Razvojni načrt ošvp 19 1 15 Razvojni načrt Osnovne šole Vide Pregarc za obdobje 2015-2018

Na osnovi 28. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Vide Pregarc in 48. Člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je Svet zavoda na svoji 25. redni seji z dne 22.1.2015 sprejel

Razvojni načrt Osnovne šole Vide Pregarc za obdobje 2015-2018

januar 2015

VSEBINA 1. RAZVOJNO NAČRTOVANJE OSNOVNE ŠOLE VIDE PREGARC….…3 1.1. Postopek priprave razvojnega načrta…………………………………………3 1.2. Struktura razvojnega načrta………………………………………………….3 1.3. Preostale naloge potrebne za realizacijo razvojnega načrta…………………..4 1.4. Razvojna organiziranost, načrtovanje in realizacija………….……………….4 1.5. Sprejem razvojnega načrta OŠVP……………………………………………4 2. RAZVOJNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE VIDE PREGARC

…….…..……5

OŠ Vide Pregarc…………………………………………………….………5 PODROČJA 2.1. Izobraževanje……………………………………………………….………8 2.2. Vzgoja……………………………………………………………..………11 2.3. Kadri, človeški viri…………………………………………………...……14 2.4. Skupnost in sodelovanje v Ljubljani, Sloveniji in Evropi……..…………..18 2.5. Organiziranost in poslovanje…………………………………….….……..22

Skupina za pripravo razvojnega načrta 1. Robert Levičar 2. Petra Matkovič 3. Katja Kodelja 4. Tina Pajnik 5. Danilo Badovinac 6. Darja Krivec

1. RAZVOJNO NAČRTOVANJE OSNOVNE ŠOLE VIDE PREGARC

1.1.

Postopki priprave

Priprava razvojnih načrtov institucije ni tako rekoč nikoli zaključena zgodba. Na začetku spoznavamo probleme in vizije, na tej osnovi oblikujemo programe in zatem operativne načrte izvedbe. Kmalu po pričetku izvajanja razvojnega načrta zopet preverimo ustreznost načrtovanega in zatem ves postopek redno v nekaterih primerih letno in v drugih nekajkrat letno ponovimo.

Pred nami je »Razvojni načrt«, ki je bil v osnovni šoli Vide Pregarc oblikovan na osnovi sledečih faz priprave, in sicer: 1. Ankete z vprašalnikom za zaposlene in člane organov o potrebah za razvoj šole 2. Delavnicah zaposlenih, ki so opravili PSPN (SWOT) analizo za posamezna področja 3. Obravnavi »delovnega gradiva« s strani učiteljskega zbora 4. Obravnavi »osnutka« s strani učiteljskega zbora, sveta staršev in zainteresiranih 5. Obravnavi »predloga« s strani vseh zainteresiranih

Struktura razvojnega načrta

1.2.

Priprava razvojnih programov institucije je ključni korak pri doseganju želenih razvojnih ciljev. Priprava razvojnega programa tako vključuje prepoznavanje problematike in nabor predlogov za razvoj.

Struktura razvojnega programa 1. Področje 2. Prednostni sklop 3. Prednostna naloga 4. Ukrep 5. Cilj 6. Predvidene aktivnosti 7. Kazalniki

Razvojni načrt je na kratko strokovni dokument, ki opredeljuje zastavljene cilje, postopke izvedbe in kazalnike za preverjanje uspešnosti realizacije.

Preostale naloge potrebne za realizacijo razvojnega načrta

1.3.

Razvojni načrt za svojo realizacijo poleg zaključenega osnovnega razvojnega dokumenta vključuje še sledeče naloge, ki se bodo morale izvajati; 1. Ustanovitev »Razvojnega sveta« 2. Opredelitev »Operativnega načrta«, vključno z opredeljenimi sredstvi na letni ravni 3. Polletno poročilo o izvajanju aktivnosti in letno poročilo o doseženih rezultatih 4. Vključitev razvojnih načrtov v vsakoletni Delovni načrt šole 5. Na osnovi izkušenj izvajanja ob koncu šolskega leta posamična vsebinska izpopolnitev razvojnega načrta

1.4.

Razvojna organiziranost, načrtovanje in realizacija

Razvojno organiziranost in načrtovanje nam omogočata, da;

a) potrebe, predloge ali pripombe, ki trenutno ne morejo biti realizirane uvrstimo v prihodnje obdobje in za njih predhodno zagotovimo pogoje, kar je osnovna vsebina in namen Razvojnega načrta. b) z ustanovitvijo »Razvojnega sveta« vzpostavimo organiziran prostor oz. organ, s polnimi kompetencami katerega naloga je, da pridobiva in usklajuje različne predloge in pripombe, jih ustrezno oblikuje in skupaj z vodstvom šole koordinira realizacijo načrtovanega.

1.5.

Sprejem razvojnega načrta OŠVP

Na osnovi 28. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Vide Pregarc in 48. Člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je Svet zavoda na svoji 25. redni seji z dne 22.1.2015 sprejel Razvojni načrt Osnovne šole Vide Pregarc za obdobje 2015- 2018.

2. RAZVOJNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE VIDE PREGARC Osnovna šola Vide Pregarc

Uvod V osnovni šoli Vide Pregarc smo v preteklem obdobju prepoznali potrebo tudi po razvojnem načrtovanju.

Prepoznali smo namreč različne potrebe, ki ne morejo biti v polni meri

prepoznane in realizirane samo skozi vsakoletni »Delovni načrt« šole.

Posamezne potrebe, ki so lahko izražene kot predlogi ali pripombe in se nanašajo na neko večjo spremembo, so lahko dolgoročne ali za svojo realizacijo potrebujejo dodatna sredstva s katerimi trenutno ne razpolagamo, je seveda potrebno umestiti v načrte za prihodnost. Na tej točki pa se želja po realizaciji naših potreb preoblikuje v razvojno naravnanost. Z namenom po zagotovitvi pogojev za realizacijo potreb, le te lahko oblikujemo v okviru razvojnega načrta, ki nam omogoča preglednost in predvidljivost.

V tem postopku oblikovanja razvojnega načrta smo na osnovni šoli Vide Pregarc tako prepoznali sledeča področja, na katerih moramo poiskati rešitve za njihovo izboljšavo.

Izobraževanje Poglavitno vprašanje, ki si ga zastavljamo pri izobraževanju je kako lahko učitelji poučujejo bolj življenjsko, medpredmetno in pri tem uporabljajo višje miselne procese ter omogočijo optimalen razvoj posameznega otroka. Osnovna šola Vide Pregarc ima pester razširjen program, ki ga zaposleni želijo obdržati in nadgraditi v prihodnjih letih. Učitelji so poleg ostalega izpostavili tudi željo po strokovni diskusiji in etičnih odnosih med pedagoškimi delavci.

Vzgoja

Vzgojo v današnji osnovni šoli opredeljuje predvsem vzgojni načrt, ki se mora izvajati v sodelovanju v vsemi deležniki v vzgojno izobraževalnem procesu. Pedagoški kader je izrazil željo po dodatnih znanjih na področju vzgoje: spoznati različne vzgojne koncepte, metodologije in pristope za uspešno izvajanje vzgojnih programov, saj bi se na ta način lažje spopadali z vsemi vsakodnevnimi izzivi.

Kadri Šola kot javna ustanova temelji na javnosti delovanja in predvsem na dvosmerni komunikaciji med vsemi deležniki v izobraževalnem procesu. Pomembni dejavniki, ki motivirajo zaposlene so predvsem: dobri medsebojni odnosi, pravično porazdeljeno delo in smiselno vključevanje v izobraževanja in projekte. Pokazala se je potreba po izboljšanju ugleda šole in povezovanje šole z drugimi ustanovami. Kot prioriteto smo si zadali predvsem vzpostavitev skupne vizije šole in okrepitev medsebojnega zaupanja med zaposlenimi.

Skupnost in sodelovanje v okolju V času povezovanja, mobilnosti in odpiranja meja je sodelovanju med šolami tako v Sloveniji kot tudi v tujini izrednega pomena. Tovrstno povezovanje omogoča šolam izmenjavo primerov dobre prakse, izkušenj in znanja. V preteklosti smo že sodelovali v različnih državnih in mednarodnih povezavah, vendar v zadnjem času opažamo upad teh aktivnosti.

Vse obstoječe povezave na šoli si želimo ohraniti, vzpostaviti bi želeli tudi nove, predvsem na področjih, ki do sedaj še niso bila zastopana. V razvojnem načrtu so podani konkretni predlogi za izboljšave na tem področju.

Organiziranost in poslovanje Pri učinkovitosti delovanja institucije, kot je osnovna šola zasledujemo predvsem pomanjkljivosti na relaciji med vodstvom in zaposlenimi, med učitelji in starši in med šolo in širšim okoljem. V vseh relacijah se je pokazala potreba po izboljšanju prepoznavanja tovrstnih pomanjkljivosti in s tem pričetku sistemskega urejanja le teh. Osnovna šola se srečujejo tako kot druge javne institucije tudi z omejeno količino razpoložljivih finančnih sredstev, vendar se je potrebno času primerno prilagoditi in tako kot v drugih evropskih državah pričeti izvajati nove dejavnosti za pridobivanje sredstev.

Vsa navedena področja so v nadaljevanju podrobneje opredeljena s prioritetami, ukrepi, cilji, predvidenimi aktivnostmi in kazalniki.

Za zaključek uvodnega dela pa je pred nami še nekaj izpostavljenih točk PSPN analiza šole Vide Pregarc.

Izpostavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti osnovne šole Vide Pregarc Prednosti

 Zaposleni si v večini želijo izmenjave dobrih praks, izkušenj, znanj.

 Zaposleni izkazujejo željo po skupnih smernicah glede vzgoje.

 Učiteljski kader, ki deluje na številnih strokovnih področjih in dosega dobre rezultate.  Šola je bila vključena v razna partnerstva. Aktivno sodelovanje z drugimi šolami in doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih, natečajih in v projektih  Majhna institucija z zadostnim številom kadrov načelno zainteresiranimi za razvoj institucije.

Priložnosti

 Izobraževanje in vzgoja kot odgovor na niz problemov današnje družbe s čimer si šola lahko najde boljšo prepoznavnost in pomembnejšo vlogo, ki jo sicer želi.

 Ustanova z malo učenci, kar omogoča vzpostavitev skupnosti oz. vključenost vseh posameznikov v skupnost šole.

 Vključenost staršev in sveta šole v razvoj in življenje šole.

 Veliko neizkoriščenih priložnosti za povezovanje v Sloveniji in Evropi.  Prijetna majhna in obnovljena šola na robu centra glavnega mesta Ljubljane.

Slabosti

 Poznavanje in uvajanje novih izobraževalnih konceptov

 Neenotnost pri upoštevanju vzgojnega načrta.  V kolektivu ni čutiti želje po spremembah. Pomanjkanje občutka skupnosti, skupnih ciljev in razdvojenost kolektiva.

 Premalo poudarka na uspešnih aktivnosti, ki že potekajo. Premalo sodelovanja z lokalno skupnostjo in širše.  Trenutno na šoli ni organa, ki bo omogočal dogovarjanje o širših vsebinskih in razvojnih zadevah.

 Neučinkovita komunikacija med vodstvom in zaposlenimi in nezadostno zavedanje po nujnosti sprememb.

Nevarnosti

 Zaposleni so preobremenjeni z birokracijo in z obsegom dela.

 Premalo sodelovanja s starši učencev, kjer nastopajo vedenjski odkloni.

 Zakonske omejitve finančnega nagrajevanja zaposlenih za dobro opravljeno delo.

 Pomanjkanje finančnih sredstev in zadovoljitev s trenutnim stanjem  Pomanjkanje poznavanja možnosti sodelovanja z institucijo kot je šola

PODROČJA

2.1.

Izobraževanje

Poglavje izobraževanje vključuje različne prednostne tematike: kurikulum neobvezni, dodatni izobraževalni programi pedagoški kader učenci in izobraževanje Predpisan šolski kurikulum se izvaja različno glede na avtonomijo šol in avtonomijo učiteljev.

Pojavlja se vprašanje, kako lahko učitelji poučujejo bolj življenjsko, medpredmetno in pri tem uporabljajo višje miselne procese ter omogočijo optimalen razvoj posameznega otroka.

Osnovna šola Vide Pregarc ima pester razširjen program, ki ga zaposleni želijo obdržati in nadgraditi, saj nekatere dejavnosti postajajo pravi raziskovalni projekti.

Da bi pedagoški kader deloval bolj povezano in usklajeno, se je pokazala želja po oblikovanju enotnega sistema nagrajevanja in prepoznavanja posameznih perspektivnih izobraževalnih programov in njihovih nosilcev. Pojavila se je potreba po individualnem izobraževanju učiteljev za učenje izven predpisanega strokovnega izpopolnjevanja, ki bi obogatili pedagoško delo. Izpostavljena je bila želja po strokovni diskusiji, po etičnih odnosih med pedagoškimi delavci.

Analiza PSPN za področje izobraževanja Prednosti

 Na šoli je veliko različnih izbirnih predmetov, projektov, krožkov in interesnih dejavnosti, ki jih je smiselno ohranjati, nadaljevati ali nadgraditi.

 Že nekaj let se načrtno dela z nadarjenimi učenci na šoli.

 Prisotna je želja po večji povezanosti.  Zaposleni si v večini želijo izmenjave dobrih praks, izkušenj, znanj.

 Prepoznali smo potrebo po

Slabosti

 Izpostavljena so bila pomanjkljiva strokovna znanja na specifičnih področjih, sploh na področju poučevanja učencev s posebnimi potrebami.

 Prisotna je želja po preseganju nižjih taksonomskih ravni znanja, kampanjskega učenja, faktografskega znanja, zgolj kognitivnih znanj.

 Pokazala se je potreba po oblikovanju sistema, ki bi v vsakem učencu prepoznal njegov potencial oz. mu omogočil izobraževanje in uveljavitev na njegovem področju.

oblikovanju sistema, ki bi v vsakem učencu prepoznal njegov potencial

Priložnosti

 Šola stremi k temu, da bila znana po kvalitetnem izobraževalnem programu, zanimivih dodatnih izobraževalnih možnostih, mednarodnem sodelovanju kot tudi vključevanju in sodelovanju tako učencev, zaposlenih in staršev in s tem dejanski vzpostavitvi skupnosti kot osnovnem pogoju za vzpostavitev stimulativnega in varnega okolja za učence.

 Želja staršev po moderni šoli  Oblica novih pedagoških metod v

Nevarnosti

 Pomanjkljiva ureditev materialnih in finančnih sredstev, sistema nagrajevanja in zakonske omejitve.

 Zaposleni so preobremenjeni z birokracijo in z obsegom dela.

 Potreben je stalen nadzor nad vpisom otrok v šolo in odpravljanje težav, ki zmanjšujejo vpis.

 Pojavilo se je vprašanje, kako preseči apatijo in nemotiviranost zaposlenih za dodatna izobraževanja, sodelovanja v projektih.

evropskem okolju

 Enostavna in hitra komunikacija in možnost pridobivanja informacij s pomočjo ICT

 Pomanjkanje finančnih in materialnih sredstev za boljši pouk.

2.2

Vzgoja

Poglavje vzgoja vključuje različne prednostne tematike: vzgojna pravila izvajanje vzgojnega načrta razumevanje vzgojnega koncepta vseh udeležencev delo svetovalne službe vključenost staršev v šolske vzgojne koncepte Šola ima oblikovan vzgojni načrt, ki se ga vsako leto spremlja in evalvira, vendar se občasno pojavijo težave pri različni interpretaciji in razumevanju dokumenta. Možnost evalvacije imajo vsi deležniki: zaposleni, starši, učenci in vsa zainteresirana javnost. Oblikovana je delovna skupina za razvojni načrt, ki skrbi za evalvacijo in po potrebi vzgojni načrt popravlja ter morebitne spremembe posreduje v potrditev Svetu šole OŠ Vide Pregarc. S strani zaposlenih je bila v anketi izražena potreba po posodobitvi vzgojnega načrta: po popravkih, bolj specifičnih navodilih, po oblikovanju enotnih kriterijev, po razbremenitvi z dokumentacijo.

Pedagoški kader si želi razširiti znanja s področja vzgoje: spoznati različne vzgojne koncepte, metodologije in pristope za uspešno izvajanje vzgojnih programov.

Pojavila se je potreba po skupnem delovanju in premiku v miselnosti, da vedenjski odkloni učencev niso nasprotovanje, ampak klic na pomoč, saj vzgoja ni zgolj izrekanje vzgojnih ukrepov. Učitelji si želijo biti bolj seznanjeni in vključeni v delo svetovalne službe.

Poglavje vzgoja zajema problematiko neodzivnosti staršev nekaterih otrok z učnimi težavami in vedenjskimi odkloni. Nekateri učitelji izpostavljajo vmešavanje staršev v vzgojne koncepte in delo učiteljev. Izpostavljajo, da je potrebno poenotiti okvire vzgoje doma in v šoli.

Analiza PSPN za področje vzgoje

Prednosti

 Med zaposlenimi se kažejo tendence po skupnih smernicah za enotno vzgojo.

 Zaposleni želijo sodelovati s starši pri oblikovanju vzgojnih konceptov.

 Zaposleni se povezujejo pri iskanju optimalnih rešitev.

 Učitelji si želijo razširiti znanja na področju vzgoje in se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo kot izvajalci vzgojnih konceptov.

 Prisotna je želja učiteljev po usmerjanju in spodbudi s strani vodstva v odnosu do oblikovanja skupnih pogledov na vzgojo.

Slabosti

 Učitelji zaznavajo, da je na šoli veliko težav z disciplino, saj so zakonsko omejeni v svojem delovanju.

 Izpostavljeno je preveliko ukvarjanje z otroki s posebnimi potrebami in izvajanjem DSP, premalo ukvarjanja z nadarjenimi in znanja željnimi učenci.

 Želja po upoštevanju mnenja učiteljskega zbora s strani svetovalne službe pri reševanju vzgojne problematike.

 Nepoznavanje različnih konceptov, metodologije in pristopov potrebnih za uspešno izvajanje vzgojnih programov, zato si zaposleni želijo več izobraževanj na področju vzgoje.

 Pojavila se je potreba po posodobitvi vzgojnega načrta: po popravkih, bolj specifičnih navodilih, po oblikovanju enotnih kriterijev, po razbremenitvi z dokumentacijo.

Priložnosti

Nevarnosti,

 Ustanova z malo učenci, kar omogoča vzpostavitev skupnosti oz. vključenost vseh posameznikov v skupnost.

 Prepoznati in vključiti nove vzgojne koncepte in metodologije pri vzgojnih vprašanjih in programih.

 Vzgojna vprašnja vedno aktualna vprašanja  Nujnost poiskati odgovore na odtujen način življenja tudi skozi sedanjo vzgojo otrok

 Vzgojne vprašanja uresničevati tudi skozi naše sodelovanje in življenje v šolskem okolišu in lokalni skupnosti

 Vzgojne vprašanja uresničevati tudi skozi naše sodelovanje s taborniki, ZPM ali drugimi društvi

 Vzgoja izgublja svoj pomen v družbi in družini

 Individualistično naravnana družba  Premajhno sodelovanje s starši na točki vzgoje

2.3

Kadri, človeški viri

Poglavje kadri in človeški viri vključuje naslednje prednostne tematike: strokovno usposabljanje in izobraževanje osebnostni pristop, socialno komuniciranje in veščine so-delovanje motiviranost zaposlenih Kvaliteta delovanja šole je neposredno povezana s kadrom ter njegovo interakcijo. Z dobrimi medsebojnimi odnosi, pravično porazdeljenim delom ter strokovno usposobljenostjo zaposlenih lahko izboljšamo delovanje šole.

V današnjem času imajo učitelji poleg rednega dela še dodatne zaposlitve, kot so urejanje dokumentacije, sestanki, vodenje projektov, koordinacija prireditev in drugo. Pri nekateri učiteljih zaradi preobilice dela pride do nepotrebnega izgorevanja kadra, zato si želimo, da bi delo pravično in racionalno razdelili med zaposlenimi.

Z namenom kvalitetnejšega dela moramo ustvariti pogoje, ki bodo bolj motivirali učitelje.

Poskrbeti moramo tudi za smiselno vključevanje v projekte, izobraževanja in druge aktivnosti, dobiti način nagrajevanja zaposlenih, ponuditi nabor kvalitetnejših izobraževanj in projektov, v katere se bodo zaposleni samoiniciativno vključevali glede na svoje sposobnosti. V prihodnosti bi radi vzpostavili prostor za kritične in konstruktivne razprave v kolektivu o različnih temah. Šola kot javna ustanova temelji na javnosti delovanja in predvsem na dvosmerni komunikaciji med vsemi deležniki v izobraževalnem procesu. Le na tak način lahko vzpostavimo zaupanje in učinkovito sodelovanje med vsemu udeleženimi v procesu vzgoje in izobraževanja.

Pretok informacij in dvosmerna komunikacija zagotavlja polno vključenost vseh zaposlenih in lahko le-tako preraste v boljše izvajanje nalog in v zaupanje ter delovanje za skupno dobro šole kot končni cilj.

Izkazala se je tudi želja po večji profesionalnosti med zaposlenimi, izboljšanju socialnih veščin in odnosov. Za uspešno delo je potrebna motiviranost zaposlenih za skupno delovanje, kar lahko dosežemo tudi z organizacijo kvalitetnih izobraževanj, neformalnih in formalnih druženj tako učiteljev kot tudi administrativno tehničnega kadra.

Pokazala se je tudi potreba po izboljšanju ugleda šole in povezovanje šole z drugimi ustanovami.

Kot prioriteto smo si zadali predvsem vzpostavitev skupne vizije šole, ki temelji na ugotavljanju potreb učencev, staršev in zaposlenih kot tudi na prepoznavanju težav in morebitnih problemov, ki lahko nastanejo pri izvajanju izobraževalnega programa, ter okrepitev medsebojnega zaupanja med zaposlenimi. Pomembno je, da so v procesu oblikovanja vrednot aktivno vključeni vsi, ki sooblikujejo delovanje šolske institucije, saj lahko le na ta način OŠ Vide Pregarc doseže najboljše rezultate na vseh področjih.

Analiza PSPN za področje kadrov

Prednosti

 Med zaposlenimi je prisotna želja po prijetnem in ustvarjalnem vzdušju.

 Kot prednost je izpostavljena sestava učiteljskega kadra, ki je označen kot pester zaradi številnih strokovnih področij, obenem pa je zaposlenih veliko mladih, ki so motivirani za delo, projekte, napredek in spremembe.

 Prisotna je želja po usklajenosti učiteljskega kadra.

 Mnogi zaposleni so pozitivno osebno orientirani, kar se odraža v pedagoškem delu.

Slabosti

 Del kolektiva je nemotiviran in nepripravljen prevzeti odgovornost za določene obveznosti.

 Nerazpoznavna želja po odločnih spremembah in napredovanju tako individualnem kot skupinskem.

 Pomanjkanje kritičnega diskurza in komunikacijskega znanja med zaposlenimi.

 Pomanjkanje občutka skupnosti, skupnih ciljev, razdvojenost kolektiva, nekolegialnost, tiho rivalstvo in neangažiranost posameznikov za izboljšanje socialne klime.

 Pomanjkanje takta v komunikaciji z zaposlenimi s strani ravnateljice.

 Neobstoj prostora ali organa, ki bi omogočal tudi dogovarjanje o širših vsebinskih, konceptualnih in razvojnih zadevah, saj je svet šole naravnan predvsem na upravno in nadzorno funkcijo Priložnosti

 Veliko izobraževalnih programov za učitelje

 Možnost izpoplnjevanja na različnih projektih izven šole

Nevarnosti

 Zakonske omejitve finančnega nagrajevanja zaposlenih za dobro opravljeno delo.

 Pogoste spremembe pravilnikov, dokumentov, učnih načrtov in zakonodaje.

 Možnost prenosa dobre prakse iz drugih tudi institucij drugih držav EU

2.4

Skupnost in so-delovanje v Ljubljani, Sloveniji in Evropi

Poglavje skupnost in sodelovanje v Ljubljani, Sloveniji in Evropi vključuje naslednje prednostne tematike: sodelovanje strokovnega kadra sodelovanje v lokalni skupnosti sodelovanje v SLO in EU Živimo v času povezovanja, mobilnosti in odpiranja meja, kar kliče po sodelovanju med šolami tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Povezovanje šolam omogoča izmenjavo primerov dobre prakse, primerjavo med različnimi izobraževalnimi sistemi in nabiranje vseživljenskih izkušenj. Poleg učiteljev z izmenjavami pridobijo veliko novih izkušenj in znanja predvsem učenci. Primerjajo lahko življenje v svoji državi z življenjem svojih vrstnikov v drugih državah. Na tak način si razširijo obzorja in lahko globalno povežejo znanje iz različnih predmetov, ki ga pridobijo v šoli (znanje tujih jezikov, geografije, zgodovine ...). Šola se je v preteklem obdobju povezovala z drugimi sorodnimi inštitucijami. S šolo na Češkem (Zakladni škola Ostrožska Nova Ves) smo sodelovali tako preko eTwinninga (skupnost za evropske šole) kot tudi v dvoletnem projektu Comenius. Teme obeh projektov so bile: ekološko ozaveščanje, kulturno povezovanje, šport, primerjava življenja v obeh državah. Izvedli smo več izmenjav, ki so se jih udeležili učenci in njihovi mentorji. Učenci so bili nad projektom navdušeni, sodelovali so z velikim veseljem in so še sedaj v stiku s češkimi vrstniki preko družabnih omrežij. Sodelovali smo tudi z organizacijo English in Action s sedežem v Veliki Britaniji. Na šoli nas je obiskala predstavnica organizacije English in Action in imela z našimi učenci več pogovornih ur. Izvedli smo 30-urni tečaj angleškega jezika s poudarkom na konverzaciji v angleškem jeziku. Sodelujemo tudi z ameriškim veleposlaništvom in letos nas bo že drugič obiskal ameriški diplomat, ki bo z učenci izvedel pogovorno uro.

Na šoli poteka tudi projekt PATHS-RASTEM – razvijanje alternativnih strategij emocionalnega mišljenja. Projekt je del programa Comeniusa, poteka pa v sodelovanju s pedagoško fakulteto in koordinatorico Darjo Zorc Maver. To je program, ki ima predpisane vsebine – izvajajo se enkrat tedensko. Učenci spoznajo različna čustva, se učijo prepoznati na sebi in drugih določeno čustvo ali občutek, ga opišejo in ubesedijo.

V preteklosti je na šoli v sklopu interesne dejavnosti Kreativno pisanje za učence od 1. do 4.

razreda potekal mednarodni projekt CAFT – A COMPARATIVE ANALYSIS OF FOLK TALES, kjer smo obravnavali kulturne značilnosti na podlagi ljudskih pravljic iz različnih delov Evrope. Od leta 2007 pa do leta 2014 je na šoli potekal projekt PASAVČEK, kjer

smo

ozaveščali otroke in starše o uporabi varnostnih sedežev v avtomobilu in o uporabi varnostnih pasov. V šolskem letu 2013/2014 je v 3. b-razredu potekal projekt VSAK TOREK V ŠOLI. Izvajala ga je Anita Smole v sodelovanju s svetovalko zavoda za šolstvo Mojco Dolinar, ki je prihajala vsak torek. Izhodišče pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti je predstavljalo branje.

Obe izvajalki sta sodelovali pri strokovnih konzultacijah/pogovorih o uvajanju posameznih pristopov, povezanih z branjem, z namenom dvigniti raven bralnega znanja pri učencih.

Ugotavljamo, da bi bilo dobro, da se obstoječe povezave in projekte ohrani tudi v prihodnosti, želimo pa povečati število mednarodnih povezav in povezav v Sloveniji. V razvojnem načrtu so podani konkretni predlogi za izboljšave na tem področju. Opažamo in ocenjujemo, da je v zadnjih letih viden upad različnih dejavnosti na šoli. Premalo je povezovanja tako z različnimi šolami v šolskem okolišu in Sloveniji kot tudi širše izven meja naše države.

Na področju strokovnih izmenjav je še veliko možnosti in priložnosti za tako intenzivnejše kot tudi kvalitetnejše povezave. Sodelovali in povezovali smo se s kolegi iz tujine v okviru projekta Comenius. Dve učiteljici sta se udeležili izobraževanja v Veliki Britaniji. Naše učitelje bi v prihodnosti želeli spodbuditi predvsem k povezovanju na strokovni ravni (izmenjava metod dela in primerov dobre prakse, izmenjava kulturnih in izobraževalnih projektov). Ker so finančna sredstva včasih ovira pri izvajanju projektov (npr. dnevov dejavnosti), je zaradi ekonomičnosti predvideno projektno povezovanje tudi na tem področju. V razvojnem načrtu predlagamo, da se npr. tehnični dan organizira v sodelovanju z okoliško šolo, kjer si lahko obe šoli razdelita stroške morebitnih šolskih prevozov ali plačila zunanjih izvajalcev. Naša šola bi se lahko povezala tudi pri postavitvi različnih razstav tako likovnih kot tudi fotografskih, kjer bi si lahko sodelujoče šole delile stroške take dejavnosti.

Sodelovali smo tudi z okoliškimi institucijami kot na primer Vrtcem Zelena jama, Turističnim društvom Zelena jama, Knjižnico Jožeta Mazovca, ZPM. V prihodnosti si želimo predvsem izboljšati sodelovanje z inštitucijami v lokalni skupnosti, kot so: četrtna skupnost, Center kulture Španski borci, Knjižnica Jožeta Mazovca, ZPM, Glasbena šola Moste, okoliški vrtci, Srednja grafična in medijska šola ... Okrepiti želimo tudi sodelovanje z drugimi inštitucijami iz bližnje okolice: Soča (Univerzitetni rehabilitacijski inštitut), Zdravstveni dom Moste, Policijska postaja Moste-Polje, Dom upokojencev Fužine, gasilska društva.

Analiza PSPN za področje skupnosti in sodelovanja Prednosti

 Večja prepoznavnost šole.

Slabosti

 Slabe izkušnje mečejo na šolo kot institucijo slab ugled.

 Aktivna vključevanja v razna partnerstva.  Povezovanje med izobraževalnimi ustanovami.

 Učitelji in starši iščemo različne načine promoviranja v ožji in širši skupnosti.

 Objave v medijih.  Prepoznavnost šole zaradi doseganja vidnih rezultatov na različnih tekmovanjih, projektih, natečajih.

 Projekti, raziskovalne naloge, sodelovanje z drugimi institucijami …

 Slabo znanje tujih jezikov.  Da bi se promovirali, mnogi zanemarjajo temelje VI procesa (mnogi projekti so sami sebi namen).

 Neizkoriščanje dosežkov na šoli.  Nepromoviranje dejavnosti, ki so zelo kvalitetne in že potekajo na šoli.

 Neučinkovite spodbude s strani vodstva.  Starši ne izražajo svojih želja in predlogov, kot bi jih lahko.

 Kljub primerom uspešnega sodelovanja npr. s šolo iz Češke vseeno premalo sodelovanja na vseh ravneh: s krajevno skupnostjo, mestom, znotraj Slovenije in Evrope.

Priložnosti

Nevarnosti

 Zadovoljitev s trenutnim sodelovanjem.  Lokalna skupnost bi bila zadovoljna s povečanjem naše prisotnosti in sodelovanja

 Veliko možnosti poglabljanja sodelovanja.

 Možnost vzpostave intenzivnejšega sodelovanja s kulturnim domom španski borci (ne samo gostovanje v KD ŠB) in drugimi institucijami.

 Primeri dobre prakse za izmenjavo načina dela, metod, oblik.

 Izkoristiti možnosti evropskega sodelovanja in povezovanja

 Pomanjkanje finančnih sredstev.  Pomanjkanje predanosti v sodelovanju.  Nesodelovanje zaradi konkurenčnega odnosa.  Slaba reklama, ki jo dela kolektiv okoliškega vrtca

2.5. Organizacija in poslovanje

Poglavje institucionalna organiziranost in poslovna učinkovitost vključuje naslednje prednostne tematike: vodenje šole sodelovanje med organi in skupinami potreba po organiziranem pridobivanju finnačnih sredstev, donatorstvo prenova šole, drugo Poglavje institucionalna organiziranost in učinkovitost šole vključuje različne sklope, kot so: delovanje organov šole, vodenje in upravljanje šole, splošno delovanje institucije, transparentnost in javnost delovanja, in sicer odnosi z javnostmi.

Organi šole od sveta šole, ravnatelja, učiteljskega zbora, sveta staršev, strokovnih aktivov in drugih nas zanimajo predvsem v smislu izboljšave njihovega posamičnega delovanja, še posebej izboljšave njihovega medsebojnega delovanja oz. sodelovanja, ki je žal večinoma izvedeno na minimalno formalno sodelovanje ali ga sploh ni.

Pri učinkovitosti delovanja institucije, kot je osnovna šola zasledujemo predvsem pomanjkljivosti na relaciji vodstvo zaposleni kot tudi zaposleni starši in šola ter širše okolje. V vseh reakcijah se je pokazala potreba po izboljšanju delovanja in predvsem prvenstveno v prepoznavanju pomanjkljivosti in s tem pričetku sistemskega urejanja tovrstnih zapletov.

Javnost delovanja in s tem povezana transparentnost tako znotraj kot zunaj institucije je osnova ustreznega delovanja institucije v današnjem času, za katero moramo poskrbeti tudi na naši šoli.

Osnovne šole imajo omejen vir financiranja s strani ustanovitelja, vendar avtonomija šol in managerski pristop vodstva omogočata finančne prilive v obliki donacij in preko javnih razpisov.

Vodstvo šole lahko na različne načine izboljša pridobivanje javnih sredstev za delovanje z različnimi aktivnostmi, ažurnostjo in s pripravo strokovnega načrta.

Osnovna šola Vide Pregarc je trenutno v postopku prenove. Skrb vseh zaposlenih je uspešna realizacija prenove in gradnje prizidka s stalnim nadzorom poteka prenove šole, kjer je potrebna stalna prisotnost in aktivnost vodstva.

Analiza PSPN za področje organiziranosti in poslovanja Prednosti

 Prisotna želja po boljšem sodelovanju med posameznimi organi šole.

 Zainteresiranost večine po napredku in boljšem delovanju organov šole.

 Podpora vodstva izboljšanju sodelovanja posameznih organov šole.

 Urejeno administrativo upravljanje šole  Dobro delovanje šolskega sklada.  Organizacija raznih prodajnih razstav se je pokazala kot primer dobre prakse.

 Z vzpostavitvijo skupnega delovanja vseh organov in drugih sodelujočih se zagotovi notranja koherentnost in sinergija, ki se odraža tudi v javnosti.

Slabosti

 Slab pretok informacij med posameznimi organi šole.

 Premalo sodelovanja organov šole, zato tudi manjša učinkovitost.

 Odsotnost oblikovanja skupnih smernic za skupno doseganje skupnega cilja vseh organov.

 Vsako nastalo težavo je potrebno razrešiti z vsemi vključenimi akterji.

 Prevelika skrb vodstva za obliko in premajhna za vsebino.

 Premajhno javno, transparentno in spodbudno delovanje vodstva šole.

 Verjetnost pomanjkanja zadostne ambicije postati ena izmed najuspešnejših šol.

 S transparentnim delovanjem in jasnimi navodili se zagotovi pretok informacij, možnost vključevanja zainteresirane javnosti in splošno javno delovanje.

 Prepoznati potenciale posameznikov tako zaposlenih kot drugih sodelujočih, še posebej staršev in temu primerno njihovo angažiranje.

Priložnosti

 Premalo poslovodnega znanja na strani vodstva.

 Odsotnost zavedanja po nujnosti ureditve upravljanja pridobivanja sredstev za neprofitne institucije.

 Nevarnost, da s prenovo šole izgubimo redko specifičnost naše šole, in sicer trenutno zapostavljenega vrta, ki ga šola premore in se ga mogoče trenutno premalo zaveda.

Nevarnosti

 Pomanjkljiva ureditev transparentnega  Javnost vedno zainteresirana po uspešnih zgodbah

 Možnost postati ena izmed najboljših in najzanimivejših šol tako po šolskem programu, pestrosti izvajanja in prenovljeni šolski stavbi z urejeno bližnjo okolico .  Z uvajanjem niz novitet zapisanih tudi v Rzvojnem načrtu biti prepoznan tudi v širšem izobraževalnem okolju

in s tem javnega delovanja šole.

 Neuspešno komuniciranje z javnostmi  Apatična in odtujena družba katere vrednote se prenašajo tudi v šolo

 Pomanjkanje finančnih sredstev za izboljšanje zastavljenih programov.

 Nezmožnost ustrezne povezane ureditve okolice šole, ki si jo delimo z vrtcem in MOL.