skozi daljše obdobje ter v različnih poskusih lahko opazili različni nivoji vina v kozarcih). Zaključili smo v poznih večernih urah in po 14 urah snemanja ugasnili kamere in odšli domov. V montaži, ki je sledila, sem opazil, da so statisti v ozadju ustvarjali razne vragolije. Medtem ko sem skrbel, da bo nivo vina v kozarcih daleč v ozadju enakomeren, nisem opazil, da si je eden od statistov v n-tem poskusu za ovratnik na majici nadel robec. Napako si lahko ogledate tudi v samem filmu, kjer se beli robec prikazuje in izginja v različnih kadrih. Zahvaljujem se vsem 15 sodelujočim, ki so sodelovali na projektu, hkrati pa vabim tudi morebitne nove filmske navdušence, ki bi želeli sodeloval pri podobnih projektih. Grega Drobnič režija/kamera/montaža

27


MARJANCA JA SI NEUPAM, AL BOM TI NAPISOU, KAJ MOREŠ REČT, BOŠ REŠLA NAMEST MENE? Kaj bi ta narod stvarno rad. Ni sam nezna. Glavno da skus komandera i pametuje, a ko treba kaj ukrenit i naredit, drugega v drek porine, a sam se skrije. Alo narod, nism vesla sisala, da nebi znala kaki ste ...

E moj narode, kam pa bomo pršli. Ja ti rečem, vsi bojo dost bl srečni, ako boš problemom oprostu i se premaknu dalje. Ni ti to matematika, da jih moreš baš skus rešavat, dostkrat se i zmotiš. Al kaj ni vseeno najbulje, ko ga pustiš čist pr meru, se mu nasmeješ i greš dalje?

Avtor ilustracije: Peteršiljček

Čuj zdej tak, ako maš probleme jih rešavej sam. Ja ti jih nism doužna rešavat namest tebe, zat ki si ti sam neupaš. Ako si pravi dasa rukni po mizi i naredi red i povej kaj si misliš. Nekar mi tu ovinkarit, pa to pa uno, pa levo pa desno, pa ti lahko ja nemorem. Pusti druge na meru, pokaži da si pravi dasa i povej kaj si misliš. Ako si več lahk tak glasn kda smo sami na kavi, pa bodi še okuli, a ne da si drugdi tiho ko rit. Al nekar mi zdej tu nabijat, da sm prodana duša ako se neču vmešavat v posl, o keremu neznam ama baš nč. Kak je rekla tama moja »lahko s tujim k***** po ograji toučt«. Znate zak sm ja tak deleč dogurala? Zat ki nism ftikala nusa okuli i zat ki sm se z vsemi dobro razumela, iše skus se. Človek more najprej pr sebi razčistit zakej dela to, kaj dela. Večina primerov je takih, da al maš svojih problemov tulk, da jih neseš drugim, da ti jih rešavajo, al maš pa tulk viška cajta, da drugega ko drek mešat neznaš. To zna vsak sam pr sebi, kak je.

29


»WAKE ME UP« SMUTI MONIKA NEMANIČ

Slasten in enostaven za pripravo. Podoben frappuccinu, vendar bolj kremast in vsebuje nekaj super sestavin. Sestavine: • 1 skodelica mandljevega mleka • 1 žlica nasekljanega kokosa • 2 žlici mandljevega masla • 1 žlička kakava v prahu • 1 banana • 2 žlički chia semen • ½ skodelice kuhane kave Vse sestavine damo v mešalnik in mešamo do gladkega, kremastega napitka. Smutiju lahko dodamo poljubni preliv, kot je stepena smetana. Za pripravo do ½ skodelice kavne tekočine, lahko uporabimo ½ skodelice močne kave ali daljši espresso.

31


JAPONSKI CMOČKI MONIKA NEMANIČ Gyoza so ocvrti japonski cmoki, ki poskrbijo za okusno predjed ali hiter obrok. Te so napolnjeni z mletim mesom (ponavadi svinjino) in mleto zelenjavo ter zaviti v tanke pšenične ovoje. Kuhanje testa Sestavine: • 500 g pšenične moke • 250 ml pitne vode • čajna žlička soli Za pripravo testa je potrebno sol raztopiti v topli vodi. Nato dodamo moko in zamesimo elastično testo. Ko je le-to pripravljeno, ga pokrijemo s folijo in pustimo, približno pol ure. Dobro je, če ga damo v hladilnik.

Medtem ko se testo »prilega«, lahko pripravimo nadev. Japonski klasični cmoki so narejeni iz sesekljane svinjine in kitajskega zelja. Torej za polnjenje potrebujemo: • 250 g mletega svinjskega mesa • 3-4 litov zelja (peking) • 1 čebula • 2 stroka česna • ½ čajne žličke sesekljanega ingverja • sezamovo olje • ½ žlice sojine omake • 1 žlico škroba (krompir ali koruza) • 1 žlico pitne vode • začimbe (sol, poper, sladkor) po okusu V večji posodi pripravimo mleto meso, ki mu dodamo sladkor, sol in škrob. Sesekljamo zelje, čebulo in česen, skupaj z ingverjem, dodamo k mesu. Da ne bi posušili japonskih cmokov, dodamo še polnilo: vodo, sojino omako in sezamovo olje. Nadev želimo marinirati, zato ga pustimo mirovati pol ure. Po preteku potrebnega časa lahko začnemo ustvarjalni proces. Najprej moramo razvaljati testo v tanko plast. Nato s kozarcem naredimo okrogle pogačice, na katere damo malo nadeva. Robove testa stisnemo tako, da ostane en del raven, drugi del je »harmonika«. Oblika cmočkov je oblikovana kot polmesec. Japonski cmoki običajno niso kuhani. V posodo nalijemo sezamovo olje, položimo cmočke, nalijemo malo vode in zapremo s pokrovom. Cmočke najprej kuhamo na pari in takoj, ko vsa voda zavre, rahlo popečemo samo na eni strani. Pripravljene postrežemo na ravni plošči, ki širi hrustljavo skorjo ter jih pojemo s paličicami.

32


ZELENJAVNA JUHA MONIKA NEMANIČ Sestavine: • 1 srednje velika cvetača • 1 žlica olivnega olja • ½ čajne žličke morske soli • 4 skodelice jušne osnove • 1 velika buča • 2 velika korenčka • 1 čebula • 2 stroka česna • čajna žlička ingverja • 1 čajna žlička črnega popra • 1 veliko jabolko, po možnosti sladka sorta, kot je gala • 1 vejica svežega rožmarina • neobvezno: ½ čajne žličke čilijevih kosmičev ali nekaj stresa vaše najljubše vroče omake, za malo vročine

Cvetačo narežemo na majhne koščke, položimo na ponev z oljčnim oljem in soljo ter pražimo 20 minut, dokler niso koščki zlati in mehki. Medtem ko se cvetača praži, jušno osnovo vlijemo v velik lonec za juho in postavite na štedilnik na močno vročino. Korenje in čebulo narežemo na velike koščke in jih dodamo v lonec skupaj s celotnimi olupljenimi stroki česna, ingverjem, soljo in poprom. Ko juha zavre, zmanjšamo na srednje nizko vročino. Med tem bučo operemo in razrežemo na manjše kose. Na kuhalnik pristavimo kozico, v kateri segrejemo oljčno olje. Vanjo stresemo koščke buče, lahko dodamo tudi kanček česna in čebule ter vse skupaj med mešanjem zelo hitro prepražimo. Nato vse skupaj dodamo že naši na pol pripravljeni juhi. Potrebujemo še jabolko, ki ga razrežemo na četrtine (odstranimo jedro) in rožmarin. Pustimo kuhati 15 minut. Po želji dodamo čili kosmiče. Juho previdno zmiksamo z paličnim mešalnikom, dokler ni popolnoma gladka in kremna. Postrežemo takoj, v vsako skodelico/krožnik pa dodamo praženo cvetačo. Opombe: *To juho lahko pripravimo z vodo namesto jušne osnove; ugotovimo, da na ta način potrebujemo bistveno več soli in popra

33


Festival predikatov 29. 2. 2020, OD 13. DO 20. URE, SALON KOLPA, METLIKA

Ob predložitvi osebne izkaznice na blagajni cena vstopnice za mlade med 18. in 25. letom 18 € (redna cena 25 €).

Več na www.vinogradniki-metlika.si


Profile for KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV

Zvitica ZIMA 2020  

Advertisement
Advertisement
Advertisement