folio / volume 2 (2010) / / 15
»Nacionalne pripadnosti – in prav tako katerekoli druge – se zaveš šele, ko si v stiku z ljudmi z drugačnim ozadjem in si prisiljen v asimilacijo, da preživiš. Takrat začutiš svoj izvor.« »You only become aware of your nationality – or any kind of affiliation – when dealing with people of a different background. Then you are made to assimilate in order to survive. Then you begin to sense your roots.« nanciranjem projektov, razstav, nagrad in podobno. Vprašanje je, ali v Sloveniji tega ni zaradi majhnega interesa do kulture s strani potencialnih financerjev ali neugodne davčne politike, ki takega sodelovanja ne spodbuja. Je izkušnja tujine in z njo vzpostavljena distanca do domačega umetnostnega sistema vplivala na nastanek projekta Sizifon? Specifične probleme v slovenskem umetnostnem sistemu sem – bolj kot sedaj – čutil, ko sem bil odvisen izključno od le-tega. Na odločitev za realizacijo je vplivala časovna, prostorska in finančna distanciranost. Verjetno je poleg distance vplivalo srečanje s sistemi, ki delujejo drugače. Ti sistemi imajo več akterjev z različnimi razlogi za instrumentalizacijo umetnosti. Vseskozi pa se seveda vzpostavlja vprašanje avtonomnosti umetnosti. Tega pa se zavedajo tudi akterji. Kaj si želel sporočiti s projektom Sizifon? Kakšen je bil njegov namen? Na nekoliko humoren in provokativen način sem reflektiral svoja opažanja na delovanje umetnostnega sistema v Sloveniji. Dotaknil sem se financiranja, razlogov za produkcijo, kot tudi ideoloških ozadij selekcij. S projektom sem želel vzpodbuditi tudi druge, da se zavejo ali reflektirajo svoje izkušnje in delovanje v tem sistemu ter refleksijo lastne produkcije.
Koliko te kot umetnika določa nacionalna pripadnost? Nacionalne pripadnosti – in prav tako katerekoli druge – se zaveš šele, ko si v stiku z ljudmi z drugačnim ozadjem in si prisiljen v asimilacijo, da preživiš. Takrat začutiš svoj izvor. Če ne živiš dlje časa v tujini, ne moreš tega izkusiti. Kljub temu ne vpliva, vsaj zavestno ne, na mojo produkcijo. Bolj vpliva distanca, ki jo imam do domovine. Berlin je melting pot za različne profile kulturnega udejstvovanja, tu živijo številni vizualni in intermedijski umetniki iz celega sveta, ki živijo v poprečju z 800 evri mesečno. Lahko živiš od svoje umetnosti? Dve leti sem se preživljal izključno s prodajo umetniških del, vendar pa se zaradi pritiskov in strategij, ki jih je za preživetje v komercialnem svetu potrebno prevzeti, ne želim več izključno udejstvovati v njem. Prav tako pa je vsakodnevno delo v ateljeju lahko tudi dolgočasno in me ne zadovoljuje. Da bi lahko deloval avtonomno in svobodno, kombiniram različne finančne vire. Delež še vedno pride od prodaje, delež od prijav na razpise javnih in privatnih financerjev. Za zagotovilo rednega mesečnega prihodka pa delam kot grafični oblikovalec pri umetniški reviji. To mi hkrati omogoča tudi vpogled v procese v zakulisju umetnostnega sveta berlinskih institucij in privatnih galerij.
Dve leti ti je uspelo živeti le od prodaje svojih umetniških del. Kdo so tvoji kupci? Verjetno jih imaš tako v Sloveniji kot na tujem? Kupci so predvsem iz Nemčije in iz Avstrije, denimo Thomas Rusche. Nekateri zbiralci so kupili dela direktno pri meni, večino pa sem prodal preko galerij, recimo preko münchenskih galerij Jörg Heitsch in Lichtpunkt. S prvimi galeristi sem se spoznal na svojih razstavah v Leipzigu (HGB, f-stop in na Buchmesse Leipzig). Z galeristom Heitsch v Münchnu, pri katerem sem nazadnje samostojno razstavljal aprila letos, me je seznanila Katja Sudec, s katero sva imela pri njem tudi prvo »samostojno« razstavo v zasebni galeriji. Galerijski sistem je v večji meri odvisen od privatnih zbiralcev. To so večinoma ljubitelji umetnosti, ki jim umetniško delo predstavlja statusni simbol, investicijo in strast – eno, drugo ali vse skupaj. Slovenski komercialni sistem ima posebno zgodovino in med drugim tudi specifiko, da mnogi umetniki nemalokrat prodajajo dela direktno, mimo galeristov, ki jih sama vidim kot pomemben člen celotnega sistema. Kakšen pomen ti pripisuješ galeristu? Galerist lahko opravlja več nalog in sicer prodaja dela, sofinancira produkcijo del, zastopa umetnike v mreži in lobira za razstave v institucijah, za dodelitev nagrad, štipendij, in podobno. Res dobri delajo vse to,
Francisco de Zurberan, Still Life / Tihožitje, 1633, Serija Museum, lightjet print, okvir, stenska barva / Museum Series, lightjet print, frame, wall color, 79 x 125 cm