Page 1

Ä?rno-bel znak

barvni znak

barvne variante (CMYK vrednosti)

10/83/18/0

10/67/88/0

29/100/100/10

73/57/90/11

40/100/55/14

48/0/100/0

88/45/55/5

27/31/88/0


Vsaka ljubezen je pesem Najlepπe slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov


Zaloæilo Društvo slovenskih pisateljev Odgovorni urednik in avtor spremne besede Alojz Ihan Izvršna urednica izdaje Špela PavliË Oblikovanje Ranko Novak TehniËni urednik Gordan »uka Tisk Impress Naklada 8000 Ljubljana 2010  Avtorji ali njihovi dediËi.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-194 VSAKA ljubezen je pesem : najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov / [avtor spremne besede Alojz Ihan]. - Nova izd. - Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2010 ISBN 978-961-6547-46-8 250470912


Vsaka ljubezen je pesem

Najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov

Nova izdaja

Knjiga je izšla v okviru projekta Ljubljana − svetovna prestolnica knjige 2010.


Vsaka ljubezen je pesem Najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov Alojz Ihan

Vsaka ljubezen je pesem, vsaka pesem je ljubezen

L

jubezen je brez dvoma prva tema poezije, Ëe ne celo edina prava tema poezije. Kar pomeni, da pesnik pri poslušanju in tipanju sveta nujno naleti na ljubezen. Ne glede na to, kaj je s svojimi obËutljivimi besedami zaËel raziskovati, je v globini vsakega življenjskega pojava taka ali drugaËna ljubezen. Niso torej pesniki tisti, ki bi bili nenavadno prepojeni z ljubeznijo; življenje samo je tako. Posebnost pesnika je le v tem, da takrat, ko se prepusti besedam, ni zmožen zapisovati drugega kot zgolj najbolj navzoËo in silovito resnico, ki ga obdaja. Ko pesnika omrežijo besede, postane brezpogojno resnicoljuben − kot otrok v materinem naroËju. Prav brezpogojna, neobvladljiva odkritost razlikuje pesniški akt od siceršnjega, normalnega življenja, v katerem smo preraËunljivi, ob­vladani, zazrti v izpolnjevanje položnic ali v to, da se nam kdo ne vrine v vrsto pred blagajno. In zato se v vsakdanjosti obnašamo, kot bi bila ljubezen redek, skoraj neverjeten pojav - po drugi strani pa vsaka pesem, kamorkoli se ozre, opisuje nekakšno ljubezen. Zato pogosto mislimo, da je poezija iz nekega drugega, neobstojeËega sveta. »eprav bi 7


si bilo neredko treba priznati ravno obratno - da je poezija tista, ki najbolj odkrito in realistiËno pove, kaj je res. Ob upoštevanju tega postane jasno, zakaj skoraj vsaka pesem opisuje ljubezen. Pesnik kot zaprisežen iskalec najbolj zgošËenih življenjskih resnic enostavno ne more mimo ljubezni. Pesnik kot posebno obËutljiv raziskovalec svojega bitja ve, da ni Ëloveškega pojava, ki bi iz globin prinesel na površino toliko odtisov duše kot ravno natanËen opis take ali drugaËne ljubezni. Kar niti ni tako Ëudno, ljubezen je navsezadnje skupno ime za katerikoli odnos, v katerem naše notranje bitje odkrije motiv in potrebo za trajnejšo navezo zunaj sebe. Zato je opisovanje Ëloveških ljubezni najbolj prepriËljiv naËin za sestavljanje skrivnostnih, oËem in razumu nedostopnih pokrajin Ëloveške duše. Posameznikova energija in uspešnost za uresniËenje ljubezenskih predstav pa je morda najprepriËljivejši odraz njegove življenjske sile in osebnostne prepriËljivosti. Zato pesniki toliko pišejo o ljubezni. Posebno mesto v poeziji pa pripada tisti ljubezni, ki nenadoma kot strela z jasnega poveže dve tuji si bitji v ljubezenski par. Ni Ëloveka, ki bi ob tem alkimistiËnem zlivanju Ëloveških duš ostal hladen, nezainteresiran opazovalec na svojem bregu reke. »eprav nas je narava ustvarila kot samotna bitja, ki se vsako zase rodi, se hrani, bori, brani pred nevarnostmi in na koncu umre, nismo sami, ko ljubimo. In to je tako opojno in odrešujoËe stanje, da po njem nenehno, bolj ali manj prikito, hrepenimo. Zato so od vseh knjig najbolj zaželjene tiste, ki bralcu prikliËejo obËutek ljubezni. Ker je ljubezen hkrati mogoËna in veËna kot gora, po drugi strani pa jo slehernik v sebi Ëuti kot krhko in ranljivo ptico. Iz tega nasprotja se rojeva poezija. Zato smo v Društvu slovenskih pisateljev zaprosili slovenske pesnike, da prispevajo vsak po eno svojo ljubezensko pesem, in hkrati iz slovenske literature − od ljudske do sodobne poezije - izberejo še po pet najlepših ljubezenskih pesmi. Ker je bilo Ëasa za izbor zelo malo, nihËe od povabljenih pesnikov ni izbiral analitiËno-sistematiËno, 8


ampak so izbire poudarjeno osebne. Nemalokrat verjetno celo nakljuËne, odvisne od trenutne pozornosti tistega, ki je izbiral. Tako je torej nastala knjiga, ki med drugim razkriva, kakšna vrsta ljubezenske iskrenosti prepriËa pesnike, ki namensko, kot svojo poklicanost gojijo obËutek za pesniško iskrenost. Nastala je knjiga, ki skozi pogled sodobnih slovenskih pesnikov zajema najbolj prepriËljive podobe ljubezenskih razmerij v slovenski poeziji. Predvsem pa je nastala knjiga ljubezenskih pesmi, ki, verjamem, bralca ne bodo pustile hladnega, kajti vsaka od njih spada po mnenju vsaj enega od povabljenih pesnikov, med najlepše pesmi slovenske poezije. Pred vami je torej knjiga, v kateri stoji vsaka pesem z razlogom, ki mu velja verjeti. Kot velja verjeti tudi vsaki ljubezni.

9


Zahvala

I

zbor najlepπe slovenske ljubezenske poezije je delo slo­ venskih pesnikov in predvsem njim gre zasluga, da so izbirali in za bralce pripravili gradivo za knjigo. Na tem mestu se zato za njihove izbire zahvaljujemo Andreju Brvarju (Znova, ah, znova, Alojz Gradnik: V omami, Janko Glazer: Ti, Edvard Kocbek: Oba, Boæo Voduπek: Pesem ob loËitvi, France BalantiË: Zublji nad prepadom), Aleπu Debeljaku (Oda pπenici, Edvard Kocbek: Na trgu curek v zrak prπi, Tomaæ ©alamun: Balada za Metko Kraπovec, Dane Zajc: Ko je telo podarjeno njenim rokam, Milan Jesih: NekoË nekje ob vodi mirujoËi, Boris A. Novak: Meje), Milanu Deklevi (Tako dolgo sem na svetu, Alojz Gradnik: PriËakovanje, Igo Gruden: V blazinah vonj ostal je tvojih las, Edvard Kocbek: Ne moreπ veË sloneti, legla si), Ervinu Fritzu (Oglas za najatraktivnejπo Slovenko, France Preπeren: Sila spomina, Oton ÆupanËiË: Ljubavne pesmi 1, Matej Bor: SreËanje, Ivan Minatti: Pa bo pomlad priπla, Janez Menart: Stara pesem), Niku Grafenauerju (S temo obzidani dnevi bedijo v nas, France Preπeren: Gazele 3, Josip Murn: Fin de siècle, France BalantiË: Zublji nad prepadom, Alojz Gradnik: V omami, Boris A. Novak: NoË in jutro), Fabjanu Hafnerju (Krava, Josip Murn: Ljubila sva se, Kajetan KoviË: Odhod, Gustav Januπ: Hica je Mica, Maja Vidmar: PonoËi, Miro Kernjak: Je na Dravi megla), Bogdani Herman (slovenske ljudske ljubezenske pesmi - Æolnirjeva ljubica, KraljiË vzame za æeno pastirico z drumlico, Spevaj nama, Katica, San se πetao gori doli, DeËva je u rutiËu trebiwa, Z obrekovanjem razdrta ljubezen), Alojzu Ihanu (V polsnu, Milan Jesih: Kratka je bila, Marko PavËek: Spraπujem te vse o tebi, Gregor Strniπa: Orion, Svetlana MakaroviË: Poroka, Ivan Minatti: Nekoga moraπ imeti rad), Milanu Jesihu (Si mislim: daljno mesto nebotiËno, 10


France Preπeren: Sonetje ljubezni 2), Miroslavu Koπuti (Nimam drugega imena, Simon GregorËiË: Njega ni!, Dragotin Kette: Na molu San Carlo VII, Josip Murn: Tu je jesen in mi se æenimo, Dane Zajc: Dva IV, Niko Grafe­ nauer: V sonËavi, nizko), Kajetanu KoviËu (Adam in Eva, Fran Levstik: Dve otvi, Oton ÆupanËiË: Melanholija, Pavel Golia: O Ester - o Renée, Boæo Voduπek: Pesem ob loËitvi, Vida Taufer: Zavræeno pismo), Feriju LainπËku (Postaja, Milan VincetiË: Pismo, Dane Zajc: Z rumenim makom, Bina ©tampe Æmavc: Kupila bom za naju papagaja, Josip Osti: Ljubim tudi za vas, Neæa Maurer: Bolj ko æari moja ljubezen), Svetlani MakaroviË (Agata, Dane Zajc: Lok ljubezni, Kajetan KoviË: Adam in Eva, Milan Jesih: Podobo mislim: v vzhodni sobi z æeno, Gregor Strniπa: Priπla je po snegu neke zime, Ljudska: Kaj ti je deklica), Ivanu Minattiju (Odkar vem zanjo, Tone PavËek: Lan, Ervin Fritz: VeËer je, Josip Murn: Pesem, Kajetan KoviË: Ljubezenska, Ljudska: Pojdem u rute), Borisu A. Novaku (Meje, Pavel Golia: O Ester - o Renée, Lili Novy: Ljubezni vonj, Edvard Kocbek: Ti si skritost za moje oËi, Ivo Svetina: Samo tebi dajem te revne besede, Maja Vidmar: Tisti moj ljubi), Tonetu PavËku (Roka, Josip Murn: Pesem o ajdi, Dragotin Kette: Na molu San Carlo VII, Pavel Golia: O Ester - o Renée, Boæo Voduπek: Pesem ob loËitvi, Ivan Minatti: Pa bo pomlad priπla), Joæetu Snoju (Glacial, France BalantiË: Zublji nad prepadom, Ivan Hribovπek: Proπnja, Gregor Strniπa: Plesalka, Oton ÆupanËiË: Poljubi me), Luciji Stupici (Dialog, Milan VincetiË: Jezero, Uroπ Zupan: Hvar, Primoæ »uËnik: Pismo, Alojz Ihan: Ljubimec), Tomaæu ©alamunu (Metka, Josip Murn: Pesem o ajdi, Stanko Vuk: Prva pesem, Alojz Gradnik: Bila sem kakor Ëist in trd kristal, Edvard Kocbek: »uj, deklica, jablanov cvet, Dane Zajc: Ko je telo podarjeno njenim rokam), Bini ©tampe Æmavc (Kupila bom za naju papagaja, France Preπeren: Gazele 4, Alojz Gradnik: Bila sem kakor Ëist in trd kristal, Milan Jesih: Ondan sem videl risbo veË kot miËno, Gregor Strniπa: Deklica s ptico, Milan VincetiË: Privijem se in gola sva), Aleπu ©tegru (Anticiklon, France Preπeren: Tri æelje, Dane Zajc: Ko je telo podarjeno njenim rokam, Gregor Strniπa: Vrba, Edvard Kocbek: Ljubezen, Boæo Voduπek: Banalni kriæev pot), Venu Tauferju (Potem pride tema, France Preπeren: Kam?, Simon Jenko: Obrazi, XI, 11


Zahvala Josip Murn: Tu je jesen in mi se æenimo, Boæo Voduπek: UroËeni bolnik, Gregor Strniπa: Deklica s ptico), Maji Vidmar (ErotiËni poloæaj, Joæe Snoj: ledenodobne sanje, Alojz Gradnik: PriËakovanje, Boris A. Novak: Akteon in akt, Kristina HoËevar: goli ljubimci so se posedli za mizo, Saπa Vegri: Meni je vπeË), Milanu VincetiËu (Baldahin, Feri LainπËek: Brezpotje, Branko ©ömen: Ona, Milan Jesih: Bila je mojih let, zdaj je æe stara, Bina ©tampe Æmavc: Par, Lucija Stupica: V kateri pesmi sanjava, kadar se zgodi ljubezen), Eriki Vouk (Deæujva hálgato, kot violina, Ljudska: SreËni Blaæè, Ivan Minatti: Pa bo pomlad priπla, Andrej Brvar: vsaj to mi povej, kdo je ta, ki se mu smehljaπ, kadar ga gledaπ, Barbara Korun: levinja je moja ljubezen do tebe. zlata levinja, levinja, Boris A. Novak: Zadnje), Danetu Zajcu (SreËa samota, Ljudska: NesreËni lovec, France Preπeren: Sonetje, Josip Murn: Pesem o ajdi, Alojz Gradnik: Pesem vdove, Edvard Kocbek: Ljublje­ nje), Cirilu Zlobcu (Ko sva sama, France Preπeren: Magi­ stra­le, Dragotin Kette: Iz spominov, Oton ÆupanËiË: ZveËer, Alojz Gradnik: V omami, Boæo Voduπek: RomantiËni sklep), Uroπu Zupanu (Vodoravno sonce, Peter SemoliË: Ledene roæe, Primoæ »uËnik: Ko sem prejel romunsko razglednico, Miklavæ Komelj: Pesem za Barbaro, Jure Jakob: Brez pribora, Iztok Osojnik: pozabiva na silivri).

12


Slovenske ljubezenske pesmi


Ljudska

Æolnirjeva ljubica

Zakaj mi rasteπ, roæmarin, ko tebe nucat jaz ne smem? Pri mojem srcu spi moj sin, za njega πe nihËe ne ve. Moj ljubi rajæa gori v Vien, vse moje misli gredo z njem. Moj ljubi friπen je æovnir, od vseh ta viπih oficir. Jez mu bom cedelc pisala in ga za njim poπiljala. »e ga ne bom veË videla, se bova v pismih sliπala.

16


Ljudska

KraljiË vzame za æeno pastirico z drumlico

“Stani mi gori, AnËica, kaj boπ gnala na paπo, kaj boπ gnala na paπo konjiËe tri in vola dva.” “Nejdem ti, nejdem, sluga moj, tmica je in strah me bo.” “Noude te, noude, AnËica, vej boπ si nesla goslice. Vej boπ si nesla goslice, goslice in drumli dve. Do polnoËi boπ si igrala, po polnoËi boπ si drumlala.” Njo mi zaËuje mladi kralj iz etoga grada visokega. “Kaj je pa to za ftiËica, kaj je tak lepo drumlala?” “To je nej bila ftiËica, to je mlada AnËica.” “Ite mi, ite, slugi vi, pa mi njo sem pripelajte! VeË ne bode pastariËica, ona bo mlada kraljiËica!” 17


Ljudska

Spevaj nama, Katica

“Spevaj nama, Katica, veselo srce najno!” “Kak bom nama spevala! Od æalosti ne morem. Prva moja æalost ta, da starga oËa imam. Druga moja æalost ta, da staro mater imam. Tretja moja æalost ta, da bratje so mi umrli. ©trta moja æalost ta, da ljubi mi odhaja. Ne idi, ne idi, ljubi ti, da robaËo seπijem. Notri ti zaπila bom sonce, mesec, zvezde. Sonce bo ti svetilo po tem belem dnevu, mesec pa ti svetil bo po tej temni noËi. Zvezde bodo svetile, ko æe mesec zajde. Zvezde bodo svetile, ko æe mesec zajde.” 18


Ljudska

San se πetao gori doli

San se πetao gori doli, gori doli kraj Dunaja, gori doli kraj Dunaja, ge mi teËe bistra voda. Ge so tista πörka poula, ge moj lübi s plügon orje. On ne orje, on ne plüæi, samo name lübo misli. Ge mi odiπ, lübi dragi, ka te dugo k meni ne ga? Ne ga krala, ne cesara, ka bi njemi draga bila.

19


Ljudska

DeËva je u rutiËu trebiwa

DeËva je u rutiËu trebiwa, jaz sem pa seno obraËaw. Ona j’ me zmiraj koj kregawa, da se prekasno obraËam. Mam’ca, oj, dajte dva krajcarja, da si bom drumelco kupu. Drevi pa pojdem k svoj’ ljubci u vas, da ji bom mawo zadrumlow.

20


Ljudska

Z obrekovanjem razdrta ljubezen

“Oh, kej si, Neæa, ti doma, da tebe nihËe ne pozna?” “Oh, jaz sem pa le tam doma, kjer teËe voda spod voglá. Vodá teËe, da vse æveglá, mi æene mlinska kamna dva. Pa se ne mele drugega, ko le ljubezen najina.” Tam se je deËva umivala, se mene je spominjala. Se mene je spominjala in svetle solze tákala. ©e prej ko pojdem k ohceti, jaz pojdem k svoji ljubici. Prav lepo jo zahvalil bom, na ohcet jo povabil bom. “Na tvojo ohcet pa ne grem, ker tvoja ohcet Ëudna bo.

21


Ljudska

Ko tebe k ohcet’ peljejo, menè v grob zasipljejo. Ko gor na britof priπel boπ, poglej na grobiË zêleni. Tam je ljubezen najina rez uræaha razπajdana. Razπajdali so naj’ ljudí, hudí ljudí in babe tri. Tri babe so k men’ stópile, so gr´do te zatoæile.” “Kdor mene toæi, nima prow, nikoli sreËe na bo mow. Bog daj vsem vernim duπam v raj, Sam’ pustim babam ga ne daj!”

22


Ljudska

Pojdem u rute

Pojdem u rute, tam, kjer je mraz, tam je moj pobiË, moj pobiË je pokopan. Tam dol pokleknem, mal poæebram, da nbo moj pobiË leæal koj sam.

23


Ljudska

NesreËni lovec

LjubËek se na pot napravil, vse potrebno vkup je spravil; ljubica je zgodaj vstala, k sveti maπi ga ravnala. Za besede nje ni maral, ljubËek niË za maπo baral, vzame puπo in v planine streljat gre divje zverine. Srne ljubi streljat grede in jelene in medvede, pod planino ga Ëakala ljubica, je πtrene prala. Prvo πtrenco ljuba prala, proti nji klobuk priplava, ves raztrgan, ves krvavi, nje je ljubega ta pravi. Drugo πtrenco ljuba prala, suknja proti nji priplava, vsa raztrgana krvava, ljubga njenega ta prava. Tretjo πtrenco ljuba prala, proti nji po beli Savi ves raztrgan, ves krvavi plava ljubi nje ta pravi. 24


Ljudska

©trenco z roke je spustila in se v Savo zagrozila, ga zadela je na ramo, mu na vrt skopala jamo: “Roæce bom po njemu sjala, vselej milo se jokala, kadar bodem roæce plela, ljubga veË ne bom imela.”

25


Ljudska

SreËni Blaæè

Priπel je fantiË do ljubice svoje, vrgel na okence jabuke troje: “Dekle al’ spiπ? NiË me ne sliπ?” Fantu je mraz, ves se æe trese; burja in mraz piπe za uπese; dekle pa spí v postelji gorkí! Tam pri sosedu sultan zalaja, dekle ga sliπ’, iz post’lje vstaja, okence odpre: “Pridi Blaæè!” Z levo roko fanta objame, v posteljo gorko k sebi ga vzame: sreËen Blaæè, kak’ dobro ti je! Meni pa ne, ker nisem Blaæè!

26


Ljudska

Kaj ti je, deklica

Kaj ti je, deklica, da si tak æalostna? “Kaj mi je, niË mi ni, srce me boli. FantiË na vojsk leæi, fantiË oj, vstani mi!” Kak Ëem jaz vstati, k me krogla teæi. “Oblekla bom Ërn gvant, saj to je bil moj fant, saj to je bil moj fant, zdaj mrtev leæi.”

27


France Preπeren

Sila spomina

Drug ti je v skrbno nastavljene mreæe nestanovitno zasaËil srcé; vèndar na mene πe nekaj te veæe, kaj da je, komaj med nama se ve. Marsikdaj se govorica ti zmeπa, ko me zagledaπ med drug’mi ljudmi, marsikdaj tvoje srce me pogreπa, iπËeπ okoli me s plaπnim’ oËmi. VeËkrat, ko utrújena praznega hrupa, v misli zamaknjena sama sediπ, vsili v spomin se ti pevec brez upa, stari Ëas skoraj nazaj si æeliπ. Marsikdaj ko ti tvoj ljubi zapoje, sreËe v ljubezni se baha vesel, v srcu te zbadajo pesmice moje, ki jih od njene nesreËe sem pel. Sama sodíla si préd me nemilo, sama me zmerom πe sodiπ ostró; pravijo vèndar, da slabo plaËilo, kdor me pri tebi zatoæi, dobó.

28


France Preπeren

Trdna med nama vzdiguje se stena ‘z brezna globôcga do strmih nebes; vendar ne udræa æelj skrivnih plamena, da ne bi mogel on πvigniti Ëez. Ne pozabíti jih, so te prosili drugi, ne moje prevzetno srcé; v mislih ti niso, al’ mene po sili pomnila boπ ti do zadnjega dne.

29


France Preπeren

Gazele 3.

Æalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim, v pesmih mojih védna, sama govorica, de jo ljubim. Ve æe noË, ki brídko sliπi zdihovati me brez spanja, ve æe svítla zarja, dneva porodnica, de jo ljubim. Ve æe jutro, ve æe poldne, ve æe mraËni hlad veËera, tiho toæbo mojga bled’ga, vel’ga lica, de jo ljubim. Prebivál’πa mojga stenam, mirni je samoti znano, tudi nepokóju mesta ni novica, de jo ljubim. Ve æe roæa, ki pri poti, koder draga hodi, rase, ve æe, ki nad pótjo leta tica, de jo ljubim. Ve æe mokri prag nje hiπe, vsaki kamen blizo njega, ino ve, ki mimo vodi me stezica, de jo ljubim. Ve æe vsaka stvar, kar vedet’ in kar sliπati od mene, in verjeti noËe draga mi devica, de jo ljubim.

30


France Preπeren

Gazele 4.

Draga, vem, kako pri tebi me opravljajo æenice, prav’jo, da v ljubezni moji ni bilo nikdar resnice, kak’ si brusijo jezike in ti πtejejo na prste pri kafeti, kar jih nisem, kar sem ljubil jih, device; al’ posluπaj mojo spoved, rekla boπ, da sem nedolæen, da le sama ti si kriva, ak’ je v temu kaj krivice: Dòkler ne cvetè πe roæa, so v Ëastì pri nas vijol’ce, zvonËeke, marjet’ce, druge tudi Ëislamo cvetlice. Kdor ni sliπal nikdar peti sladkih pesmi filoméle, rad posluπal bo strnade, πËinkavce in druge tice. Al’ je moË na prvi prostor jo v zbiral’πËih posaditi, moË ji prvo Ëast skazáti, ako v njih je ni kraljice? Préd dekleta so imela, al’ kar ti cvetèπ med njimi, vseh lepot nobena nima nam dopasti veË pravice. To pomisli, ne zameri, da, kar sonce sem zagledal, od oËi so tudi meni se uzdignile temnice.

31


France Preπeren

Tri æelje

(Anastazija Zelenca)

Ak æelje bi veljale kaj, bi æelel tri reËi: dekliË bel, Ërn far, konjiË, bilé bi æelje tri. “»emu, povej, bi bil dekliË?” “Par mene veseli, ne da bi molil, al zdihval, dveh k temu treba ni.” “»emu, povej, bi bil ti far?” “Zavolj lahké vesti, ak veËkrat sta po dva samá, se lahkó kaj zgodi.” “»emu, povej, bi bil konjiË?” “Da jahal bi vse dni od deklice do farja tje, od tam spet k ljubici.”

32


France Preπeren

Kam?

Ko brez miru okrog divjam, prijatlji praπajo me, kam? Praπájte raj’ oblak neba, praπájte raji val morja, kadàr mogoËni gospodar drvi jih semtertje vihar. Oblak ne ve, in val ne kam, kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, da pred obliËje nje ne smem, in de ni mesta vrh zemljé, kjer bi pozabil to gorje!

33


France Preπeren

Sonetje

Pov’do let starih Ëudne izroËila od mrtvih deklic, ki so v ti nesreËi, da mor’jo uhajat groba temni jeËi, ker spati jim ne da ljubezni sila. Gorje mu, v kogar se je zaljubila njih ena: nje ljubezen ne osreËi, ker v æelji se ne ohladi goreËi, dokler krví ni prazna vsaka æila. Tako, ki ljubi mene, ni Kaména iz bóginj, ki v Olimp jih stavi mita prijateljic pevcev sreËnega imena; ampák poslana boginja Kocíta, Erinjin stok, in kletva pesem njena, veselja je pijavka nikdar sita.

34


France Preπeren

Magistrale

Poet tvoj nov Slovencam venec vije, Ran mojih bo spomin in tvoje hvale, Iz sr’ca svoje so kalí pognale MokrócvetéËe roæ’ce poezije. Iz krajov niso, ki v njih sonce sije; Cel Ëas so blagih sapic pogreπvále, Obdajale so utrjene jih skale, Viharjev jeznih mrzle domaËije. Izdíhljaji, solzé so jih redile, Jim moË so dale rasti neveselo, Ur temnih so zatirale jih sile. Lej! torej je bledó njih cvetje velo, Jim iz oËi ti poπlji æarke mile, In gnale bodo nov cvet bolj veselo.

35


Fran Levstik

Dve otvi

Dve otvi sta prileteli v jezero pod skalni grad; tam plavata druÌno po vodi, veslata v kristalni hlad. Jaz gledam skoz okno dve otvi in v meni utriplje srce, zamiπljeno v dneve pretekle na lice usiplje solze!

36


Simon Jenko

Obrazi, XI

Rosa, hladna rosa kamenje moËíla, luna, bleda luna nanje je svetíla. »udno govorico kamenje oglaπa, piπ veËerne sape k meni jo donaπa: “Tod gredé stopila je devica name!” “Name tudi, name!” glásov sto povzame.

37


Simon GregorËiË

Njega ni!

Roæe je na vrtu plela, pela pesem je glasnó, æivo v lice zarudela, ko je stopil on pred njo. “Daj mi cvetko, dete zalo, da na prsi jo pripnem, za spomin cvetico malo, predno v tuje kraje grem.” Kito cvetja mu je dala, s cvetjem dala mu srce, sama v vrtu je ostala, on po svetu πel od nje. Roæe je na vrtu plela, pesmi pela je glasnó kaj da vrta veË ne dela, kaj ne poje veË tako? Deklica glavo poveπa, vene ôbraz, prej cvetoË, nekaj nje srce pogreπa, solz ji potok lije vroË. »ez ograjo vrtno gleda mnogo mimo vre ljudi; deva bleda, deva bleda, n j e g ­­a od nikoder ni! 38


Dragotin Kette

Na molu San Carlo VII

Kakor labud belogrudi poËasi plove moj Ëoln po gladini morjá, tiho se koplje v πumeËih vodicah, v blaæenstvu koplje se duπa mojá. “»udeæ si, ljubica, ti naredila, smrt ti od mene pahnila si; zopet si nade mi v srcu priægala, zopet æivljenje vanj dahnila si. Jaz sem umrl. Oj dekle, pomisli: moje πiroko razprte oËi videle niso nebeπkega sonca, sladkih ni Ëulo uho melodij. V moje srce se iz neænega loka ostro puπËica izproæila ni; zame ni pomlad na licih vzcvetela, grud se deviπka izoæila ni. Okamenel sem kleËal pred oltarjem, ki ga krasil kamenit je idol; molil sem krasno, a hladno obliËje, molil celo kameniti prestol.

39


Dragotin Kette

Menil sem pa, da ta hladna devica roke na prsih razkriæala bo, z mehkim nasmehom se, milim pogledom, vernemu slugi pribliæala bo. In πele ti ...” Toda nisem ji mogel praviti dalje historije te; smeh je uπel pri oËeh nagajivih, smeh je uπel skozi ustne sladké. In zasmejalo se morje prostrano in zasmejal se je lahni zefir in zasmejale se drobne zvezdice v tihi, neskonËni, brezdanji veËer. Toda zaprl sem ji ustnice zlobne, s strastnim poljubom zaprl sem jih ... »olniË hiti ko labud belogrudi, vetrc objema nas lahen in tih.

40


Dragotin Kette

Iz spominov

In djal sem ti, da roæa si mi roæ. A ti? Ah no, da se ti reveæ smili. Seveda, on se ti ponuja, sili, kaj ne da, ljubica? - Ne boπ, ne boπ! O nismo tak Ëastilec belih koæ, da bi ko Samson v krilu pri Dalili tam s kodri svojo moπko Ëast zgubili ... O ne, vi milostna, smo pa le moæ. PaË sem ljubezen v svojem srcu nosil, a nikdar nisem te ljubezni prosil, πe manj nevrednega pomilovanja. Ponosna glava moja se ne klanja, molËijo usta, solza lic ne moËi, naj tudi hrepeneËe srce poËi ...

41


Oton ÆupanËiË

Ljubavne pesmi

1. V moji duπi je jasna podoba zbledela: izbrisala ti si iz nje svoj obraz; a v ritmih mi boπ valujoËih æivela, glej, pesem s seboj te v bodoËnost je vzela, glej, pesem s teboj je premagala Ëas. Pozabljene bodo vse tvoje vrstnice: cvelà si, uvêni, je roæam ukaz; ostalo, sijalo le tvoje bo lice mladó vsenaprej, kot sem gledal ga jaz. Si vedela sama? Kot demant sred zláta si v duπi mi mladi objeta bilà; jaz s tabo, ti z mano - sem mislil - bogata, laboda dva - mislil sem - skupaj veslata, od ene ljubezni - sem mislil - svetlà. O prstan moj zlati, sedaj brez oËesa! Sijal mi je demant, sedaj je temà; labod z labodico je hotel v nebesa, labod brez druæice je padel na tla. Na dvoje gre césta. Srce bo brez druga, v samoti iskalo bo póti naprej, kot vije med kraπkim skalovjem se struga zasezi ga radost, zasaËi ga tuga, vse bode prenaπalo mirno poslej. Na dvoje gre cesta. Kar srce ti sanja, naj svet ti izpolni - v ljubezni se grej, in kadar te doba zakliËe nekdanja, skrij zase spomin, pa kot jaz se zasmej. 42


Oton ÆupanËiË

ZveËer

Vsa tenka, vsa mirna je zarja veËerna, da vidim zvezde skozi njo: nad kupolo mraËno Ëez mesto temaËno se tiho v loku svetlem pno. Golobov se dvoje med nebom, vodó je preneslo s perotmi blesteËimi ... Dovolj si trpelo, kaj zahrepenelo, srce, si spet po sreËi mi?

43


Oton ÆupanËiË

Melanholija

Med roæami, ki ne rasto pri nas, sem videl polzasenËen, tih obraz. Kot da ni vedel zame, jaz ne zanj ... a bilo je med nama polno sanj. Kot mavrica nevidna vzpel se most je med menoj in njo, da je skrivnost lahko hodila med menoj in njo, o, kot bridkost, s poveπeno glavo. In vrËa njenega napoj je bil kot bi æerjavico mi v srce lil. In spomnil sem se, da je davno ni, da veter ji Ëez daljni grob πumi.

44


Oton ÆupanËiË

Poljubi me

Poljubi me, objemi me, tesnó in πe tesneje, - glej, veter stresa veje na srce si prikleni me. Da bi ne mogel iz teh rok v daljine meglovite, - o ptic jesenskih kite! zaËaraj me v svoj ozki krog. Zasloni, Ëarodejka, svet mi z belimi rokami. - o brat globoko v jami! in morda mi bo dobro spet.

45


Josip Murn

Fin de siècle

Kje zdaj si, ljubica ponosno hladna, komu zdaj sije tvoj neskonËni dan? To ne razumeπ? … Tiho, tiho, jadna, samo noËi izdih je to nezvan Koga zavraËaπ zdaj s pogledom mrtvim, kdo pije luË nevzdramnih ti oËi? Kdo zre boæanstvo v formah, gestah tvojih, ti bitje mrzlih harmonij? Umreti vsem … ljubiti v duπi tebe! Ti si kot kip, kot marmor izklesan, kot Amor, ki z napetim lokom meri sred πumnih vodometov in platan.

46


Josip Murn

Ljubila sva se

Ljubila sva se; bil to je Ëas cveteË, to bila je vesela vesna, zdaj ni veË, ta Ëas je preË, in modra sva oba in resna. OËi zgubile prejπnji so sijaj, ne vem veË, kaj v njih zdaj æari ti, vdanost, mislim, bila v njih nekdaj, in kes je zdaj v njih morebiti. In morebiti le je hladnost to in duπo hoËeπ æ njo prikriti; πe meni, dekle, bilo bi hudó, da mi hudo πe - moglo bi le biti!

47


Josip Murn

Tu je jesen in mi se æenimo

Tu je jesen in mi se æenimo prepevajoË, hej, æenimo se, ne naæenimo ne dan, ne noË! Glej, blagoslovil nas, deæ, volËji mraz poslal nam Bog in kratek dan in tmò in noË nato ko kozji rog. Pa kaj, zakaj ti treba je zvezdé, saj ti gorí in prva zvezda, druga, tretja πe lepo bleπËi. Oj, ljubica, oj, deklica, zakaj, zakaj medliπ? Ko vitki trs na sred vodé tako drhtiπ. In cvetki dve, oj, zmrzujoË obe, so ti oËi in sèm Ëez plan, Ëez studeno ravan se mi mudi! Jesen, jesen, ti lepi, bajni Ëas, ne zveni mi! Mladost, mladost, ne hodi iz srca, zeleni mi! 48


Josip Murn

Na poljani

Na poljani veË dan ne bleπËi, v noË zavita prostrana je dalj, vsaka cvetka tam v polju duhti in tam piska nekdo na piπËal ... A jaz mislim na druge noËi, ah, in, bogzna, zakaj je takó a jaz mislim na dvoje oËi, ki sijale v mladost mojó!

49


Josip Murn

Pesem o ajdi

Kakor bela grud gorka od krvi, mlade radosti v cvetju ajda diπi. Æe vsa polna medu zacvetela je, pala k nogam ko v snu ji Ëebela je! Grud prostrana jo napojila je, z boæjo pomoËjo vase skrila je. Zdaj stoji, diπi, na daljave bleπËi, ko golob mi upira v svet rdeËe oËi. Kadar klas πumi, kmet poËije se, kadar ajda diπi, ji odkrije se!

50


Josip Murn

PlaËa za ves trud z medom kdo, s krvjo? Ktera druga grud neæna je tako? Ah, æe skoro bi priπla mrzla in hladná na ves svet legla je Ëarovnica.

51


Josip Murn

Pesem

Kakor roæa na poljani vsa mi v svatovskem bleπËiπ, ali greπ mi v svate, dékle, ali sama se moæiπ? Oj, ti dékle, dékle moje, nagelj poljski æe cvetè, rastejo æe rdeËe roæe, od æelja srce mi mre. Oj, ti dékle, dékle moje, pojdi, pojdi za menoj, kakor veter z drobno travo jaz igral bi se s teboj!

52


Alojz Gradnik

V omami

O, saj ne morem reËi ti besede! »e sem ti ko dehteËa roæa - utræi, Ëe sem ti kakor Ëaπa vina - dræi, o dræi me na ustih in me pij, da zadnja kaplja v tebi izkopni. Ne misli na poznejπe moje bede in niË, prav niË naj te ne moti zdaj. Potem? Potem le bodi brez srca, potem me roæo z nogo poteptaj, potem me Ëaπo prazno treπËi v tla, da v slast ti πe Ërepinj bo ævenketanje. Ker vem, da kot razbite tvoje sanje, kot boleËina, kes in kot zloËin bom vedno πe hodila ti v spomin.

53


Alojz Gradnik

PriËakovanje

Kako te Ëakam, o kako te Ëakam! Ko pride v hiπo gost moj, Ërni mrak, posluπam, ali Ëujem tvoj korak. In vpraπam: “Sam si?” - “Sam,” mi tiho reËe. O, da bi vedel ti, kako me peËe beseda ta ledena celo noË! Glej, celo noË je postelj moja prazna, in celo­noË premolim, kakor blazna ime presladko tvoje jecljajoË.

54


Alojz Gradnik

Pesem vdove

Tu kleËim pred tvojim Ërnim griËem. Tu kleËim, na grobna trkam vrata, trkam in te k sebi, dragi, kliËem. Trkam, kliËem vsa imena zlata, ki sem v svojih ustih jih topila, ko za srce so preteæka bila. Trkam, kliËem, moje roke revne so od trkanja æe vse krvave. Bedna bolj od roæ sem, ki so same. Bedna bolj sem od zelene trave, bedna bolj od kaplje sem deæevne. »e bi trava bila tvoje jame, rasla bi do krste ti globoke, zrasle v srce bi ti korenine, pa bi mislil, da so moje roke. »e bi kaplja bila, brez pokoja bi polzela v tvoje globoËine. Pa bi mislil, da je solza moja.

55


Alojz Gradnik

Bila sem kakor Ëist in trd kristal in v dihu tvojem sem se raztopila, bila sem gruda, ki πe ni rodila, in v soncu tvojem sem pognala kal. Vse sem ti dala in mi niË ni æal, vem, kaj usode volja je in sila, vem, kaj je teæa, kaj so lahka krila, vem, da le veter beæen si in val. »e pa si veter in beæiπ naprej, πe sam ne veπ, da s sabo v vse daljine odnaπaπ liste mojih mladih vej, in da, Ëe val si v bregu, se drobi in plava s tabo drob moje prsti in pada v tvoje temne globoËine.

56


Lili Novy

Ljubezni vonj

Ljubezni vonj je dragocen kot vonj pomladnih trav v razcvetu. Ah, enkrat le v æivljenja letu spoznaπ skrivnosti vseh semen!   Le enkrat Ëutiπ dih ognjen po budnem, toplem, sreËnem svetu, utrip vodá po vsem planetu, sladkosti zemskih vseh bremen.   In le takrat ti to je dano, da do srebrnih korenin potokov seæeπ, do viπin   v sinjino, roænato priægano, tja, kjer oblak, ki v cvetje gre, kristalni pije sok zemljé.  

57


Pavel Golia

O Ester - o Renée

Utihnil je orkester, godci so se razπli, o Ester. In πe drhti nekje in πe nekje zveni, o Ester, pesem mladih teles ter væiga mlado kri. Moj Bog, kak bil je pester opoj teh zadnjih dni, o Ester. KonËan je ples narcis in aster, Renée, pljusknil je Ëas ter jih odnesel. Kam? Sam Bog ve, Renée. In πe nekje drhti in πe zveni nekje, o Ester, o Renée, pesem mladih teles ter væiga mlado kri, da vre, da se pení.

58


Pavel Golia

Nekje v ljubezni srca πe gorijo, nekje, Renée. V samotnem parku mrtve sanje spijo, za vedno spe, o Ester, o Renée. NekoË bili smo v maju, sedaj je vse pri kraju, o Ester, o Renée, le vaju pozdravlja Ëez vode in Ëez gore zamiπljen moæ, ki v negotovost gre.

59


Igo Gruden

V blazinah vonj ostal je tvojih las

V blazinah vonj ostal je tvojih las in zdi se mi, da ti si πe pri meni, da sliπim v temi tvoj drhteËi glas: pa je le veter, ki je vzdramil sèn noËi, pa je le veter, ki je vzdramil sèn srcá. Ur sladkih dih po sobi πe dehti in zdi se mi, da tipljeπ ti po temi, da tvoje krilo skozi mrak πumi: pa je le veter, ki je vzdramil sèn srcá, pa je le veter, ki je vzdramil sèn noËi. Posvetil soj je mehko nad menoj in zdi se mi, da ti se sklanjaπ k meni, da v mraku me objel je pôgled tvoj: pa je le mesec, ki iznad Ërnih streh v srebrnih me poplavil bo valéh.

60


Janko Glazer

Ti

Nocoj je moja misel vsa tvoja, draga, nocoj je tvoja misel vsa moja, draga nocoj je med nama ena misel sama: ti. V πepetu je mojem, ki tvoj je, draga, v drgetu je tvojem, ki moj je, draga nocoj ena sama je misel med nama, ena ljubezen sama: ti. In moja ljubezen je tvoja vsa in tvoja ljubezen je moja vsa, vsa druga se drugi v daritev polaga: o ti moj predragi, ti moja predraga ti!

61


Vida Taufer

Zavræeno pismo

Saj res ne vem, Ëemu sem mu pisala; pri srcu mi je zdaj tako hudo. »e mogla bi, bi bridko zajokala, tesno zakrila ranjeno roko. V avgustu na nedeljo sem pisala, æarele so mi æalostne oËi in trikrat pismo sem potem prebrala, s seboj nosila ga tri dolge dni. Podlesek moj, sama sva zdaj ostala. Samo ti veπ, kako mi je hudo. Saj res ne vem, Ëemu sem mu pisala, Ëemu zdaj nosim ranjeno roko.

62


Edvard Kocbek

Ti si skritost za moje oËi

Ti si skritost za moje oËi, bodalo za moje srce, plamen za mojo dlan.   Jaz sem æalost za tvoj spomin, kadilo za tvoje telo, za tvoj obraz pajËolan.   Veneva v dolgo noË, tiho se napajajoË kakor pelikan.

63


Edvard Kocbek

»uj, deklica, jablanov cvet

»uj, deklica, jablanov cvet ti pada tiho na oËi. Jaz, potepuh, te brez besed polagam v divjo rast noËi. O niË se, deklica, ne boj, jablanov cvet je luË nocoj. Objeta Ëutiva temò, kako omamljena trohni. Telesi padata na dno, otoæna Ëistost ju teæi. O niË se, deklica, ne boj, jablanov cvet dehti nocoj. A ko bo cvet jablanov spet osul se in narasel v plod, takrat se bo zarasla sled, odπel bom svojo zadnjo pot. Takrat, o deklica, se boj, takrat bo senca nad teboj.

64


Edvard Kocbek

Ljubezen

Stopnja nedoloËne popolnosti najbolj drzno drhti v Ëloveku, vsakikrat bi bila rada dokonËna in po neizmernosti bogata, pa se ne zaveda, da je vse revno razen tihega ljubljenja, ki vzpostavlja veËnost v Ëasu. Pravi moπki je do smrti svatovski, na zunaj je okraπen in burjast, dejansko pa je doma v globinah preprostih in grozovitih korenin, ki trgajo skalo in jeklo in se norËujejo iz namiπljenih doseækov. Naj ti bo ime Nemeríka, deklica, ena izmed korenin te bo uniËila in te povæila kot najslajπo ærtev. Ne skuπaj ugajati nikomur, igraj le svojo skrito prevzetnost in æivi iz svoje zdrave igrivosti. Samo angela varuha lahko draæiπ, nikogar drugega na tej prekleti zemlji. Igraj samo sebe z zaniËevanjem nedoloËne popolnosti in malomarnosti, bodi Ëista igra moπkemu v labirintu ali na stropu ali v zimskem vrtu ali med vsakdanjimi opravili in piπi besede ljubezni v sneg in v veter ali na kozolec, ki ga je pravkar zajel poæar. 65


Edvard Kocbek

Ljubljenje

Biti moraπ Ëim bolj preprost, to je edina doloËena popolnost, kadar si vsakikrat sveæ in nov in dobro veπ, da je vse revno razen tihega ljubljenja. MoËi mi prihajajo iz bridkih korenin in iz nevidno globokih obredov zemlje, kjer smo vsi doma in smo zdaj le na kratkem in veselem izletu. Ljubljenje je edina popolnost, izpolniti jo moreπ le kot bitje, pripravljeno za nenadno potovanje, vsi drugi naËini so namiπljeni doseæki. Vse drugo je laæniva, navidezna moË. Edino v ljubljenju se oËistimo za prihodnost in se pripravimo za iznajdljivo molitev. Zato se resniËno lepe deklice znajo zaniËevati in so v ljubezni preπerno malomarne. Pod zvezdami je dovolj prostora za popolno ljubljenje. Pojdimo v miru v neznano in rodovitno noË.

66


Edvard Kocbek

Ne moreπ veË sloneti, legla si v travo omamljena in vedno teæja. Nad toplo zemljo je visoka noË, komaj te vidim, kako si spremenjena v temnem dihanju mladih bilk. Poniæno te sprejemam, sladka otrplica, padam na kolena, zvest divjini, moje roke so naπle tvoje zaprte oËi, o brezumna æalost ognjev v daljavi, o tiha ubranost Ëudeæev v temini.

67


Edvard Kocbek

Oba

Glej, ti si tu in jaz sem tu, drug drugemu neznanka. Glej, ti si zdaj in jaz sem zdaj, oba sva brez prestanka. Oba sva jaz, oba sva ti, oba duha uganka. Oba sva kaj, oba zakaj, oba ljubezni zanka.

68


Edvard Kocbek

Na trgu curek v zrak prπi

Na trgu curek v zrak prπi na njem se krogla drzno giblje ko zdrsne, jo æe spet dræi. Tako ljubezen, Ëe izpusti Ëloveka, ga æe znova ziblje. Pod vodometom je gladina, obrazi gledajo v kotanjo, neutrudno vabi jih globina. Na dnu ljubezni je tiπina, pogrezniva se tiho vanjo.

69


Boæo Voduπek

Pesem ob loËitvi

Zatrt jok v grlu me davi, ko vem, da se bova razπla; niË veË uporni pojavi strasti ne prikrijejo zla; niË veË rje Ëasa ne vstavi, o ljuba, po sladki zabavi sva segla do grenkega dna. V aprilu kar sami so cveti iskali neuËakanih rok; visoko æito poleti je leglo do najinih nog; jeseni so neæni trepeti pustili srci drhteti kot listje, razsuto naokrog. ÆiveËima Ëutni ostrini trenutka je æeljno oko zrcalilo v svoji gladini ves svet in zvezdno nebo; ugasnili so svetli spomini, v neusmiljeni zimski sivini sva naπla le golo telo. O ljuba, to telo vzemi, saj Ëutiπ πe bitje krvi; razbiËaj s poljubi, z objemi ga spet do vsevidne slasti; morebiti pa je le za temi trenutki, ki so tako nemi, kje pot, ki je videti ni. 70


Boæo Voduπek

Banalni kriæev pot

Sobe, poceni hotelske sobe z obledelo slikarijo, kjer ubijamo svojo izmuËeno mladost, vonj po postanih jedeh, po praπnih kotih, vonj po æenski, po izrabljenem æenskem telesu, z vtisi neπtetih prstov, neπtetih sramotnih poljubov, brezbriæna veselost in vsakdanje, indiferentno govorjenje, da prihajajo solze: jeza, razoËaranje in obupna boleËina. Torej to je vse. In ti, ki dajeπ svoje telo, ki ga vlaËiπ iz teh mrzlih æalostnih sob v πe æalostnejπe bolniπke dvorane, pod neusmiljene roke in ciniËne poglede, in zopet nazaj in zopet tja in zopet nazaj v neskonËnem krogotoku, - o ta brezsramni, banalni kriæev pot, ki ga hodiπ ti deklica z naπminkanimi ustnicami in z odcvetelo roæo na obleki tvoja usta se smehljajo v brezizraznem, navajenem smehu.

71


Boæo Voduπek

UroËeni bolnik

Odprla si mi v spanju levo stran, razgalila srce, zagrizla vanj, gospostva æeljna, neizbrisljiv poljub, vmeπala v sókrvico smrten strup. Upadla mi je koæa, polna gub kot prazen meh, od mrzlice je trup kot lonec od æerjavice izægan, nabreknile so æile v mreæo ran. A le πe poæeljivejπa je kri, telo vse bolj trepeËe z vsakim dnem za tvojimi objemi, zmagovalka; pa naj me ciniËni glasniki nauka, ki vlada svet, prepriËajo o tem, da si privid, lepota, da te ni?

72


Boæo Voduπek

RomantiËni sklep

Tvoje z diπavami maziljeno telo bodo razËetverili na vseh javnih trgih, tvoje gnusno telo, pohotna Ëarovnica, bodo seægali na vseh grmadah, πe malo in ti, ki si me ujela, ki si me poniæala v suænja kakor Omfale Herkula, ki si me izpremenila v svinjo kakor Kirke vojπËaka, ki si me prevarala kakor Dalila Samsona, πe malo in osramoËena boπ, javna pocestnica, opljuvana boπ, zaznamovana s sramotnim æigom, izgnana med gobavce, med volkove, v puπËo, med zapuπËene grobove, med mrtve zvezde in divje roæe, umri tam, odkoder si priπla! In jaz, jaz bom maπËevan.

73


Stanko Vuk

Prva pesem

O noË. Bezeg diπi. NoË je fazanov rep. Mrzla voda ziblje zvezde. Ene pesmi nisva æe dolgo pela: o ljubezen, ko preganjana divjaËina si v naju. Nosiva te skozi noË brez ognjev, kam naj te poloæiva? Vonj zemlje je silen, grmi rasto, obstala sva tiho na robu loviπËa. Zemlja se mi meπa v kri, Ëutim krike petelinov, vse me teæi. Zvezde gasno v jati.

74


Matej Bor

SreËanje

Nek jesenski veËer v mraËni obkrπki hosti zmotili Ëudni gosti so tvoj mir. Vzeli smo izpod mahu, kar ni posrkala vase zemlja te dolge Ëase, odkar si tu, vzeli, kar v zimskih noËeh lisice so pozabile, ki so skoz meteæ nosile te v laËnih zobeh. Poloæil na vresje sem tvojo razbito lobanjo, dolgo strmel sem vanjo ves tih in nem. Kje je jasnina oËi, kje sta ustni opojni? Vame v grozoti spokojni dvoje votlin reæi. Kje si? Ne, to nisi ti, ti si se skrila vame, tu te smrt ne zajame, tu so πe tvoje oËi. 75


Matej Bor

Tu je ponosni tvoj stas, k meni gibkó se privija, kadar burja zavija v noËni Ëas, kadar sam s sabo sprt v ulice slepe zablodim, s tabo ko v davnih dneh hodim, nate oprt. Laæ zre iz teh votlin, niË ne bom gledal vanje, zemlja, vzemi lobanje, meni pusti spomin. Ljuba, pridi nocoj, vabi te meseËina, vabi te sila spomina, vabi te ljubi tvoj.

76


France BalantiË

Zublji nad prepadom

Zaprezi, ljubica, razkoπja vrance, da v najin dom ljubezen se pripelje, nocoj naj nama vrela strast postelje, naj tvoja kri me vræe med pijance. Da ti z zobmi razparam oblaËila, me pusti in ne brani se s poljubi, naj soËne grudi moje Ëelo snubi, saj veπ, da boπ kot greh ga v njih nosila. Glej, zublje ust imava v beæni lásti, samo ta hip brsteËi sta telesi pripravljeni na divji smeh propasti, le to æivljenju moreva ukrasti. Ne iπËi, kaj potem sla v naju vmesi, ko padeva pod njenimi kolesi!

77


Ivan Hribovšek

Proπnja

Priπla si dobra kakor roæa k meni, ki sreËna v drago bitje se zazre, ko trepetaje si jo na srce pripne, da dvoje pesmi stke v godbi eni? O jaz, ko jaz bi mogel roæa biti, o, roæa zate, - utrgaj me, pripni na svoje me srce, da zazveni ob tebi duπa iz najgloblje biti. O slast razdati se, razdati tebi, ki slutiπ moje sanjano nebo! Ko le srce mi πe ostalo bo, v premehko zemljo, prosim, ga zagrebi. Da v njej se mu skrivnost bolesti odkrije, da zadnji in najtiπji spev spozna, potem besedo ti zaπepeta, ki bo prepolna tvoje harmonije.

78


Ivan Minatti

Pa bo pomlad priπla

Pa bo pomlad priπla z oblaki πumeËimi, pa bo pomlad priπla z roæami rdeËimi, s tistimi rosnimi, mladimi roæami ... o, kak se po roæah toæi mi! Pa bodo deklicam v mraku oËi zaæarele, pa se Ëez nedrja majice bele napele, oj, tiste majice, z rokavci kratkimi ... Kdor jih kdaj boæal je, temu pomoËi ni! Pa bo srebrni πËip sameval nad ribniki, vali drhteËi se lilijam plaho dobrikali, jug serenado πumel, v senci brez sanjala dva, zvezde visoke bleπËale ... Oj, ne hodite tja!

79


Ivan Minatti

Jaz pa le pojdem takrat za oblaki πumeËimi, jaz pa le pojedm takrat za roæami rdeËimi: morda kdaj najdem cvet, morda kdaj sreËam oËi, tihe, dobre oËi tihe, dobre oËi.

80


Ivan Minatti

Nekoga moraπ imeti rad

Nekoga moraπ imeti rad pa Ëeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraπ nasloniti roko na ramo, da se, laËna, nasiti bliæine, nekomu moraπ, moraπ, to je kot kruh, kot poæirek vode, moraπ dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice sanj, svoje plaπne ptice nemoËi - nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in neænosti nekoga moraπ imeti rad, pa Ëeprav trave, reko, drevo ali kamen ker drevesa in trave vedo za samoto - kajti koraki vselej odidejo dalje, pa Ëeprav se za hip ustavijo ker reka ve za æalost - Ëe se le nagne nad svojo globino ker kamen pozna boleËino - koliko teækih nog je æe πlo Ëez njegovo nemo srce nekoga moraπ imeti rad, nekoga moraπ imeti rad, z nekom moraπ v korak, v isto sled o trave, reka, kamen, drevo, molËeËi spremljevalci samotneæev in Ëudakov, dobra, velika bitja, ki spregovore samo, kadar umolknejo ljudje. 81


Ivan Minatti

Odkar vem zanjo

Odkar vem zanjo, imajo dnevi modre oËi in vode barvo njenega krila. Odkar vem zanjo, veter πumi njen glas in roæe njene besede govore. Tako rad imam te poletne oblake: njene korake so spremljali, ko je Ëez trave veËerne priπla. Tako imam rad te vrbe ob vodi, zamiπljene v tiho, neæno pravljico o njej. NihËe ne ve, kaj πepetajo. Samo jaz. In se smehljam. Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noË: miren, poln zvezd in daljav. ­

82


Ciril Zlobec

Ko sva sama

Ko sva sama, ko sva Ëisto sama, ptici izpod hiπnega napuπËa na koralni Ëeri sredi oceana, ko sva Ëisto sama, juæni sadeæ v ustih severnega deËka, ko sva Ëisto sama, gruda æitnih polj v cvetliËni vazi, ko sva sama, ko sva Ëisto sama z varnim niËem vse okoli sebe, vsa brez korenin spomina, brez plodov izkuπnje, ko sva sama, ko sva Ëisto sama, ko sva πe samo drhteË objem, bi mislil, Ëe je misel moæna, ko sva sama, ko sva Ëisto sama s sabo, da sem bog Ëe ne bi te tako vso æível, zemeljsko te ljubil, æena, najpopolnejπe od vsèga, ko sva sama, ko sva Ëisto sama.

83


Tone PavËek

Roka

Po starem gre roka po znanih krajih telesa v sprejetem obredju daritve. Postarana in po starem navajena vztrajnih gibov na pamet zaznava soæitje krvi in koæe. A zdaj æe brez prejπnje tesnobe ali zadrege pravim: Lepa si od mnogih Ëasov ljubezni, ljubezen moja, od temè in svetlobe vseh svojih dosedanjih obrazov, lepa si od odpuπËanja, lepa in srameæljiva zmeraj na novo in zmeraj na svoj naËin tudi v tem poznem Ëasu, ki pouæiva uæitek kot novi Ëudeæ in stari spomin v vsaki gubi, v vsaki sivini, v vsaki hibi telesa; lepa si, preprosto, ker si. Po starem gre roka s prastarimi gibi po tebi in te na novo kot prviË slavi.

84


Tone PavËek

Lan

Æe dolgo je, odkar veË nisem sam, odkar modrí se v mojem srcu lan. Odkar ga misel nate valovi, da vsak veËer opojno zadiπi. Nocoj si mimo mojega poljá zamiπljena v vabljive sanje πla in segla je za hip v cvetoËi lan trepetajoËa tvoja bela dlan. In Ëudo, glej, pustila v njem je sled: vse lepπe zdaj cvetè kot je popred.

85


Miro Kernjak

Je na Dravi megla

Je na Dravi megla kjer je dekle moja pa ne morem do nje zadelj te megle

Sem fantiË vesel, holadrijom bom pa drugo vzel, holaholadrijom

Saj bi priπel do nje zadelj te megle je le Ëedna preveË pa me noËe veË

Sem fantiË vesel, holadrijom bom pa drugo vzel, holaholadrijom

NiË ne de, niË ne de Ëeprav noËe me veË bom pa drugo dobil saj Ëednih je veË

86


Dane Zajc

Z rumenim makom

z rumenim makom sem si natrl koæo z milim vonjem da bo dim med dvema sklenjenima telesoma gada sem ubil na stezi po kateri boπ priπla da ne bi zmotil skladnosti tvoje hoje πel sem na goro da bi bil moj dih Ëist umrli materi sem pripovedoval o tebi da bi te spoznala krivdo ki je poËelo vsega sem potlaËil v globoËine polnoË gre skoz noË in je pustinja pod zvezdami konec je prazniËnega liπpanja bilke ki sem jih veπËe podpiral zate tam zunaj lezejo nazaj v korenine teæke od temne rose

87


Dane Zajc

Lok ljubezni

Prelomi se v mojih rokah, prelomi se. Zlomi se, zemlja te kliËe. Æejna zemlja, trda zemlja Ëaka, Ëaka z razpokanimi ustnicami. Prelomi se v mojih rokah, prelomi se, beli lok ljubezni. Napoji razpokane ustnice, napolni prazne roke. Napoji æejno telo. In naj se potem razcvete kamen. Naj se razcvete kamen v prsih zemlje, naj te ugrabi njegov cvet. Naj te popije æeja prsti. In naj dehti mogoËna noË s temnim vonjem.

88


Dane Zajc

SreËa samota

sreËa samota drugo samoto in reËe samota drugi samoti pojdi na moj dom samotni samota in druga samota vstopi v dom samotni in prva samota vstopi v drugo samoto sta dve samoti ena v drugi sta dve samoti zlepljeni v samoto in reËe ena samota drugi samoti si mi dala vse kar si imela samota zdaj se bom odlepila zdaj bom sama samota poËakaj ji reËe druga samota poËakaj preden postaneπ sama samota in se uleæe nanjo prva samota se uleæe kot se πe ni nikoli ulegla nanjo jo stisne samota v objem iz plamenËkov iz plavih plamenËkov kot da gori samota jo stisne jo valja zaæiga pod sabo zdaj pa le pojdi ji reËe le bodi lastna samota le pojdi le bodi govorí pepelu pod sabo pepelu ki veË ne odgovarja in ne vzdihuje saj pepel ni samoten pepel je ubita samota

89


Dane Zajc

Ko je telo podarjeno njenim rokam in koæa priËakuje njen dotik ko se Ëuti dar podarjen zdaj πe grob kot kepa ilovice ampak kepa z eno samo belo sredico ko se ga dotakne ko ga oblikuje z ustnicami z ugrizi z ognjenimi Ërtami ki jih riπeta po njem dve trdi bradavici je njegovo telo preoblikovano je iz hitrih valovanj je risba poti kjer se vijugajo hitre divjaËinske Ërte dokler ne zgubi teæe in zdaj njegove roke njeno telo dar darovani oblikujejo v sanjske oblike pred oËmi ki gledajo πiroko razprte v slepoto pogled ki ne vidi Ërn in bel obenem blizu in daleË globok in visok dokler ne zgineta v njem oba

90


Dane Zajc

Dva

Led njenega telesa se stali pod njegovimi rokami. Jesen sadov se mu prebudi pod prsti. Jesen njenega telesa. Tvoje telo diπi kot mah pod sadjem, ji reËe. In ko ji reËe, se dva gozda trdovratnih misli razbeæita na dve strani neba. Z boæajoËimi dlanmi podirata skalne zidove med svojimi oËmi. Pijan sem od tvojih nog, ji reËe. Prah sem na mavrici tvojega diha, mu odgovarja. Moje telo je krπËeno s tvojim vonjem, mu πepeta. Potem obleæita Ëisto mirna. In globoko pod njima zaπumita dva gozda, vklenjena v led. Ampak onadva leæita tiha na ploskvi tiπine. Tako tiha, da sliπita, kako raste med njima visok, visok jez. Mrzla voda pada Ëezenj.

91


Janez Menart

Stara pesem

Ti ljubi druge, jaz bom tebe ljubil, saj nate stavil sem, kar sem imel, saj mnogokrat se mnog je æe pogubil, ker ljubil tisto je, kar ne bi smel. Ti ljubi druge, jaz bom tebe ljubil in ti æelél nezvestega moæa, da ti bi njega, on spet drugo ljubil, in bi πe ti v ljubezni mlin zaπla. Ti ljubi njega, jaz bom tebe ljubil, in tvoj preljubi drugo, ti pa glej, da tudi on bo tisto drugo izgubil in svet se bo vrtel lepo naprej.

92


Neæa Maurer

Bolj ko æari moja ljubezen

Bolj ko æari moja ljubezen, temnejπi postajaπ. In manjπi. Ne hodi na pot kar tako. Oblaki odhajajo z vetrom. Vode odtekajo s padcem. Ptice seli spomin. Pa ti? Kaj boπ tako teman, majhen in izgubljen daleË od vsakrπnega ognja, brez svetlobe v sebi?

93


Gregor Strniπa

Deklica s ptico

Na rjavem lesu mraka njen obraz se zdi naslikan z lahko roko mojstra, ki je njegovo ime kot jabolko odtrgal Ëas in je ostala le ikona ozka. Zdaj pred menoj æari v zamolkli barvi rob las nad Ëelom, vdana Ërta lic, in mirno ji sedi na πibki rami ptica lepote, kot teman nakit. Kot da s trepetom sveËe na mrak sobe neznani mojster bi naslikal ta obraz ko je konËal podobo, tiho njene roke kot jabolko odtrgale so Ëas.

94


Gregor Strniπa

Plesalka

Zdi se, da bi rada zapustila belo hiπo svojega telesa, kot otrok bi πla in se zgubila v temnem in velikem gozdu plesa. Zato pleπe, zato tiho pleπe. Val oblik nenehno jo zagrinja. Skoro bo za njim kakor za drevjem, hladnim in globokim, potonila. Kot otrok se vzpne in zavrti. Glasba umolkne. Deklica zaniha in v vrtincu tiho padajoËih kril se zazdi kot ozka, bela hiπa.

95


Gregor Strniπa

Vrba

Za Theo

I Ti ne boπ nikoli umrla, ker tudi vrba ne umre. - Tu je nekoË stala vrba, pravi kdo in gre naprej. Ampak ob neskonËni reki, ki za njim temní, πumi, v lastni lepi listni kletki ista vrba πe stoji. To je æiva Ëarovnija zemlje, vode in neba, da sekira, ki ubija, nikdar niË ne pokonËa. II Smo v zaËaranem kraljestvu zveste zemlje, strogih zvezd. - Bela hiπa v belem mestu, ne, palaËa do nebes. Kjer stoji vitka palaËa, je nekoË raslo drevo. Ne, skoz stene, okna, vrata, hrast πe zmeraj sega v noË. In zato plava palaËa v noËi vËasih ko privid. Trd in zêlen æelod hrasta ruπi, ropa beli zid. 96


Gregor Strniπa

III Kdaj pa kdaj v deæevni pomladi, ko greπ po mestu naokrog, zaznaπ beæen dotik æivali, v dlani za hip zaËutiπ rog. V sami senci tvoje mize - pazi, da ne stopiπ vanj stoji iglasto mravljiπËe in za tabo skorjast strah. TeËe starodavna reka, stara kakor hrib nad njo. Tudi ta roka in ta kretnja bo, ko te niË veË ne bo. IV To je straπna Ëarovnija zemlje, vode in neba. V zimski noËi kdaj iz zida hrast komú zaπepeta. VËasih kómu sredi dneva, ko je med drugimi ljudmi v sobi, svetli od poletja, veja hrasta zaπumi. Vstane, seæe k Ëelu z rôko, pogleda dol na ulico: samo ti, ki odidejo skoz okno ne, tudi ti ne umrjejo. 97


Gregor Strniπa

V Ta roka, prsti tega giba bodo, ko te veË ne bo. Ti boπ, vsa boπ, ista, æiva, tudi ko te ne bo veË nekoË. Je TrnuljËica æivela? In Ëe ni, vendar æivi. Vstaja iz trnja in pepela kakor luna iz noËi. Ko pa sonce gori gré, kako bi πe umrla vrba? Niti lista ne vzame jesen. Ti ne boπ nikoli umrla.

98


Gregor Strniπa

Orion

»ez tisoË let, ko naju veË ne bo, bo spet prav tak veËer, kot je nocoj. Na modrem nebu, daljen in svetal, spet kot nocoj bo Orion sijal. Zeleni hrast, ki poπumeva v noË, takrat prastaro, temno bo drevo. ©umel bo v vetru kot teman spomin na ta veËer, ko stala sva pod njim. Skoz mrak bo trepetala istih zvezd srebrna luË, le mladi par, ki se bo tu takrat objel, bo drug. Prav kot nocoj, v pomladni mrak z neba bo Orion sijal in prav tako kot jaz morda bo rekla druga deklica: Kako je daleË, kako je lep, kako bleπËi se njegovih sedem zvezd!

99


Gregor Strniπa

»ez tisoË let, ko naju ne bo veË, na nebu Orion sijal bo πe. Poljubi me za tisoË dolgih let, ko tu mlad par se bo poljubil spet! In Orion bo πe sijal, ko se bo zruπil stari hrast. Ko tu nikogar veË ne bo, πe kot nocoj bo sijal v noË. Kako je daleË, kako je lep, kako bleπËi se njegovih sedem zvezd!

100


Gregor Strniπa

Priπla je po snegu, neke zime, z vetrom, ki straπi drevesa, od tam, kjer ognjenik bleπËi se, z obrazom, temnim od pepela. V roki vejo Ërne smreke, ki rase na nedostopnih gorah, na ramah visoke sence, kot bi sedela prej tam dva orla. Z mirno kretnjo je seægala smrekovo vejo s poboËij strmih. Na ruπi je bela lisa ostala, straæita jo senci temni.

101


Kajetan KoviË

Adam in Eva

Vsak Adam nosi v prsih svojo Evo. Kot iz peresa dahnjeni portret, kot prispodoba bele pastirice æari na Ëistih tratah deπkih let. Eva je Adam z æeljo po ljubezni. Pred njo se tisoË drugih Ev zgubi in vendar v vsaki od teh tisoË drugih je nekaj tiste Eve, ki je ni, ki se ne stara z drugimi obrazi in ni od bitij tistega sveta, ki Adam z njimi posteljo deli in ki od njih mu hrepenenje rase za njo, ki Ëista, kakor je bila, Ëredo ljubezni v prsih mirno pase.

102


Kajetan KoviË

Odhod

Odπel bo iz te deæele in ne bo se veË vrnil. Zapustil te bo okus po njegovih ustih, mraz bo na svetu in gola boπ brez njegovih poljubov. NiËesar veË ti ne bo daroval in mrtvi bodo darovi preteklosti, ker dar to je bil on sam. ©el bo, kot tolikokrat, gledala boπ za njim, klicala boπ za njim, vse bo, kot je bilo, samo to bo drugaËe ne bo se vrnil. Zmeraj bolj bo odhajala njegova bliæina. Postal bo, kar ti je vËasih govoril daljava, dih vetra, beæeËa voda. A tudi tam ga ne bo. Nikjer ga ne bo. Tuje sonce bo vzπlo in ta deæela ne bo veË tvoja. 103


Kajetan KoviË

Ljubezenska

Na svetu je mnogo dobrih ljudi in mnogo velikih otrok in toliko malih, neznatnih stvari in toliko dobrih rok. Æivela je deklica, kdo ve kje preveË πirok je svet - , æivela je deklica - kdaj - kdo ve, tega je mnogo let. Zmeraj nemirna kakor nebo od prvih do zadnjih zvezd, ujela je v svojo drobno roko πe svojo in mojo povest sredi sveta, kjer je mnogo ljudi in dvakrat toliko rok in v ljubezni mnogo velikih stvari za dvoje velikih otrok.

104


Veno Taufer

Potem pride tema

in potem pride tema veËja je od vsega ker sleherno stvar pokliËe poloæi nama roko na tilnik odpelje naju na rob morja in z njim odide v noË vzdignejo se valovi da bi bil pogumen mi naplavijo tvoje prsi da bi bila pogumna ti naplavijo moje roke najini udi drse skoz sape temnega brinja z njimi se dolgo potapljajo klici belih skal in pen toneva vse globlje v molk molk se zgoπËa v sloje tiπine v naju se odpirajo oËi kamenËkov legajo na dno med travo skupaj leæeva na to prodnato posteljo mirna mi vrneπ roke naπla si jih med kamni spokojen ti vrnem prsi naπel sem jih v travi zleknjena nabirava v dlan speËe kamenËke da bi se z njimi igrala med prsti v jutranji svetlobi ki vstaja njihova barva je slana in kalna

105


Saπa Vegri

Meni je vπeË

Meni je vπeË, Ëe je kje hiπa, ne velika, in da so pred vrati otroπka obuvala. Zdi se mi, da morajo stati otroπki Ëevlji pred vrati, ker potem sem mirna in vem, da moje æivljenje ni brez smisla. Ko grem v hiπo in to vidim, vem, da je tako.

106


Joæe Snoj

Glacial

ko sem te Ëakal sem vmes zaspal in bil je diluvij ko sem se zbúdil in so tako hitele cvest in rdet maline da sem se ti zjokal zadaj za uπesci od sreËe in sem strdel v jantar, tvoje materino znamenje

stisniva se, zvijva Lina brπljanu brπljan bodíva zunaj je zima zima sibirskega jetniπkega meridiana

107


Joæe Snoj

spíva samó sebe sama sebi dana samosébna pijva iz roËke vroËega semena otroπko popacana samosévna

na tvojih nohtih spominËice glaciala, Lina v koæuhasto zimo sva si izdolbla votlino s koæo na koæo sva si postlala praizkopanína svetá sva pramaterina

108


Joæe Snoj

ledenodobne sanje

dolge, poloæne planjave um πe v razpokah ædi monotipija Ëloveka v daljavi sneg sneg tisoËletja sneæi gola si, rahlo poloæna neænost sneænost sredoteænost si teËem teËem za nekim spominom psoglavim teËem Ëez neke sneæene planjave pamet mi v tvojih razpokah medlí

109


Miroslav Koπuta

Nimam drugega imena

Nimam drugega imena ko tisto, ki zdrsi s tvojih ustnic, samo tisto, samo ti me izkliËeπ, s tvojih ustnic ko kaplja v prst, sprhnelo v suπi. Pridi, prt je pogrnjen, postelja vabi, stopiva k obedu, reËe moje ime s tvojih ustnic. Zaprhutajo vode kot jamske ptice, svetlijo kaplje v tkanju pajËevih poti, πumot in klokotanje se stoËita v melodijo, v ubrano zvenenje, da oboki zacvetijo kot od planktona, vse je æivo, vse v naju in midva v vsem. Globoko pot sva prehodila. Æe skoraj stalaktita.

110


Branko ©ömen

Ona

Do prosnic na nebu dvigne roke In si sleËe kmeËki lan Ëez glavo Gola si namoËi v rosi jutra gleænje Jezik Prsi Zvezdnato postavo Je kot junij Je kot æenska Razpasano telo izziva Vabi Se razdaja Povreslo strastnih vozlov æe popuπËa V mednoæju zrelem s prsti dolgimi zaraja

111


Svetlana MakaroviË

Agata

Lepo mlado jutro meseca srpana, æito, zrelo æito, Agata je vstala, se v polje ravnala, æito, zrelo æito. Koder je hodila, ptice je budila, æito, zrelo æito, semkaj, moje ptice, drobne lastovice, æito, zrelo æito. Vsaka mi prinesi tri pπeniËne klase, æito, zrelo æito, zmanite mi zrnje, v mlin ga zanesite, æito, zrelo æito. Zmeljite mi zrnje v sneænobelo moko, æito, zrelo æito, spekla bi pogaËe za sestre in brate, æito, zrelo æito. Spekla bi pogaËe za sestre in brate, æito, zrelo æito, spekla bi kolaËe za moje snubaËe, æito, zrelo æito. Sredi polja stala, ljubega Ëakala, æito, zrelo æito, v jutro veter vstane, ji razplete kito, æito, zrelo æito. 112


Svetlana MakaroviË

Ljubi konja jaπe Ëez poæeta polja, æito, zrelo æito, ljubi s konja plane, Agato objame, æito, zrelo æito. Kod si, ljubi, hodil, suhi so kolaËi, æito, zrelo æito, kod si, ljubi, hodil, æetev smo konËali, æito, zrelo æito. Æetev smo konËali, æito je poæeto, æito, zrelo æito, æito je poæeto, dekle omoæeno, æito, zrelo æito.

113


Svetlana MakaroviË

Poroka

Sem dala ti rdeËe cukreno srce, na njem je napisano tvoje ime. Bom kletko zaprla, odvrgla bom kljuË, poËepnila bom in upihnila luË. Srce je iz kruha, prelepo srce. Po kotih Ërnikaste miπi æive. Ko se bo zdanilo, na licih srca bo kruhova rana in prstana dva. Na rjuhah so ostre drobtine srca, ta postelja je narejena za dva. Dve dihanji reæeta gosto temo, dve miπi strmita v jutranjo meglo.

114


Gustav Januπ

Hica je Mica

Sveæa limonada pomaga, Ëe ti je hica, Mica. Æe en sam πluk, gluk, in spet si fit, mach mit, ker silovit mit je limonada kakor v vesolju, tako v trpljenju, je balada, marmelada, ki kot sonce v grlu πËegeta, da vsa napetost se na lov poda, kjer se hiπnik v kozarcu utopi, mesec πe en πluk dobi. Na mah æeja mine na televiziji pri Luciji, kjer ravbar, barbar, Barbaro straπi in z limonado po domovini πprica, da je hica, Mica: ker domovina ne prenese ne limonovega soka ne cmeravega otroka, paË pa narodnega heroja, ki ne da pokoja in ob nedeljah medalje na ogled nosi, da te provocira, Rozi, ki ljubiπ samo Joza na kolhozi. 115


Ervin Fritz

Oglas za najatraktivnejπo Slovenko

Po televiziji oglaπate, da boste izbrali najatraktivnejπo Slovenko za letoπnje leto. Najbræ je malo nenavadno, da se prijavljamo tudi mrtve, a nikjer ne piπe, da mrtve ne smemo tekmovati. Piπem se M.P. (naslov v uredniπtvu), umrla sem pred sedmimi leti, zmeπalo se mi je, grozno sem trpela, uπla sem iz noriπnice in skoËila iz osmega nadstropja bliænje novogradnje, bila sem takoj mrtva, ura, ki sem jo imela na roki, se je ustavila nekaj sekund pred peto popoldne, prstan, poroËni, se mi je ob udarcu ob tla sploπËil. Zapustila sem petletno punËko in enajstletnega fantka in moæa, ki mi je zaæiva in πe po smrti napisal mnogo ljubezenskih pesmi. To, kako sem umrla, je za vas kar atraktivno, a zaradi tega se ne bi prijavljala, zaradi sebe se sploh ne bi oglaπala, onkraj sem, to se pravi, da so zame vse vaπe zadeve æe zdavnaj v oklepaju.

116


Ervin Fritz

Vendar, Ëe mrtvi, kar v vaπem izroËilu ni nobena posebnost, nenadejano poseæejo v svet æivih, imajo za to posebne razloge. Moj je zelo pomemben, kot je preprost. ©e vedno sem æiva. Moj ljubi, ta, ki mi piπe pesmi, me ima slej ko prej za srediπËe sveta, za srediπËe æivljenja. In tako æivim, æiva kot poezija. Teæko, da bi bilo lahko kaj πe bolj atraktivno.

117


Ervin Fritz

VeËer je

VeËer je. Sáma sva. Skupaj leæiva in - kot bi ne bila samá - potihoma govoriva. In reËem: “Lepo nama je, dva otroka imava.” In reËeπ: “VπeË sta mi tvoja uhlja, tvoja glava.” In reËem: “Tvoja usta so zmeraj tako trpka in mila.” In reËeπ: “Ne bi te zapustila.” In pomislim: “Kako dolgo bova πe takole skupaj leæala?” In pravim: “Ne pozabi tega veËera, mala!” In reËeπ: “»e bi umrl pred mano, ne bi prestala. A vËasih si tega skoraj æelim: Ëe umrem pred teboj, ne boπ vedel ne kod ne kam, brez mene boπ zelo sam.” A jaz te samo tiho v objemu dræim in si ponavljam: “Naj je ne preæivim!”

118


Niko Grafenauer

S temo obzidani dnevi bedijo v nas. okna, zvrπËena od rojstva do smrti. na varnem pod obokom noËi v dvoje. na odisejski poti brez trdnih tal pod sabo. o Itaka, v objem. Ëas gleda vame z zatisnjenim oËesom, ko me prepregaπ s svojimi dotiki. koliko koæe je z njimi natkane med naju? ti moja, tvoj, ko ga povedeπ vase. poljub s potisoËerjenimi ustnami, ki πepetajo vame, v tremolu, povzdignjenem k osutju. soba je zvrhana zunajprostora, ki naju vdihava z najinimi pljuËi. a venomer pred vrati, venomer v presipanju: trenutek za trenutkom viπji Ëas vrnitve.

119


Niko Grafenauer

V sonËavi, nizko

V sonËavi, nizko nad obzorjem, pada z listjem oprijeta ikarska teæa minljivosti v nedovrπeni dan. po Ëlenkih ur se mu upogiba hrbtenica. veËer pripira rdeËe perutnice. v gibljivem zraku si oddihuje lepki vonj po minulem, romantika. lipe vstopajo na ulice pri zadnjih vratih, daleË od davnega, v spomin odlitega poletja. πiroko zajetje πumov se preriva v tem poglavju Ëasa, ki v njem πe venomer visi kot mehka krpa v prostor med naju poloæeni zamah z roko. Zdaj sva vroËiËno zleknjena v najin mednama, kjer se v æivo drug ob drugem drgne duπa. zunaj v pokrajini je razobeπeno belo perilo zime.

120


Erika Vouk

Deæujva hálgato, kot violina na beli svatbi v Lorcovi Córdobi, razæarjena od mandljevega vina deæujva modro luno v beli sobi vse do poslednje kaplje in razlijva se kot nevihtni deæ v odmevu groma, razbliniva se do golote v prah tuzemstva, bodiva si sladek srk z okusom plemstva, kot Ëaj v πalËki, s πËepcem kardamóma.

121


Tomaæ ©alamun

Balada za Metko Kraπovec

ZadnjiË, ko sem v svojem æivljenju ostal brez zavesti, je bilo Ëetrtega januarja zveËer v Mehiki. Dr. Sava me je gostil z veËerjo, z Benitom Cerenom, s puπËavo, z Noldejevo mladostjo in z zgodbo, kako je postal Ëlan Melvillovega zdruæenja tik pred Borgesom, ko je kupoval mast za Jugoslavijo. Enkrat sva skupaj objavila v Gradini. Pozdravljen Niπ! Ampak jaz zares nisem mogel posluπati, ker sem neprestano premiπljeval o pismu, ki sem ga zjutraj dobil od Metke Kraπovec. Drobno modro pismo, napisano z istimi Ërkami, kot so te. TreπËil sem pod mizo. Naslednje jutro sem jo obiskal v hotelu. Najprej sem ji pomeËkal nekega super down Kraπovca, nekakπnega zaroËenca iz tretjega kolena. Takoj je odletel nazaj v LA. Ne maram incesta. Oprtal sem si nahrbtnik. Neprestano sem gruntal, zakaj sem se onesvestil. Tedne sem jo prevaæal po avtobusih in ji dajal vse jesti: svete 122


Tomaæ ©alamun

gobe in piramido Lune. Z mano se spi na trdih tleh med πkorpijoni, pa tudi tam, kjer trgaπ sadeæ in mrmraπ, ti si barva, ti si barva. Nekega dne sem presekal: s tem deËkom, v Guatemalo moram, a ne vidiπ, da se mi je prikazal kot Kristus. Leæali smo na pesku v Karibih, midva in Portugalec, ki sem mu pozabil ime. Pojdi, je rekla. »utim, da bom zdrobljena, potem se bom pa spet zlila s tabo v svetlobi. Bilo me je strah. Nikamor nisem πel. In sem jo peljal prespat v motel, ki je bil zbirni center za belo blago na poti v Rio. ©e vedno mi je mirno strmela v oËi. Glej raje v nebo, æenska, kaj iπËeπ tu, sem kriknil, æe zdavnaj sem ti razloæil, tu ni veË niËesar. Drgetal sem, ko sva priπla na Pacifik. Salina Cruz, ventilatorji, zaporniki, ki so pletli mreæo. Nag sem blodil po pesku. VijoliËaste plastiËne vreËke, nebo, telo, vse vijoliËasto. Metka! sem ji rekel, ne moreπ se delati, da ne veπ. Veπ! Ne sili v poæar! Vrni se na tisto Akademijo. Nazadnje mi bodo πe oËitali, da sem te jaz ven spraskal. Delati moram, 123


Tomaæ ©alamun

sama boπ πla na pot, sem ji rekel, ko sva letela nazaj s Cancuna. Zakaj zgubljaπ vonj in okus, religija! Blazni ste! sem rjovel na Carlosa, Enriqueja in Roberta, hoËete, da me ta æenska ugrabi in odpelje nazaj med Slovane? Zakaj pa tako dobro zgledaπ, me je vpraπala, ko se je vrnila iz Morelie. In nisem veË vedel, kdo je babica in kdo volk. Seje boπ zamudila, Ëas je, da se vrneπ, Metka! In sem jo spremil na letaliπËe. Bal sem se, da ga bo raznesla s svojim krËevitim jokanjem. Adijo! Ampak zares so se tudi meni zaËela udirati tla pod nogami. Nasvet, naj se obnaπa, kot da sem v ©iπki, je bil zares laæen. Æe zdavnaj ni veË nikogar v ©iπki. Telefoniral sem ji. PoroËit se pridem. Pridi, je rekla mirno. Skozi sluπalko sem Ëutil, kako mi strmi v oËi. Zelo zelo visok je bil gospod, ki mi je vrgel tarot karte, starka iz Perzije mi je vrtela dlani. 124


Tomaæ ©alamun

Vsi so mi rekli isto. In bil sem sreËen. Oblival me je mraz. In sem potrkal na vrata svojega soseda, Alejandra Gallega Duvala, da bi mu povedal, da sem sreËen in da me obliva mraz. Zakaj stanujemo vsi tako straπno skupaj! Junoπ in Maja sta rekla: ni tako silovito lep, kot ga vidiπ ti, ampak Ëudno. Zelo je podoben Metki Kraπovec. V Ljubljano sem priletel sedemindvajsetega marca. Dvaintrideset mark sem dal za taksi. Metka je bila bolna in bleda. Vrnil sem ji kri. In ni mi pustila nositi tudi njegovega prstana, ampak hoËe, da nosim samo njenega. Z zanimanjem sem opazoval svoje poroËne priËe. PokonËal sem plemenite pijaËe vseh prejπnjih gostov. Ste iz mojega branja za »rno Goro kupili vsaj kak lep πotor? Na Sneæniku sta se prikazali dve koπuti. Tu sem. Roke mi æarijo. Moja usoda je Amerika. V gozdovih Saratoge, maja 1979 125


Tomaæ ©alamun

Metka

Kos æivega srca ni tako ploπËat kot hostija, pa tudi bel ni. Skozi steklo gledam limuzine. O lak! No más! No más! Najbolj neæni studenci doËakajo dan, ko jih blagoslovi slanost morja. In ribe, ki rabijo ogromno vode, da bi mogle plavati: samo v planinah se sneg topi. Ker tam se sveti duh πele zaËenja zbirati in Ëaka nate, ki si voda, ki ga boπ peljala v morje.

126


Marko Kravos

Spomin

V neki knjigi, pusti kot osamljen nedeljski popoldne, sem naπel tvoj las, tenek in zvit, le misel je tako tenka in æiva. NekoË sem imel kroπnjo Ërnih las, s koπatim vonjem. NekoË sem stisnil v dlani tvoj obraz in se poslovil. Zaprl sem knjigo s tem Ërnim kazalom, v prsih mi zveni tvoj glas, tanek in mil.

127


Josip Osti

Ljubim tudi za vas

Ljubim tudi za vas, mrtvi bratje, ljubljeno svojo. Ljubim jo, kot si ti, Trakl, preden si v daljnem Krakovu umrl zaradi prevelikega odmerka kokaina, ljubil svojo sestro. Ljubim jo, kot si ti, Majakovski, ki si fanatiËno verjel, da poezija more spremeniti svet, preden si se odloËil v Moskvi s strelom iz piπtole postaviti piko na svoje æivljenje, ljubil tuje æene. Ljubim jo, kot si ti, Jesenin, ki si napisal, da si sreËen, ker si ljubil æene, ljubil tisto, ki je umrla po tvoji smrti, s svilenim πalom moËno objeta, ne vedoË, ali si se, ko si si vzel æivljenje v leningrajskem hotelu Angleter, obrnil proti njej. Ljubim jo, kot si ti, Crane, ljubil privid tiste, ki si se ji hotel pridruæiti, ko si skoËil v Mehiπkem zalivu z ladje in tvojega trupla niso nikdar naπli. Ljubim jo, kot si ti, Attila, ljubil tisto, ki te je zapustila, kot so te zapustili vsi, preden si se vrgel pod vlak. Ljubim jo, kot si ti, Celan, ljubil svojo ljubljeno, enostavno imenovano Beseda, iz bleπËeËega niËa nenehno klesano, preden si se vrgel z mosta v Seno... Ljubim tudi za vas, moji bratje, svojo ljubljeno. Ljubim jo, kot ste vi, ki ste se sami ubili, ne ËakajoË, da vas ubijejo ali da po vas, prezgodaj ali prepozno, 128


Josip Osti

pride smrt sama, ljubili svoje ljubljene. Ljubim jo dolgo in strastno. Ljubim jo, tudi sam pogosto misleË na smrt, in πe naprej æivim z nerazreπenim dvomom: ljubiti ali se ubiti.

129


Andrej Brvar

vsaj to mi povej, kdo je ta, ki se mu smehljaπ, kadar ga gledaπ, ki ga primeπ pod roko in se mu z glavo nasloniπ na rame, ki ti z rokami greje prste na nogah, kadar je januar, ki te povabi v slaπËiËarno in gleda, kako si oblizujeπ ustnice s koncem jezika, ki ti πepeta vse tiste ljubke neumnosti na tvoji blazini, popacani s karminasto πminko in Ërnim oËesnim liËilom; vsaj to mi povej, kdo je ta, ki ga obkroæa nered tvojih æenskih predmetov, ki ti lahko kadarkoli odgrne lase in te poljubi na πkoljko uπesa, ki ti gleda v oËi Ëisto od blizu in se z ustnicami dotika tvojih ustnic, ki ve, kako diπiπ pod obleko in kakπen okus imaπ v ustih, ki s tabo deli svoj Ëas, svoj Ëas, ki bi mu brez tebe potekal bogve kje in kako; vsaj to mi povej, kdo je ta, da mu bom brezobzirno zavidal.

130


Andrej Brvar

Znova, ah, znova

Ti v oËeh cvetijo metulji, pazduhe ti diπijo po sadovnjakih, vonj tvojih ust mi prihaja naproti kot vonj neke vrtnice, temno rdeËe razprte, blesk, ki priteka skoz okno, ti svetlo rdeËe preseva uπesa, uπesa in meËice, predrte za uhane, pod poljubom na vratu razbijanje æile, vidim ti obraz od strani, vidim nósnice, ki se πirijo, priprte trepalnice, mokre od znoja, senco nosu, ki pada na ustnice, suhe v vse bolj pospeπenem dihanju, oblizneπ jih in navlaæiπ, naπobiπ jih in si odpihneπ lase s Ëela, tvoji lasje mi curkoma lijejo skoz zareze med prsti, prsti na tvojih nogah, zloæeni v vrsti, dlaËice na goleni se svetijo, svetijo in jeæijo, koleni se drgneta, trkata drugo ob drugo, tvoja levica gre dol, na moja ledja, moja desnica kroæi pod tvojimi boki, vse bolj sem pri tebi, vse manj pri sebi, tvoji boki sijejo in se prevraËajo, jezik za zobmi ti gori in se vrtinËi, hlasta in vsrkava, sliπim πepet v desnem uπesu, privzdigneπ se na komolce, se zruπiπ nazaj, zadræujeπ dih, valoviπ s panonsko ravnico trebuha, z uleknjenim popkom, z majhnim belim kopalnim trikotom na opeËnati koæi, lepljivi in gladki od znoja, lepljivi in gladki od znoja, kje si? si πe? kje sem? sem πe? ne vidim, ne sliπim te veË, ljubljena, draga, razpadam, odtekam, izstopam iz samega sebe, izstopam, kot bom izstopil nekoË, brez vrnitve, za zmeraj, za zmeraj v to mirno svetlobo, za zmeraj v ta svetli mir, v ta mir in tiπino brez konca in kraja ... Znova, ah, znova ti v oËeh cvetijo metulji ..

131


Milan Dekleva

Tako dolgo sem na svetu kot ljudska pesem, strah me je strel in motnih tolmunov in vetrov v napaËni noËi, ko te ne morem prebuditi, o ljubica zala, o ljubica mala. Pa si za mojimi oËmi, divja do krvi, in mi govoriπ o ognju, ki naju bo nekoË spet zdruæil in to je lahko le ogenj v repih tvojih otrok, glasnikih neba. Nasloniva dlan ob dlan, da bi odreπila skupno utrujenost, muckava ju, da diπita po kresnicah in neænost raste in raste kot potop.

132


Ivo Svetina

Samo tebi dajem te revne besede, ki me nikdar ne bodo povzdignile, ker iz sebe tebi dajem te glasove, z vokali povezane v ogrlico melodije.   Samo zate jih pletem, kitice otroπkega jezika, ki se na soncu topi kot srebrna gora in izhlapi, πe preden se glina strdi, da njeno lice ostane gladko in brez sledi. Z vetrom prihajaπ iz juæne hiπe neba, barva mlade Petrarkine tinte, da z Lavro sloviπ v zapisanem ljubezenskem imenu;   v pismu prihajaπ, da se me v spanju dotakne nemi odmev telesa tvojega, tanek in slaboten kot ogledala mrzlega zlat obraz.

133


Milan Jesih

Si mislim: daljno mesto nebotiËno, poslopja razsvetljena pred oblakov temaËnih lici - da bi bil doËakal s cvetom v reverju ljubo gospodiËno; mimo bi plule tihe limuzine; in bi tako krenila z roko v roki noËi naproti gorki in globoki, zamiπljena v pozabljene spomine, in vse æivljenje ne spregovorila - morda s pogledi kdaj si dala prav -; Ëas, nenasitna, tumpasta æival, zluknjaj mi Ëevlje, njej scefraj rob krila; davno nekoË potem ob njej bi stal in bi se lahna name naslonila.

134


Milan Jesih

Kratka je bila

Kratka je bila noË, dan jo je malo podaljπal.

135


Milan Jesih

Bila je mojih let, zdaj je æe stara, manj mile njene roke najbræ mile, oËi nekdanji ogenj so zgubile in govor njen ne blodi veË v utvarah, ko kadar se dekliË je prerazvneta zazirala v prihodnje - zdajπnje? - Ëase, v veri, da med ljudmi vsega planeta brez zla, krivic in vojn bratovstvo zrase. Nikoli je ne bom objel tedanje Ëez oblo zadnjico in Ëvrste boke, Ëeπ, dajva, kruh peciva iz te moke, ljubim nedolænost tvojo, tvoje sanje, upanje silno in tvoj vonj po poljih. In ne pozabil je ne bom nikoli.

136


Milan Jesih

Ondan sem videl risbo veË kot miËno: mojster polóæil bil je gospodiËno in jo posélil kakor pokrajino z reËico in vasjo; tunel vagino æelezniπki signal je straæil, v dalji dojki bili mogoËen sta Dvoglav. Tako bi jaz pri tebi stanoval v rebri z razgledom na gozdiËek mali: vËasih v temo, napravljen kakor πkrat, bi stopil kretnice podmazovat; kdaj drugiË iz podalpske domovine na VeËjo zlezel, kot se gre v planine; a kdaj bi, tja kjer veË podobe ni, sedet priπel na breg tvojih oËi.

137


Milan Jesih

Podobo mislim: v vzhodni sobi z æeno leæiva zvita v mehko, gorko piko, na planem dela jutro se veliko, spokojna spi, nebo tiho zeleno priseva v dom vsenaokrog preæeËi; prav lahno diha, kot napol umrla, usta je za nesliπen krik razprla, blodi, v razsutem snu, po πirni jeËi tesnih daljav, minitvi izroËena; mislim Ëedni postarani obraz (vivat brezsramni patos, ki v njem Ëas uæiva, ko gre v svojo skrivno smer!) podobo krhko, ki se razcvetena gosti mi v prsih æejen netopir.

138


Milan Jesih

NekoË nekje ob vodi mirujoËi, najbræda jezeru - in mesec mlad bo πele pozno vzπel, a do takrat le iz teme tema v temo se toËi dva ljubita se gola v vlaæni travi. Poljub, ki jeden je, a ne ogrize; objem, ki stisne, vendar ne zadavi; noËni obed - uæit brez ælic in mize! Nad njima lahno poπumeva listje, piπ oblizuje z gorke koæe znoj, nedoumljivo Ëas prozoren, Ëist je, je Zmerom, ki mu je ime Nocoj, povsodni, tu edinole navzoË: ob tihem jezeru, nekje, nekoË.

139


Bina ©tampe - Æmavc

Kupila bom za naju papagaja

Kupila bom za naju papagaja, zelenega, s perjanico rdeËo; Ëe Parka mu usodi ptiËjo sreËo, æivel let sto bo in πe veË do kraja. ©e pesem vËasih mnogo prej dotraja, moj ljubi! Kakor najini poljubi zmraËijo se na Ëelu v strmi gubi in hrbet tvoj nad mojega se usaja. Pustila bova torej papagaju post scriptum, ko bo najin vek pri kraju naj poje, kar se zdi mu kljunu ljubo! »ez dolgo, ko lebdela bova v raju, bo kletve in poljube pel o naju, osupljal tiste druge bo - pri Ëaju! -

140


Bina ©tampe - Æmavc

Par

Zaklenem svoje sanje pred teboj in ti pred mano: drug pred drugim kriva nedolæno delava se ljubezniva, a v mislih sva na blizu le s seboj. Od dne v veËer si dan preveπa teæo in hodiva, æiviva na-pol-æiva, med tujci ob kaminu popustljiva si πe bolj tuja v srËno reæo navznoter brusiva vsak svojo preæo: boπ ti, bom jaz, bo kdo poskusil prvi … Je ura, ko Ëarovnice po krvi zaæeja, Ëe poπev gredo na jeæo, in v mislih boπ morda nocoj na drugo me ljubil divji jagi le na ljubo …

141


Iztok Osojnik

pozabiva na silivri na visoke, ozke ulice, ki v popoldanskem mraku πepetajo oËarljivo pravljico. neæno pridejo iz mene mlade besede. z vsako Ërko se zgane zaljubljeni zrak. nebo je jasno, odprto. isto velja za zajce, za vraga, proletariat. oreh sem, nad gnojem v rakitniku. v kroπnji vreπËijo vrabci, skriti med sence in sonËne lise v listju preπinja notranjsko in teËe skozi moje telo. kot angel z mnogimi ustnicami si se spustila v moje srce. od tu si tudi priπla. neæen opal svetlika v travi na gmajni, niË veË se ne skriva matrica sveta. kot boæanskega bekona me pita ljubezen. lahek sem kot odpirajoË list. ko me nosi po visokih ulicah, preplet znanja, ljubezni, utrujenosti lic. ko drsam po ploËniku, ob zidove, stopiπ iz opoldanske sence neæna in mila ti - ofelija, ki me je prizemljila spet se smejem, spet diham, spet pijem z dna. 142


Boris A. Novak

Zadnje

PoËasi naju jemlje konec. Dan za dnem se kakor plima dvigajo daljave. Odsotnost ni odprta, bela dlan: meglena je in gosta, zmagovalka stave, kdo bo dlje zdræal. Straπno, kruto, nepotrebno je viπanje glasu po hladnih tel. zvezah. Jaz & ti kakor da se morava osebno raniti. Le od kod ta smrtonosna jeza? Zakaj te zmeraj znova kliËem? Bilo bi bolje, vem, ne razpihovati tleËih ran. Zakaj te kliËem? Iz brezupne zadnje volje. Ker te æelim priklicati z dna meglè, æelim te sliπati, da mi tvoj glas odmeva povsod, po vsem telesu, ki ne Ëuti gneva, le neænost zate, na ta zadnji dan, πe malo, preden se moj svet zapre.

143


Boris A. Novak

Akteon in akt

Lep je lov v gosti in globoki hosti, polni srn, volkov in vsakrπnih skrivnosti. Kakπna slast je teËi Ëez strmine in doline, ko se zvestim lovskim psom cedijo sline na sledeh divjadi, lajeæ pa odmeva skozi hram tiπine in vroËico dneva! Mladi Akteon po vsej deæeli slovi kot krepak, pogumen, noro strasten lovec. Psi in drugi lovci ga imajo radi. Ko nekoË si nalovi dovolj divjadi, odpusti tovariπe in si poiπËe za poËitek hladno, senËno skrivaliπËe. O, da bi nikdàr ne naπel tega kraja, smrek in trave in studenca sredi gaja, ki je posveËen Artemidi, boginji lova: tam, v skrivni, pravljiËni votlini se boginja kopa - gola, gola, gola! Voda se ji zliva prek ramen do spola in umiva Ëudeæno telo boginje! “Sveti kraj je prepovedan za stopinje in oËi Ëloveka,” kriknejo druæice in zakrijejo telo gospodarice, ki zardeva od sramu in slabe volje. “Zdaj pa pojdi in povej ljudem, Ëe moreπ,” poπkropi boginja lovca s korcem vode. Akteon zaËuti, da ga Ëudno bode, in iz Ëela mu æe zrastejo rogovi; na dlaneh zagleda parklje, po gozdovih 144


Boris A. Novak

pa odmeva toæba - teæki jok jelena! ... In zdaj lovec doæivi usodo plena: gonijo ga lastni lepi, hitri hrti in prijatelji vanj streljajo - do smrti! ... In zaman jih gleda z nemo boleËino, in zaman, zaman ga kliËejo v tiπino: “Kje si, Akteon?! Zamujaπ lov! Kako je fino!”

145


Boris A. Novak

Meje

To isto polno luno gledava ... obzorja daleË, predaleË drug od drugega. Med nama se pno gorovja. Mehka mahovnata skorja zaraπËa najine stopinje. »isto sama si preËkala vse meje in priπla na tuje, v domovino mojih rok. Nevarno sam se plazim mimo varuhov mejá: potujem na severozahod, kjer me je bridko sram πkripanja duπe sredi gladkih, straπnih sten. Stojim pred njimi, temni moπki z jugovzhoda, sumljivega imena, drhteË, gol kot plen. Ne morem pobegniti. Meja je usoda. Zdaj veπ: Ëeprav prestopiπ mejo, je ne zbriπeπ. ©e viπja bo krojila tvoj korak, kot dvom. Zemljevid ni privid. Zato govôri tiπe. Onstran vseh mejá so tvoje ustnice moj dom.

146


Boris A. Novak

NoË in jutro

PonoËi, kadar zunaj grize mraz, rad Ëutim tvoje toplo, zleknjeno telo, ob svojem. Kakor slepec berem posteljo, previdno listam kodre tvojih las, z dlanjo razbiram tvoj teman obraz, pogreznjen v blazino. Blizu je nebo in daleË dan. Zaspi nazaj, na dno noËi, ki naju váruje pred Ëasom … »as je gibanje, odnaπa naju daleË stran … Uæivajva negibnost. Na tvojo stran se tihotapim, kakor potepuh ob deblo. Pokrivam te s svilenima rokáma in grejem te z volnenima nogáma, da te ne bi zeblo … Ko se zbudiva, bom sam boπ sama In bo tak mraz….

147


Milan VincetiË

Baldahin

Komajkdaj si πe greπ skozi lase kot nas dohaja deæ in odmakne lornjon komajkdaj s prsti ki zobljejo πipek pomeπajo kopel in pomotoma spustijo nogavice komajkdaj πe znaπ s stegni pod moj jezik komajkdaj si πe ti komajkaj πe jaz in komajkrat midva iz bukoliËne dvojine odsihdob

148


Milan VincetiË

Jezero

ko bom zaspal se mi ponudi za travnik pa bom pozabil na tvoje jecljavo srce ko bom zaspal se daj deæevati da ti bo praskala koæa ko bom zaspal se potepaj v sonËavah ko bom zaspal se miæe nastavi in si razpusti lase ko bom zaspal ko boπ zaspala ter pokazala k jezeru za katero ne veva

149


Milan VincetiË

Pismo

NiË bolj ne vleËe na deæ kot tvoje oËi niË bolj kot lasje ki spijo kot poldan ko so ptice previsoko da bi se lovile niË bolj kot orehi ki jih lomiπ med nogami niË bolj kot prah ki Ërkuje moje knjige pod noËno svetilko ki jo ugaπaπ z roko ki hladi mi Ëelo a nima tvojih prstov pa tudi obraz ni veË tvoj

150


Milan VincetiË

Privijem se in gola sva s Ëajnikom sred trate in lepka kakor postni Ëas ki æuænja med sanje ko praπijo se stvari v svoja stara mesta in preminejo v ljudi za æidka razodetja da je tisto na oËeh kar ne gre z jezika kar se ne dræi teles ne deπkega spomina

151


Marko PavËek

Spraπujem te vse o tebi

spraπujem te vse o tebi vse prav vse bi rad vedel ali te je bolelo ko si prviË ljubila se ti je kdaj sanjalo da si mrtvo dete povila zakaj si vstopila v zvezo komunistov in Ëe misliπ da boπ s tem kaj naredila za slovensko nacijo zakaj imaπ v predalu skritih nekaj uvelih listov kdaj si dobila prvo menstruacijo katera je tvoja najljubπa æival kaj bi rada da bi ti dal ali laæeπ in Ëe zakaj zakaj vËasih ko ti je nerodno jezik pokaæeπ kaj bi bila rajπi policaj ali zmaj verjameπ v neznane leteËe predmete Ëe bi hotela in Ëe bi smela koga bi najprej ubila ali pa so ti take reËi svete ali bi se zdaj takoj z menoj poroËila zakaj po tvojem vsi bolj æivotarimo kot æivimo bi spala s kakπnim ki gre sluËajno mimo potem me kar naenkrat vpraπaπ zakaj samo molËim

152


Feri LainπËek

Postaja

Ta proga in majhna postaja, ËriËek in mak na nasipu, vonj smole, ki v nosu ostaja in bela Marija na kriæu. V vetru razpeta drevesa, strah za metulje v nevihti, vsa nema groænja slovesa in Ëasi ki noËejo priti. Vse to je ostalo v meni, kot sveËa, ki ni dogorela, na mizi so listi rumeni in pismo je πe brez imena. Morda si kdaj sam in se zganeπ, ko veter oblake premika, πe komaj spominu verjameπ, ki roko s poljubom naslika. Ta proga in stara postaja, kjer vlaka nihËe ne ustavi, æe zdavnaj razpadla ograja in drobne spominËice v travi. Na æicah poËivajo ptice, le misel spet krila razpira, nedolæna kot stare novice, ki veË jih nihËe ne prebira. Morda si kdaj sam in se zganeπ, ko veter zaveso premakne, morda si kot jaz in verjameπ, da πe se lahko te dotakne ta proga in majhna postaja, ËriËek in mak na nasipu, vonj smole, ki v nosu ostaja in deklica v roænatem krilu.

153


Feri LainπËek

Brezpotje

Ljubil si te prazne hiπe, ki Ëepijo za vasjo, vedel si, kam zrejo okna, ko zveËer æari nebo. Trgal si mi divje roæe, ki v koprivah rastejo, naπel si mi kamen v reki, ki globok je za oko. Sliπal si v ravnici ptico, ko je ptiËa klicala, plaËal si ciganu struno, ki je zame poËila. Nosil si v srcu pesem, ki jo znala sva oba, ciganka pa je vrgla karto, ki je nisva videla. Zopet tu cvetijo vrbe in meglice so Ëez prod, mlinar se πe nate spomni in na vodi bel labod. Vabi me pomlad v brezpotje, kliËe najin zvon æelja, dolgo æe prihajam sama, rada s tabo bi priπla.

154


Aleπ Debeljak

Oda pπenici

Gozdove so posekali, travnike zorali in jo posejali, odredi drobnih prstov in najete sile trebijo plavice, ki ob njej se skuπajo vzpeti in za neænost sonca, vode, naklonjenih pogledov tekmovati, brez pomoËi rodov, ki slavijo veliko mati, z razkoπnimi boki in z licenco za porode, da ni veË nobenih bojev ji treba bojevati, ker zmagoslavno nam deli, tistim tudi, ki meso πe vedno jemo, ljubezen v klasu kot poslednjo mero stvarstva, mogoËe πe korist, zaprto v nabreklem zrnu. Zakaj bi ti lagal? Letina obilna sladkobno gnije kar na tleh, ker nikomur se ne ljubi je pobrati. Raje boæamo svetleËa se rezila in solze na vrπiËkih, ki gravure poljskih dvorcev zna priklicati, izgubljene v valujoËem morju æivega srebra, ki razteza se Ëez pol celine; iz koπar curljajo niti, ki od laËnega spomina vodijo do plodne zemlje. 155


Aleπ Debeljak

Dvomim, da sploh lahko πe kaj nas gane, najmanj zapoved, da poberi in poljubi ga, Ëe pade ti na tla. Rivalstvo med okusom in koristjo ne poËiva in lepota gre pogosto v izgubo, kot dezerter, ki najprej mrkne, da spet bi zrasel, stotero pomnoæen, na Ëelu ogromne vojske, ki je oroæje odloæila in upognjenih kolen stopila v sluæbo pri boginji, noseËi veËno, ki dar in boleËino vzela je za svoj poklic.

156


Alojz Ihan

V polsnu

Ljubezen se vedno dogaja v polsnu Zato zaljubljenci priprejo oËi, ko se uzrejo Tisti drobni gib, neopazno povabilo V najlepπo in najbolj varovano sobano sveta V kateri so vsi pomeni spremenjeni za tista dva, ki drug za drugega pripreta oËi In se povabita v polsen Zato ljubezni nemoteno rastejo sredi najhujπih vojn, trgovskih kriz in norosti Ker en sam drobni gib vse spremeni Ta neopazna, skrita Ëarovnija brez katere ne bi bilo nadaljevanja sveta niti upanja za angele, da poselijo druge planete in zvezde. Zaradi te Ëarovnije celo na Kitajskem ni prave gneËe Ker en sam drobni gib razπiri skrito jaso v neskonËno stepo In je po steblu ene same roæe mogoËe splezati Vse do neskonËnega neba.

157


Alojz Ihan

Ljubimec

Potem zapre oËi. Njen veËni ljubimec se skloni nad njo, jo poljubi, æenska mu vrne poljub, nato se gladita, vznemirjata, okleneta; æenska ga zaËuti v sebi in se sreËna predaja, preide v krË. Potem njen veËni ljubimec poËasi vstane, se poslavlja, odhaja. Æenska se mu nasmehne. »ez Ëas odpre oËi, poleg nje leæi nago moπko telo. Æenska vstane in odide v kopalnico.

158


Maja Vidmar

Tisti moj ljubi

Tisti moj ljubi, ki je najbolj ljubi, ki se mu najbolj ljubi, ljubi me! Tistega mojega æivojedca poljubi in kriËi, ko te zagrizne. Ta, ki snubi, ta, ki se mu milo stori, ta bo na zgubi. Samo tisto pomaga, ti veπ in ne daπ. Bi vzela po moπko, pa ne maraπ po moπko, pa ne maraπ po moπko, pa ne maram po moπko...

159


Maja Vidmar

Daj, da se doljubi, dopoljubi, dokrËi, dodrgne, dogleda, obmrzne   za konec in za æivojedca v meni.

160


Maja Vidmar

ErotiËni poloæaj

KleËim pred tabo, pripravljena na smrt, Ëe æeliπ moriti, na odskok, Ëe ne misliπ resno.

161


Maja Vidmar

PonoËi

Zakaj kaj manj kot z bogom, zakaj kje drugje kot v blesku, kako naj drugaËe kot veËno. Moje roke so tako grde, moja smrt je tako kmalu, moj strah je tako Ëvrst. Saj ne morem manj kot z bogom, ne morem drugaËe kot ponoËi, ne da se drugaËe kot zdaj.

162


Uroπ Zupan

Vodoravno sonce

Poπevni deæ pada z neba. Ne morem se razcepiti na razliËne osebnosti in æiveti toliko imaginarnih æivljenj. Ne morem. »eprav sem tudi jaz zaprt v nedokonËano metafiziko. »eprav se tudi meni ljubezenska pisma zdijo smeπna. Sramujem se in jih zaæigam. Ne razumem se dobro s svojim prejπnjim sabo. Bil je preveË divjaπki, nedolæen, zaupljiv do milosti viπin. Ampak s pismi sem te pravzaprav poklical. S tistim, kar je zdaj, ko leæiπ ob meni, pepel na dlani. Postelja je najino edino preæivetje, praviπ. Leæiπ ob meni, leæiπ v mislih, tudi ko te ni, in jaz izginjam, noπen, preπit z globino. Poπevni deæ pada z neba. Tvoja oËe in mati sta bela oblaka, plesa svetlobe, ki preletavata naπe dneve. BoleËina raste in ugaπa v tebi. MolËim. Z ljubeznijo je isto kot s katastrofo. PreraπËa govor. Ostaja nam le brbljanje in odkaπljevanje, ko se znajdemo v primeæu njene moËi. Tudi brez besed sva zaπËitena in premoæna v njej. Najine misli se nenehno kriæajo in rokujejo. Sape meπajo in dodajajo nekaj teæe zraku. Kratki so dnevi in πe krajπe noËi, ko se vËasih zdrznem v spanju in te gledam z viπine, kako leæiπ v svojem telesu globoko pogreznjena v gube posteljnine. 163


Uroπ Zupan

NihËe ne ve, kdo od naju bo prvi izroËil novËiË mraËnemu brodarju. A πe veliko prej bova æivela v hiπi s pisanimi balkoni. Tvoje roæe bodo cvetele in se osipale, se bodo osipale in cvetele. In zunaj bo padal poπevni deæ. In zunaj bo sijalo vodoravno sonce.

164


Uroπ Zupan

Hvar

Vonj sivke, emblem otoka, se nenehno dviguje do najine morske postelje. V dolgih hodnikih kontinentalnega sna razpada tradicija in tisoËi kilometrov pisave bledijo na papirju. Tu pozabljam, da bom na koncu verjetno konËal kot filozof, in spoznavam, da obstajajo dnevi, moËnejπi od podob, s katerimi jih opisujem. Ko se ljubiva, rdeËa svetloba zaæiga morje in vsak dotik dlani se vpisuje v mandalo, vsako vzletanje morskih lastovic in vsaka kretnja roke, s katero mirim vihar in duπim tvoj krik, da ne zbudi spalcev s pokopaliπË nad morjem. Naj govorim in pišem karkoli, v resnici, ne poznam niËesar, kar bi lahko Ëastil in Ëemur bi se lahko poklonil, razen ljubezni. In Ëe si tako oddaljen od Ëasa, je teæko verjeti, da lovimo ugoden veter in jadramo v paralelnih zgodbah, se le vËasih, noπeni z visokim valom, pribliæamo drug drugemu, da bi skupaj predihali tiπino, v kateri tehtamo deæevje naπih zemeljskih dni. In Ëe si tako oddaljen od Ëasa, je teæko verjeti, da obstaja stara, neizprosna gospa, ki smo jo pozdravili s prvim jokom in zdaj vedri v naπi senci. In Ëe si tako oddaljen od Ëasa, je teæko verjeti, da je mogoËe tudi neizbeæno padanje v globino njenih oËi, tako kot vse stvari, del viπjega, kozmiËnega naËrta. Za svetle trenutke æivimo. Za sled stopal, 165


Uroπ Zupan

ki se odtisnejo v mivko in jih voda, nasprotujoËih si morij preteklosti in prihodnosti, pusti nedotaknjene. Nikoli za na gosto posejan odpadni material, ki ga iz zemlje izkoplje boleËina, a na koncu pozabi tudi najbolj vztrajen in izurjen spomin. Na Ëoln, ki te bo prepeljal prek Lete, vedno Ëakaπ sam. V Arkadijo se vstopa samo v parih.

166


Barbara Korun

levinja je moja ljubezen do tebe. zlata levinja, levinja z zlato koæo in zlatimi oËmi. zmeraj hodi ob meni, in ko se usedem, da si odpoËijem, leæe ob moje noge kot zvest, vdan pes. igram se z njo, leæem med njene πape in pustim, da me prekopicuje kot svojega mladiËa. natanËno Ëutim teæo njenih πap in ostrino krempljev, in vonjam sapo mesojede æivali. zdaj umira, zlata levinja. zmeraj bolj se opoteka za mano in vËasih me dohiti πele, ko æe vstajam iz poËivaliπËa. okrog gobca strnjeni sledovi njene krvi, leæi na boku in me gleda z rumenim, pojemajoËim pogledom. levinja, kje je tvoja moË? kam se je izgubil tvoj glas? Lahko samo leæem med tvoje utrujene πape in zaprem oËi s teboj.

167


Fabjan Hafner

Krava, orjaπko telo, pohlevna, v temi hleva rojena, zaupljivo slediπ slehernemu vleku verige, πe na svoji poslednji poti, v mesto, k mesarju. VËasih pa me poboæaπ z rogovi, da ne pozabim, da me le ne prebodeπ, ker me ljubiπ.

168


Peter SemoliË

Ledene roæe

Led, led, led. Vejice æive meje se mi drobijo v dlani. Cesta je ogledalo, ki odseva uliËne luËi. Na Miπjo goro se vzpenjam kot na ledenik. »eprav je to Pariz in nedaleË proË, v klubu Montana, travestit prodaja pojoËe væigalnike. Ob meni gre moja æenska, moja ranjena ljubezen. Govori mi o mrzlih zvezdah nad elektriËno razsvetljavo. O vodi, ki vËasih ujame njihov hladni sij. O globoki vodi, ki je metafora za æalost. Govori mi o ledenih roæah, primrznjenih na srce. Led, led, led. Svet je zglajen do nespoznavnosti. Nevaren. Tuj.

169


Peter SemoliË

Kako bi si ji upal odgovarjati v mrzlo tiπino? Kako bi zmogel besede kesanja? Preteklega, prihodnjega, sedanjega. Kako bi mogel govoriti, ko so na licih moje æenske bleπËeËi kristali ledu? Roka mi skoraj primrzne na reπetke dvoriπËnih vrat. TeËaji zacvilijo. Moja ljubezen vzdrhti kot prezebel ptiË.

170


Lucija Stupica

V kateri pesmi sanjava, kadar se zgodi ljubezen

»lovek je v svoji predvidljivosti izgubil pot. »e je ljubezen nakljuËje, sva tudi midva nakljuËje? Kot bi se klesala oba: udarec vate, udarec vame, beseda sem, beseda tja. Negotovost sem, negotovost tja. Potovanje dotika in diha. Tavanje besed. Jecljam … Kot bi hotela razpreti besede med zvonenjem katedrale. Poglej, vrhovi se ruπijo. Vse viπine padajo v niæine, gore v prepade, glas v tiπino. Odsevi na povrπini potokov so valovite sledi padlih zvezd, ki so ugrabile spomine in sanje, presvetle, da bi utonile: v vodi, solzi, oËesu. NeodloËna noË in πe bolj neodloËen dan izkazujeta v svojem prostoru enigme. In na koncu ostane le πe glasba potokov in globoka struga, ki jo bova skupaj vraËala v pogled hrepenenja. Ampak to pride kasneje, mnogo kasneje. Ko bova midva vedela veË o ljubezni. Ko se ne bova bala njenega staranja.

171


Lucija Stupica

Dialog

Bereva vsak svoj dialog. Ga govoriva. Se ne razumeva. Ali pa se in se samo sprenevedava. SonËnice so razprte. Diπijo s prahom, ki ni prah najine samote. Ta diπi v blazinah, kadar naju ni. Nekje na pol poti med vzdihom in epigramom sem v besedi. V njeni dvojnosti, v njenem siromaπtvu, v njeni nesklenjenosti. Izgovorjena vate se vraËa vame. Spremenjena. Morda tuja. »akam, da se prebudim, z dotikom soli, padle na koæo, na rane, na posuπene veke, ki sijejo v noËi kakor mehka luË. Ko bova spet odhajala, se dotakniva praznih sob, dvoriπËa, razcvetele Ëeπnje. Ko nekdo odide, nekdo ostane, je rekel Vallejo. Na ovinku dneva bo razhajanje postalo manj boleËa izmena.

172


Primoæ »uËnik

Ko sem prejel romunsko razglednico za G.

Ne da se dojeti tako hitro kopneËe razdalje, ko s Ëudovito roko vræeπ del sebe in v pribliæevanju ni prisile, samo predstavljam si drveËe avtomobile in æe se skoraj vrneπ tudi ti. PeπËeno-sive stavbe, gladki konji zgledajo drhteËi, Ëeprav je Cluj iz leta ‘28 (koËije so ujete v bliskaviËnem hipu) in Ërno bele barve, bankovci v borzni krizi, Zahod pred zlomom - a zanima me samo nek par. Najbræ, ker ljubim (in ker se da izreËi), ko vrtiπ dogodke, ob pravem Ëasu si na pravem mestu, ruπiπ kolesje, razkoπna danost bivanja, puπËica ognjena, dobro cvetje, osvojena zraËna znamenja. A reËi preveË - je narediti premalo. Te stavbe, ta drevesa, so neverjetna, ulite lise, skrËen Ëas, ko Ëas ni veË pomemben in v Ëasnikih porumeneli listi, æive zasvinjane ulice, uboænost Vzhoda. In zmeraj si nazaj za ta premalo, ko granitni ploËniki vsrkavajo svetlobo (toplo je le za mrzle kraje) in strastno ljubljenje kraljuje vejam, ne da se ga ustaviti, ko sije kakor krasna severnica, prviË videna tako od blizu. 173


Primoæ »uËnik

Potem se nauËi biti πe v odsotnosti, v tej igri z drevjem naj te objame srh, ko je razglednica πele zaËela potovanje, ujameπ vsak njen met, brez-Ëutni dotik, ker svet je tu samo zato, da prideπ tja, v mesta brez razdalje - in ta so neverjetna.

174


Primoæ »uËnik

Pismo

NajveË pesmi ne razumem. ©e svoje le napol in samo vËasih cele. Ene berem dvajsetkrat, druge sploh samo oplazim. Se ne dotaknemo. Redke so takπne, ki zasvetijo in se jih ne reπim veË, ker sem zaljubljen. Kratek premor ali izmiπljena pozaba ne pomagata. Moram se vrniti z ljubeznijo in se skrËiti na gladini razumevanja, bliæine. Kot pri æenski in prijatelju, ko poznaπ æe vse njune slabosti, a jih oprostiπ æe vnaprej. Ker ni pomembno. Ker so drugi nivoji. Priznam: ne razumem poezije, Ëeprav me privlaËi in potaplja in vzdiguje, mi πepeta besede v krogih, se igra s tem, kako sem πibek in moËan, kako sem pol in cel. Vem pa tudi: nekaj se je prelomilo. Æe prviË, potem πe drugiË in tako naprej. Vseskoz se lomi, hrsk, suh les, dolga palica iz leske. PiπËalka, pleπem, kot ti piskaπ. Jaz sem zvesti posluπalec, ki te rabim. Ljubezen, seπtevek vseh trenutkov v praznem. Molk in razdalja. Se vse izteËe. Se ne izteËe niË. In πe to kar pravi Miłosz: Who serves best doesn’t always understand. Dovolj smo daleË, ko temu reËemo ljubezen, in priznam πe enkrat: Sem æe. ©e nisem. Tole piπem tebi, ki se æe konËaπ, a nama najdem vedno nov zaËetek. In kot v ljubezni izreËem tvojo polt. Vem: Treba je biti natanËen. Iz zaupanja. Treba je misliti na vse. Zmeraj veË kot sebiËno. Kaj naj reËem: Pogreπam te, 175


Primoæ »uËnik

v tej pesmi. Pogreπam te v tej sobi, pogreπam tvoj glas. Pogreπam tvoj glas. In kurjo polt dotika. Samo iz ljubezni je moæna pesem. Lepota je vakuum. Vakuum je popolno. Popolno je krËevito in prosto. Kdor najbolj sluæi, ne razume vedno. To zdaj prestavi daleË stran in pomaga. Vse se Ëuti. Vse miruje. Vse je.

176


Aleš Šteger

Anticiklon

Meteorologi ti ne bodo povedali, Da je zasneæilo gozdove. Toda ogenj v lonËeni peËi πe pomni; Objemal sem skorjo, ko so bukve πe stale. Podrte in razæagane, zloæene v klade ©e zadnjiË si me poskusila potegniti v rano, Ki se je smolila med tvojimi nogami. Slutila si, da sem privolil v golosek. Roka sledi grebljici v peË in ogenj vé, Da jekleni kavelj ne bo pustil nobenih sledov Na njegovih plamenih. Ti in jaz: vsak dotik ostane za vedno zapisan v dlani. Trajalo je veË let, da sem te dokonËno seægal. Vse do danes, ko je sredi hiπe sneæilo. In nihËe, niti gospodje, Ki se v zadregi nasmihajo pred ciklonskimi kartami, Ni znal povedati, da se tudi sredi najhujπe zime Dotikamo z opeklinami.

177


Miklavæ Komelj

Pesem za Barbaro

Kje naj pustim sledi zate? Kdor me res vidi z vidom, ki se mu ves razkrijem, me ne vidi. Ni me na temnih paπnikih s temno travo, ni me na ægoËem soncu, nikjer me ni. Tukaj, med mrtvimi, nisem æiv, nisem mrtev. Zaπel sem, zaπel skozi sobe mrtvih, si prigovarjam, ne da bi spregovoril. Tukaj, med mrtvimi, biva le malo mrtvih, tukaj je najveË takih ljudi, kot sem sam. Takih, kot nisem. Takih, kot niso. Nismo. Tudi kdor vidi k mrtvim, ne vidi nas. Nobene tolaæbe, da nisem zaπel, ne sliπim, in tudi nobene tolaæbe, da sem zaπel. Ne morem pa tebi lagati, da ne sliπim niËesar, ko v grozi molËiπ in πepetaπ.

178


Jure Jakob

Brez pribora

Ne bom ti govoril. Jezik sem zaklenil, kljuË ti podarim. Lahko odpreπ vrata in razpakiraπ. Oblike dneva so postale nepomembne. NoË se mi ne lepi veË na oËi. ZveËer greva ven. NihËe se ne kopa. Ribe so vedno bolj gladke, vedno πirπe kroge delajo, preperele mreæe se na plaæi zraπËajo z mivko, predstavljam si ladje, kako nasedajo, πe preden se zdani, tiho, kakor droben pesek, ki se kot v peπËeni uri obraËa iz mojih ust v tvoja usta. Ne stoj na vetru. Nikdar ne boπ preπtela vseh luËk tega mesta. Sonce je padalo ves dan in zdaj poËiva, razprπeno, po hiπah. Daj mi roko. »eprav preveË kadiva, dihava s polnimi pljuËi in tvoji prsti so zlati. Vedno bolj prepriËan sem, da je svet poln in da je v njem πe ogromno prostora. Tudi jutri zjutraj, ko boπ vstala, slana in lepa od novih æelja, ter priπla na zajtrk, ti ne bom govoril. Jedla bova brez pribora.

179


Kristina HoËevar

goli ljubimci so se posedli za mizo prvi je vpraπal: kako si deklica moja vËeraj sem videla mamo z mrtvim otrokom drugi je vpraπal: s kom si se grela nocoj πla sem v gozd, da bi sliπala ptice tretji je rekel komaj sliπno: ali si cela nimam veË zapestnice, ki je bila dar nemiren Ëetrti je vpraπal: verjameπ v noË si pozabil zakaj æivim mladec prestraπeni peti je vpraπal: ali stoji cerkev na hribu hriba ni in æe dolgo se nisem spovedala πestemu je zletelo: boπ pokazala kje skrivaπ solze kar se dotakne spoliranega lubja izgubi vrednost sedmi se je zadrl: ali si zgreπila znak znam brati, Ëeprav se spotikam in skaËem v luæe Ëez Ëas je vpraπal sedmi: ti lahko napiπem pesem kmalu bom odπla in pozabila kakπne so tvoje oËi vpraπal je deveti: se spomniπ da je lani v tem Ëasu sneæilo vse bolj mislim nanjo ... kako se je smejala deseti je zamrmral: kdaj je ovenela roæa v vazi zapustila sem vse prostore, kamor so zlivali praπke enajsti je vpraπal: si Ëutila ko sem te poboæal vedela sem da si bil ti tisti ki mi je zaupal grozote dvanajstemu je bilo nerodno: veter je sikal skozi grive h komur boπ pokleknil te bo laËen vzel ali ubil trinajsti je vpraπal: ampak saj si razparala dvome nimam veË niti da bi si seπila lepo obleko na vrsti je bil πtirinajsti: kdo te lahko vpraπa o imenu vse kar sem videla me lahko polni do roba Ërtice zdrznil se je petnajsti: ali spet govoriπ o drevesih 180


Kristina HoËevar

leæala sem na razmoËeni zemlji, pomeæiknila utrinku in molËala πestnajsti je rekel: si mi prinesla kaj hrane zbiram æivljenja in ti si vedno sit vpraπal je sedemnajsti: veπ da sem poznal mater z otrokom pojdi v jamo samote Ëe ne preneseπ pogleda na kri s smehom je rekel osemnajsti: povej, ali igraπ pozno je in nimam veË potrpljenja devetnajsti je vpraπal: kako je Ëe udari strela v tvoje telo tebi ni nikoli dovolj istih zgodb namrdnil se je dvajseti: bom lahko sestram povedal kje smo ne boj se za prostor kamor najdejo vhod le nevidna bitja enaindvajseti je vpraπal: te lahko udarim, Ëe boπ blodila odeta sem v Ëar teme in nosim spomine razliËnih voda izustil je vpraπanje tudi dvaindvajseti: ali je grdo kriËati moji labirinti so preteæki Ëe se bojiπ ali Ëe ne znaπ zapreti oËi triindvajseti je vpraπal: ali res misliπ nanjo ko se zveËeri deËek moj, ljubica je mrtva

181


nica Triglav,


Kazalo

Æolnirjeva ljubica, ljudska 14 KraljiË vzme za æeno pastirico z drumlico, ljudska 15 Spevaj nama, Katica, ljudska 16 San se πetao gori doli, ljudska 17 DeËva je u rutiËu trebiwa, ljudska 18 Z obrekovanjem razdrta ljubezen, ljudska 19 Pojdem u rute, ljudska 21 NesreËni lovec, ljudska 22 SreËni Blaæè, ljudska 24 Kaj ti je, deklica, ljudska 25 France Preπeren Sila spomina 26 / Gazele (3.) 28 / Gazele (4.) 29 Tri æelje 30 / Kam? 31 / Sonetje 32 / Magistrale 33 Fran Levstik Dve otvi 34 Simon Jenko Obrazi, XI 35

183


Simon GregorËiË Njega ni! 36 Dragotin Kette Na molu San Carlo VII 37 / Iz spominov 39 Oton ÆupanËiË Ljubavne pesmi I 40 / ZveËer 41 Melanholija 42 / Poljubi me 43 Josip Murn Fin de siècle 44 / Ljubila sva se 45 Tu je jesen in mi se æenimo 46 / Na poljani 47 Pesem o ajdi 48 / Pesem 50 Alojz Gradnik V omami 51 / PriËakovanje 52 Pesem vdove 53 / Bila sem kakor Ëist in trd kristal 54 Lili Novy Ljubezni vonj 55 Pavel Golia O Ester - o Renée 56 Igo Gruden V blazinah vonj ostal je tvojih las 58 Janko Glazer Ti 59 Vida Taufer Zavræeno pismo 60 Edvard Kocbek Ti si skritost za moje oËi 61 / »uj, deklica, jablanov cvet 62 Ljubezen 63 / Ljubljenje 64 Ne moreπ veË sloneti, legla si 65 / Oba 66 Na trgu curek v zrak prπi 67

184


Kazalo Boæo Voduπek Pesem ob loËitvi 68 / Banalni kriæev pot 69 UroËeni bolnik 70 / RomantiËni sklep 71 Stanko Vuk Prva pesem 72 Matej Bor SreËanje 73 France BalantiË Zublji nad prepadom 75 Ivan Hribovπek Proπnja 76 Ivan Minatti Pa bo pomlad priπla 77 / Nekoga moraπ imeti rad 79 Odkar vem zanjo 80 Ciril Zlobec Ko sva sama 81 Tone PavËek Roka 82 / Lan 83 Miro Kernjak Je na Dravi megla 84 Dane Zajc Z rumenim makom 85 / Lok ljubezni 86 SreËa samota 87 / Ko je telo podarjeno njenim rokam 88 Dva IV 89 Janez Menart Stara pesem 90 Neæa Maurer Bolj ko æari moja ljubezen 91

185


Gregor Strniπa Deklica s ptico 92 / Plesalka 93 / Vrba 94 Orion 97 / Priπla je po snegu, neke zime 99 Kajetan KoviË Adam in Eva 100 / Odhod 101 / Ljubezenska 102 Veno Taufer Potem pride tema 103 Saπa Vegri Meni je vπeË 104 Joæe Snoj Glacial 105 / ledenodobne sanje 107 Miroslav Koπuta Nimam drugega imena 108 Branko ©ömen Ona 109 Svetlana MakaroviË Agata 110 / Poroka 112 Gustav Januπ Hica je Mica 113 Ervin Fritz Oglas za najatraktivnejπo Slovenko 114 / VeËer je 115 Niko Grafenauer S temo obzidani dnevi bedijo v nas 117 V sonËavi, nizko 118 Erika Vouk Deæujva hálgato, kot violina 119 Tomaæ ©alamun Balada za Metko Kraπovec 120 / Metka 124 186


Kazalo Marko Kravos Spomin 125 Josip Osti Ljubim tudi za vas 126 Andrej Brvar vsaj to mi povej, kdo je ta, ki se mu smehljaπ, kadar ga gledaπ 128 / Znova, ah, znova 129 Milan Dekleva Tako dolgo sem na svetu 130 Ivo Svetina Samo tebi dajem te revne besede 131 Milan Jesih Si mislim: daljno mesto nebotiËno 132 / Kratka je bila 133 Bila je mojih let, zdaj je æe stara 134 Ondan sem videl risbo veË kot miËno 135 Podobo mislim: v vzhodni sobi z æeno 136 NekoË nekje ob vodi mirujoËi 137 Bina ©tampe-Æmavc Kupila bom za naju papagaja 138 / Par 139 Iztok Osojnik pozabiva na silivri 140 Boris A. Novak Zadnje 141 / Akteon in akt 142 Meje 144 / NoË in jutro 145 Milan VincetiË Baldahin 146 / Jezero 147 / Pismo 148 Privijem se in gola sva 149 Marko PavËek Spraπujem te vse o tebi 150

187


Kazalo Feri LainπËek Postaja 151 / Brezpotje 152 Aleπ Debeljak Oda pπenici 153 Alojz Ihan V polsnu 155 / Ljubimec 156 Maja Vidmar Tisti moj ljubi 157 / ErotiËni poloæaj 159 / PonoËi 160 Uroπ Zupan Vodoravno sonce 161 / Hvar 163 Barbara Korun levinja je moja ljubezen do tebe. zlata levinja, levinja 165 Fabjan Hafner Krava 166 Peter SemoliË Ledene roæe 167 Lucija Stupica V kateri pesmi sanjava, kadar se zgodi ljubezen 169 Dialog 170 Primoæ »uËnik Ko sem prejel romunsko razglednico 171 / Pismo 173 Aleπ ©teger Anticiklon 175 Miklavæ Komelj Pesem za Barbaro 176 Jure Jakob Brez pribora 177 Kristina HoËevar goli ljubimci so se posedli za mizo 178 188


nica Triglav,


Abecedno kazalo pesnikov

BalantiË, France 75 Bor, Matej 73 Brvar, Andrej 128 - 129 »uËnik, Primoæ 171 - 173 Debeljak, Aleπ 153 Dekleva, Milan 130 Fritz, Ervin 114 - 115 Glazer, Janko 59 Golia, Pavel 56 Gradnik, Alojz 51 - 54 Grafenauer, Niko 117 - 118 GregorËiË, Simon 36 Gruden, Igo 58 Hafner, Fabjan 166 HoËevar, Kristina 178 Hribovπek, Ivan 76 Ihan, Alojz 155 - 156 Jakob, Jure 177 Januπ, Gustav 113 Jenko, Simon 35 Jesih, Milan 132 - 137 Kernjak, Miro 84 Kette, Dragotin 37 - 39 Kocbek, Edvard 61 - 67 Komelj, Miklavæ 176 Korun, Barbara 165 Koπuta, Miroslav 108 KoviË, Kajetan 100 - 102 Kravos, Marko 125 LainπËek, Feri 151 - 152 Levstik, Fran 34 MakaroviË, Svetlana 110 - 112 190


Abecedno kazalo pesnikov

Maurer, Neæa 91 Menart, Janez 90 Minatti, Ivan 77 - 80 Murn, Josip 44 - 50 Novak, Boris A. 141 - 145 Novy, Lili 55 Osojnik, Iztok 140 Osti, Josip 126 PavËek, Tone 82 - 83 PavËek, Marko 150 Preπeren, France 26 - 33 SemoliË, Peter 167 Snoj, Joæe 105 - 107 Strniπa, Gregor 91 - 99 Stupica, Lucija 169 - 170 Svetina, Ivo 131 ©alamun, Tomaæ 120 - 124 ©ömen, Branko 109 ©tampe-Æmavc, Bina 138 - 139 ©teger, Aleπ 175 Taufer, Veno 103 Taufer, Vida 60 Vegri, Saπa 104 Vidmar, Maja 157 - 160 VincetiË, Milan 146 - 149 Voduπek, Boæo 68 - 71 Vouk, Erika 119 Vuk, Stanko 72 Zajc, Dane 85 - 89 Zlobec, Ciril 81 Zupan, Uroπ 161 - 163 ÆupanËiË, Oton 40 - 43 191


Vsaka ljubezen je pesem - Društvo slovenskih pisateljev  

Vsaka ljubezen je pesem - Društvo slovenskih pisateljev je zbirka pesmi, ki so bile izdane v okviru Ljubljana svetovna prestolnica knjige 20...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you