2017 Pred štiridesetimi leti je mladi sociolog in filmofil, Darko Bratina, čigar ime je zapisano v imenu festivala, ob sebi zbral še mlajše nadobudne in radovedne mladeniče in mladenke med Slovenci v Italiji in jih začel navduševati za čarobni svet gibljivih podob. Nastal je Kinoatelje, živa forma, ki se je skozi čas vztrajno razvijala in raziskovala nove pristope in oblike delovanja znotraj avdiovizualne kulture. Začetke je zaznamovala predvsem promocija slovenskega filma v Italiji, konec devetdesetih se je vzpostavilo čezmejno produkcijsko jedro, ki skozi pretežno dokumentarne zapise pripoveduje zgodbe življenja na meji. Raziskuje pozabljene filmske like, kot je leta 1901 v Gorici rojena gledališka in filmska igralka Nora Gregor, ter beleži večkulturni utrip čezmejnega prostora. Danes se s številnimi
MONOGRAFSKI FILMSKIprojekti FESTIVAL vzgojnoizobraževalnimi še bolj izrazito vrača k izhodiščnemu delovanju, vzgoji mladega, kritičnega in vedoželjnega gledalca. Zapuščina Darka Bratine je bogata in še vedno aktualna. Njegova vizija, ki film in avdiovizualni medij opredeljuje kot nepogrešljivo orodje za razbiranje in razumevanja festivala.
režiser/regista
družbe, v kateri živimo, še danes ostaja neprecenljiv navdih za delovanje Kinoateljeja in z njim tudi Ob obletnici Kinoateljeja, ki sovpada s 75-letnico rojstva Darka Bratine, smo želeli podeliti nagrado ustvarjalcu, s katerim je Bratina imel stike in tudi gojil skupne vizije. Prepoznali smo ga v Mariu Brenti, avtorju, mentorju in univerzitetnem profesorju, čigar ustvarjalni pristop zaznamujeta dragocena osredotočenost in rigoroznost. Na sedmih postojankah potujočega festivala bomo predstavili celoten opus, od prvih celovečernih mojstrovin do večkrat nagrajenih dokumentarnih filmov, ki jih v zadnjem obdobju soustvarja z režiserko Karine de Villers. V predfestivalskem programu Nagrada skozi čas smo letos gostili tenkočutnega mojstra, češkega dokumentarista Miroslava Janeka, prejemnika nagrade Darko Bratina leta 2010. Janek se je tokrat predstavil s svojim zadnjim delom, Normalen avtistični film, intimnim dokumentarcem o petih mladostnikih z Aspergerjevim sindromom. Velik interes stroke in širše javnosti priča o aktualnosti tematike avtizma, ki zaznamuje današnjo družbo in njen prehiter ritem življenja, zato se bomo zavzemali, da film predstavimo tako v Sloveniji kot Italiji tudi v prihodnje, izven festivalskega programa. Letošnji program ne zaobjema samo običajnega polja delovanja znotraj izključno filmskih vsebin, temveč usmerja svoj pogled tudi v aktivni razvoj vizij skupnega čezmejnega prostora. V oktobru se je v Gorici odvijal simpozij Zaupati čez mejo. Vizija Darka Bratine med družbo in politiko, ki je osvetlil aktualnost razmišljanj in domet intelektualne zapuščine Darka Bratine. In če smo se ob tej priložnosti posvetili predvsem njegovi zapuščini kot univerzitetnmu profesorju sociologije na Univerzi v Trstu in njegovi politični drži v vlogi senatorja Republike Italije, se konec novembra v Novi Gorici na javnem srečanju Vizija skupnega čezmejnega prostora in izziv kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 središče premisleka usmerja na artikuliranje svežih vizij našega čezmejnega prostora. S simpozijem in javnimi srečanji se tako spleta gosta mreža izmenjav, razmišljanj in sodelovanj med prebivalci v obeh mestih na meji. MATEJA ZORN, vodja festivala