Page 1

a c i n z o g o Koranti R NAÅ IH 30 LET

1982-2012


KORANTI ROGOZNICA NAÅ IH 30 LET 1982-2012

PTUJ, januar 2012


KORANTI ROGOZNICA Naših 30 let 1982-2012 Izdajatelj: Kulturno društvo Rogoznica - sekcija Koranti Slovenskogoriška cesta 18 2250 Ptuj Avtor besedila: Uroš Cajnko Fotografija na naslovnici: Andreja Tominac Fotografije: Marijan Petek, Tjaša Oman, arhiv sekcije Oblikovanje: Nino Galun Tehnični prelom: Slavko Furman Tisk: DIGItisk Ptuj, 2012 Natisnjeno 200 izvodov

4


KAZALO: 7

Uvodnik

9

Zgodovina skupine

11

Zanimivosti iz zgodovine: Branko Cajnko

16

Zanimivosti iz zgodovine: Marjan Cajnko

23

Zanimivosti iz zgodovine: Roman Petrovič

25

Zanimivosti iz zgodovine: Bogomir Širovnik

29

Zanimivosti iz zgodovine: Franc Zorko

30

Plemeniti Holeneški VI., princ Kurentovanja 2005

34

Donatorji

5


Kicar, 2011

6


UVODNIK V času globalizacije je ohranjene identitete naroda ključnega pomena. Le to lahko ohranjamo skozi kulturno in naravno dediščino. Bogastvo naravne dediščine vidimo okrog nas, bogastvo kulturne dediščine pa je tisto, kar nam ohranja identiteto in odraža sposobnost prenašati običaje in navade naših prednikov našim zanamcem. Eno izmed osnovnih poslanstev pri ohranjanju kulturne identitete na tem geografskem področju je ohranjanje etnografskih likov. Tak lik pri nas je korant. Koranti Rogoznica smo ena najstarejših skupin na Ptuju, ki ohranja kulturo koranta. Zgodovina skupine sega v leto 1970, organizirano pa deluje od leta 1982. Skupina svoje poslanstvo opravlja po starem izročilu: v pustnem času v domačih vaseh obiskuje domačije, kamor s svojim plesom prinaša dobro letino. V času pusta se tradicionalno udeležujemo pustnih povork v Ptuju in okoliških krajih, ter širom po Sloveniji. Poslanstvo koranta predstavljamo tudi v večjih evropskih mestih. Veliko skrb skupina namenja vzgoji mladih članov, kateri bodo prepoznavnost in poslanstvo koranta ohranjali in prenašali kasnejšim rodovom. Aleš Cajnko, predsednik sekcije

7


Ptuj, 1974

8


ZGODOVINA SKUPINE Že mnogo let obstaja v naši primestni četrti Rogoznica tradicija, da se ohranjajo in obujajo stari običaji. Od začetka so bile to majhne skupine ali posamezniki, z leti pa je postajalo vedno bolj množično. Tako je že bilo leta 1982 ustanovljeno društvo korantov, pod imenom Folklorna skupina kurentov iz KS Rogoznica, danes pa smo kot sekcija v Kulturnem društvu Rogoznica. Tako velja naše društvo za eno najstarejših na območju Ptuja. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom ohranjati in negovati ljudsko izročilo svojega kraja in dediščino prednikov, ter jo prenašati na mlajše rodove.

9


Podvinci 1983

10


BRANKO CAJNKO:

predsednik sekcije med leti 1982 in 1986 Če pogledam moje začetke korantije, ki segajo v začetek sedemdesetih let in korante danes, lahko vidim veliko razlik. Bilo nas je veliko manj, skupine pa so bile tudi manj številčne. Čeprav je bila korantova oprava veliko bolj skromna kot danes, sem moral za en zvonec takrat odšteti kar celotno plačo. Tudi opreme nisi dobil kar tako, zato smo si kakšen del doma kar sami sešili ali popravili. Obnašanje koranta takrat je bilo bolj demonsko in surovo. Marsikdaj smo kakšno zagodli puncam, če smo ostali brez robcev, pa tudi pretep nam ni bil tuj, saj smo večkrat vzbudili pozornost nepridipravov. Čeprav, kot koranti smo bili vedno zaželjeni in dobro sprejeti med ljudmi. Za koranta je tudi veljalo, da v javnosti ni smel odkriti svoje maske, pri tem pa so mu pomagali tudi hudiči, ki so odganjali nezaželjene gledalce. Tiste čase smo tudi veliko več prepešačili po naših vaseh, za obiskovanje bolj oddaljenih krajev pa smo uporabljali tovornjak ali celo vlak za večja mesta.

Ormož, 1988

11


Priznanje za sodelovanje na Kurentovanju leta 1985

Slovenske Konjice, 1982

12


Ptuj, 1975 Društvo je ob nastanku leta 1982 štelo 21 članov, v času od ustanovitve pa do leta 1986 pa ga je vodil predsednik Branko Cajnko. Koranti smo od takrat pa vse do danes preganjali zimo po naših vaseh v primestni četrti Rogoznica, se redno udeleževali številnih karnevalov ter drugih obiskov in prireditev. Ob ustanovitvi društva so bila tradicionalna gostovanja naših korantov v Slovenski Bistrici, Celju, Rogaški Slatini, Zrečah in Kamniku. Število članov se je že v prvih letih obstoja društva hitro povečevalo, tako da je bilo leta 1986 že 35 članov društva. Tega leta je postal predsednik Marjan Cajnko, ki je funkcijo opravljal do leta 1989 in nato še med leti 1992 in 1999.

Ptuj, 1989

13


Podvinci, 1983

14


15


MARJAN CAJNKO:

predsednik sekcije med leti 1986 in 1989 ter 1992 in 1999 Po pripovedih naših stricev, je korantija v naše kraje prišla kmalu po koncu druge svetovne vojne. Po vzgledu starejših sem se tudi sam podal na to pot, ter si svojo prvo korantijo kupil že leta 1972. Takrat smo se fantje spontano dobivali kot manjša skupina korantov ter preganjali zimo iz naših vasi. Odločitev da se organiziramo in priključimo društvu je padla šele čez desetletje, in sicer zaradi vzroka, da smo lahko prirejali vaške veselice, saj je bil to pogoj za pridobitev dovoljenja. Tako smo se leta 1982 odločili in registrirali kot društvena skupina.

Ptuj, 1982

16


Podvinci, 1983

17


18


Društvo je kmalu dobilo tudi povabila za gostovanja izven takratne države Jugoslavije. Tako so se leta 1989 koranti Rogoznica prvič podali na pot v Italijo, na Beneško-slovenski pust v Podbonesco pri Čedadu. Takrat je društvo vodil Franc Zorko, ki je predsedoval med leti 1989 in 1992. Kot pohvalo za dobro delovanje društva smo leta 1993 iz strani mestne občine Ptuj prejeli zlati zvonec. Društvo je v naslednjih letih dobilo več povabil za gostovanje v tujini, tako smo se istega leta udeležili folklornega festivala v Perniku pri Sofiji v Bolgariji, leta 1995 smo se udeležili karnevala v Gyoru na Madžarskem, leta 1996 smo se udeležili dveh karnevalov v tujini, enega v Gradcu (Avstrija), drugega pa v Caprivi del Friuli (Italija).

Podelitev zlatega zvonca - Ptuj, 1993

19


Pariz, 1998 Najpomembnejše gostovanje v tujini je bil karneval v Parizu v Franciji leta 1998, povečevalo pa se je tudi število gostovanj v slovenskih krajih. Tako smo v devetdesetih letih večkrat obiskali Ljubljano, Portorož, Kranj, Cerknico, Velenje, Cmurek (Avstrija) in druge. Tudi število članov se je vseskozi povečevalo, tako je bilo od leta 1999 naprej že 48 članov, od tega 10 mladih članov. Leta 1999 se je zamenjalo tudi vodstvo društva, predsednik pa je postal Roman Petrovič, ki je funkcijo opravljal do leta 2006. Vsi člani smo takrat dobili enake ježavke in jakne. Koranti smo se v tem času večkrat udeležili karnevala v Mohacsu na Madžarskem (2003, 2004, 2005) ter karnevala v Feldkirchu v Avstriji (2001). Tradicionalno gostovanje pa je postal obisk Gorenjske, kjer še se danes udeležujemo karnevala v Kranju, Naklem in Radovljici. Nova bližnja gostovanja so postala tudi Šentilj in karneval v Račah.

20


Slika iz koledarja sekcije, leta 1990

21


Kicar, 2009

22


ROMAN PETROVIČ:

predsednik sekcije med leti 1999 in 2006 Svojo prvo korantijo sem si kupil leta 1989 ter se naslednje leto priključil sekciji korantov Rogoznica. Prvi vtisi s sestanka so bili mešani. Kljub sicer pozitivnemu vzdušju, me je bilo na sestanku kar strah. To so bili namreč glasni sestanki, z veliko kreganja in vpitja med člani. Vendar so se sestanki vedno končali prijateljsko in brez zamer. Prvo leto me je kot vsakega novinca, čakal krst in sprejetje v skupino.

Podvinci, 1998

23


Kicar 2011

24


BOGOMIR ŠIROVNIK:

predsednik sekcije med leti 2006 in 2010 Bil sem mlad, zaljubljen. Srčna ljubezen je hotela, da se moja življenjska pot preselili iz haloških gričev na Rogoznico. Ker mi etnografski običaji tudi v Halozah niso bili tuji, me je vsak pustni čas v Ptuju navdal s prav posebnim pričakovanjem. Še posebno sem bil vznemirjen, ko sem skozi okno opazoval skupino korantov, ki je v tem času tako ubrano maširala v mesto. Ni minilo veliko časa, ko sem smel tudi jaz v pustnem času, s to meni tako ljubo skupino, iti po ptujskih ulicah in preganjati zimo. Fantje iz Rogoznice: »Hvala vam!« Z vami doživljam toliko pristnih, iskrenih prijateljstev, nenazadnje tudi življenjskih izkušenj. Nekega dne se mi je ponudila nepričakovana priložnost, da za jubilejni koncert Zorana Predina in njegovo pesem Praslovan posnamem v korantiji videopspot. Tako sva se janurja 2005 odpravila s snemalcem Rudijem Uranom na Ptujsko polje pred Dornavo. Bilo je mrzlo, snega komaj za prst debelo, jaz pa brez prave korantove kondicije. In sva začela. Skoči sem skoči tja, teci sem, teci tja, skači, skači skači, … po štirih urah skakanja in iskanja ugodne svetlobe za kamero je od mene ostalo bore malo »možaka«, ki lahko nosi korantijo. Po trditvah snemalca so bili posnetki fantastični. Z nestrpnostjo sem čakal koncert Zorana in njegovega Praslovana. Sledil je popolen šok: po štirih urah muk in iskanja optimalnih posnetkov sem se v spotu pojavil samo slabe štiri sekunde. Nauk: korant naj se drži svojega izvirnega poslanstva, moderni časi ga samo izkoriščajo.

25


Nova vas pri Ptuju, 2011

26


Zelo pomembno za društvo pa je bilo leto 2005, saj smo dobili princa ptujskega karnevala. Ta je postal Marjan Cajnko v podobi Plemenitega Holeneškega Cajnka VI., na kar smo zelo ponosni. Njegovo prinčevanje nam je prineslo nekaj dodatnih gostovanj v Makedoniji, Bolgariji in Avstriji. Med leti 2006 in 2010 je funkcijo predsednika opravljal Bogomir Širovnik. V tem času smo si člani priskrbeli tudi enake bunde, kape in rute. Za društvo je bilo prelomno tudi leto 2007, saj smo iz starejših članov društva ustanovili tudi orače. S tem pa ohranjamo starejše člane v društvu in dodatno negujemo ljudsko izročilo. Danes ima sekcija Korantov Rogoznica 50 odraslih in 10 mladoletnih članov. Predsednikovanje pa je leta 2010 prevzel Aleš Cajnko.

27


Nova vas pri Ptuju, 2011

28


FRANC ZORKO:

predsednik sekcije med leti 1989 in 1992 Ideja, da bi ustanovili pustno skupino, katera bi povezala podporne člane, ki zaradi zdravja ali starosti več ne prenesejo fizičnih naporov same korantije, je bila stara že več let. Število starejših članov je vsako leto naraščalo, vendar pa zaradi druženja nismo hoteli opustiti naše tradicije odganjanja zime, zato smo se leta 2006 odločili, ter ustanovili skupino oračev.

Nova vas pri Ptuju, 2011

29


PLEMENITI HOLENEŠKI VI. princ Kurentovanja 2005

Leta 2005 je princ ptujskega karnevala postal naš ustanovni član Marjan Cajnko. V podobi Plemenitega Holeneškega VI. ima zgodovinsko ozadje v liku Rajnprehta Holeneškega, gospodarja Rogozniškega dvorca, ki se nanaša na vas Rogoznico, njegov dvorec in mlin. Vas Rogoznica se z istoimenskim potokom v pisanih virih prvič omenja že leta 1290, dne 20. aprila z imenom »Reusentze« (beri Rojsence). Oblečen je v oblačilo plemiča po modi druge polovice 15. stoletja. Upodobitev pa mu je posodil nasprotnik, ki je kasneje podedoval Rogoznico, plemeniti Herberstein, ki je upodbljen na ptujskem gradu. Četrtna skupnost Rogoznica, ki se je danes vrasla v mesto in je njegov pomemben sestavni del, je bila v srednjem veku, zanimiva kot posest, nedaleč od mesta, z manjšim primestnim plemiškim dvorom Purgstal. Leta 1466 je Friderik von Rat od salzburškega nadškofa dobil v fevd Rogozniški dvor in dve kmetiji, ki sta mu prinašali dohodek. Posest je imela ugodno lego, saj je ležala ob stari rimski cesti, ki je preko Gorišnice vodila v Ormož. Na posesti je bil mlin, ki ga je imel mlinar Matej. Za Friderikom Ratom je dvorec leta 1478 podedoval Reinprecht Holleneški. Gospodje Holeneški sodijo med stare štajerske plemiške rodbine. Svoj glavni sedež so imeli na gradu Holenek (na avstrijskem Štajerskem). Na slovenskem štajerskem pa so imeli številne posesti, med njimi tudi gospoščino Hrastovec, ki jo je sredi 15. stoletja dobil Andrej Holeneški. Oče Andrej je močno povečal posesti, med njimi je dobil tudi Rogozniški dvor, ki ga je utrdil. Reinprecht Holeneški, ki je bil mlad in je le kratko užival po očetu podedovan Rogozniški dvor, je umrl leta 1479. Za Rajnprehtom, se je pričel velik spor za močno zadolženo zapuščino Holeneških med Hartmanom Holeneškim in Herbersteini. V zapuščino je spadal tudi Rogozniški dvor. Leta 1481 je bila gospoščina Hrastovec sodno dodeljena Herbesrteinom.

30


Vsak plemič je imel nekoč lastno spremstvo in vojake, s katerim se je udeleževal vojn, če ga je poklical cesar. Plemenitega Holeneškega VI. spremlja Slovenjegoriška konjenica. Princ se je vozil v kočiji v spremstvu svojih podložnikov. Najpomembnejši podložnik je mlinar – Matej. Znano je, da na starih ruševinah Rogozniškega dvorca zgrajena kasneje hiša, viden je le še obrambni jarek. Stari rogozniški mlin pa še stoji. Ohranile so ga marljive roke mlinarjev, ki so mleli žito ob Rogoznici. Del prinčevega spremstva je tudi voz, na katerem se vozi vino in dobrote spečene iz moke z njegovega mlina. Spremstvo nosi prinčevo zastavo, na kateri je grb, ki je razdeljen na štiri polja in ima v sredini še srčno polje. V rumeno-zlatih poljih 1 in 4 je upodobljena čaplja, polji 2 in 3 imata na srebrnem polju prečne kare. V srčnem polju je upodobljena cedilka.

Ptuj, 2005

31


Princ s spremstvom - Rogoznica, 2005

Dominkova domaÄ?ija - GoriĹĄnica 2005

32


Nova vas pri Ptuju, 1998

Rogoznica, 2009

33


AH TERBUC

ČETRTNA SKUPNOST

ROGOZNICA

BAR FRAKELJ Marija Petek s.p.

BAR LOVEC Avguštin Žižek s.p.

BAR ŽEJA Jaka Bajželj s.p.

BOJAS TRADE d.o.o.

DAR d.o.o.

DRUŠTVO UPOKOJENCEV

ROGOZNICA

HANDY CLUB Sandra Vorih s.p.

Peter Kolarič s.p.

MAKSIMUS d.o.o.

34


MESARIJA ČAS d.o.o. SREČKO KRAJNC RESTAVRACIJA

SVEČARSTVO

PRI OVINKU

ZUPANIČ

ARV Gostinstvo d.o.o.

Zdravko Zupanič s.p.

OKREPČEVALNICA

RAJ Ciril Kamenšek s.p.

SAŠO PETEK GOSTILNA SAVARIA Terezija Mechora s.p.

ZASTOPNIŠTVO ŠALAMUN

Miran Šalamun s.p.

SPIRALA d.o.o.

35


www.koranti-rogoznica.si

Profile for Kulturno društvo Rogoznica

Koranti Rogoznica - naših 30 let (1982 - 2012)  

Zbornik ob 30. obletnici Korantov Rogoznica. COBISS.SI-ID - 260262912

Koranti Rogoznica - naših 30 let (1982 - 2012)  

Zbornik ob 30. obletnici Korantov Rogoznica. COBISS.SI-ID - 260262912

Advertisement