Issuu on Google+

M O Z A I K

1


MOZAIK številka 1 december 2013 Urednica: Sandra Škrinjar

Tehnična urednika: Peter Matek Maric Brinc

Oblikovanje: Matic Brinc

Mentor: Miroslav Plut, prof.

Založila: SŠ Črnomelj

Tiskarna Kapušin naklada: 100

2


KAZALO Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 O vpisu v šolo . . . . . . . . . . . . . . . . . .6 Intervju s Tilnom Šetino . . . . . . . . . . . . .8 Intervju s Poldetom Grahkom . . . . . . . . . . .10 Intervju z Danico Petric . . . . . . . . . . . . 12 Internet's impact on society . . . . . . . . . . 14 Dijaki četrtih letnikov na predavanjih . . . . . 16 Na SŠ Črnomelj smo pisali za človekove pravice . 18 How I see Portugal in Europe . . . . . . . . . . 20 Francisco Ferrer writes about Slovenia . . . . . 22 The difference between Portugal and Slovenia . . 24 Ekskurzija v Radence . . . . . . . . . . . . . . 26 Šport . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Gledališki abonma . . . . . . . . . . . . . . . .30 Predmetna ekskurzija v Graz . . . . . . . . . . .32 Lubi, prelubi Justin! . . . . . . . . . . . . . .33 Zagovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39

3


PREDGOVOR

Šolsko leto se je zopet začelo in znova je z vami vaš šolski časopis-Mozaik. Dnevi bežijo mimo hitro kakor blisk in že smo vsi veseli zakorakali v december. Naša šola je letos doživela kar nekaj sprememb: dobili smo novo izolacijo in novo fasado, tako da nas v teh mrzlih dneh ne zebe več (vsaj tiste, ki smo bolj zmrzljive sorte). Tudi naša zbornica se je »ojačala« z mladimi profesorji, o katerih smo izvedeli marsikaj zanimivega, zato hitro prelistajte Mozaik. V začetku septembra smo izvedli izmenjavo: tri dijakinje naše šole so se za tri mesece preselile na Portugalsko, k nam pa so za ta čas prišli trije simpatični Portugalci. Gre za projekt Comenius, pri katerem naša šola sodeluje že nekaj let, s Portugalsko šolo pa smo izmenjavo prvič izvedli prejšnje šolsko leto. Dekleta je Portugalska očarala. Upamo, da je naša deželica na sončni strani Alp očarala tudi fante. Več o njihovih doživetjih si lahko preberete na naslednjih straneh.

4


Dijaki Srednje šole Črnomelj smo aktivni (in uspešni) na različnih področjih, od športa pa vse do literarnega ustvarjanja. Njihove dosežke smo tudi tokrat zbrali v šolskem časopisu. Upamo, da vam bo letošnja prva številka Mozaika polepšala prihajajoče praznične dni.

Sandra Škrinjar

5


6


7


INTERVJU S TILNOM ŠETINO Baje ste enkrat padli na izpitu iz angleščine, na maturi pa naj bi si izbrali predmet francoščine. Kako to? Ali vam samo angleščina dela preglavice?

Zakaj in kako ste se odločili za poklic učitelja matematike? Kaj je vplivalo na končno odločitev? V srednji šoli sem se odločal med študijem matematike in francoščine. Ker književnosti nikoli nisem pretirano maral, sem svojo profesorico vprašal ali se pri študiju francoščine obravnava tudi književnost. Kot pričakovano, je seveda književnost obvezna sestava vsakega jezika, zato sem to izbiro izključil. Prav tako pa sem vedel, da je moja angleščina zelo slaba, zato sem profesorja matematike povprašal ali je na študiju matematike obvezna tudi angleščina. Na mojo srečo angleščina ni obvezna, zato sem se takoj odločil za študij matematike.

Res je, v drugem letniku nisem naredil popravnega izpita iz angleščine, tako da sem moral ponavljati letnik. V osnovni šoli nisem dobil dobre podlage za jezik, saj sem angleščino z lahkoto opravil z odlično oceno, brez da bi karkoli vedel. V srednji šoli sem se nato s prvim letnikom začel učiti francoščino. Ko so sošolci videli moje enice pri angleščini in petice pri francoščini v redovalnici, so mislili, da se malo norčujem. Še vedno se me vsi spomnijo kot dijaka, ki je padel letnik zaradi angleščine in kasneje končal kot zlati maturant, s tem da sem namesto angleščine kot edini tuji jezik na maturi izbral francoščino.

Ali ste kdaj med študijem že razmišljali o tem, da bi ga pustili?

8


Da, sem, in sicer takrat ko sem moral opraviti izpite iz treh fizikalnih predmetov, jaz pa načeloma nisem navdušen fizik. Nekaj izpitov sem sicer opravil brez večjega učenja, za en izpit pa sem se res veliko pripravljal in ga nazadnje nisem opravil. Takrat sem pomislil, da bi mogoče vse skupaj pustil.

Ali tudi inštruirate matematiko? V srednji šoli sem pomagal sošolcem, v svojih študijskih letih sem inštruiral kar precej, trenutno pa inštruiram samo enega.

Kaj vas poleg matematike še najbolj zanima? Poleg matematike se še najbolj navdušujem nad vlaki (smeh). Ja, ni ravno tipičen interes. No, najbolj svež spomin imam na dogodek maja tega leta. S prijatelji smo se imeli priložnost voziti z vlakom, ki je imel le še dva dni obratovanja pred sabo. Odpravili smo se proti Beli krajini, pot tja pa je potekala normalno. Na poti nazaj v Ljubljano pa se je motor vlaka pregrel, in tako smo se morali v Semiču v klancu ustaviti in pustiti motor, da se ohladi. Čakati smo morali približno 10 minut, nato pa smo pot nadaljevali. Ja, je bila kar dogodivščina (smeh).

Kako to, da ste izbrali službo v Črnomlju? Sicer sem predlani eno leto poučeval matematiko na srednji bežigrajski šoli, lani pa sem študiral podiplomsko matematiko. Odločil sem se, da grem na svoje in zaslužim nekaj lastnega denarja in se odločil, da si poiščem službo. Na zavodu za zaposlovanje sem naletel na razpis za učitelja matematike. Tako moj podiplomski študij zdaj stoji.

Nina Bahor 9


Katere predmete poučujete na SŠ Črnomelj? Poučujem strokovne, večinoma teoretične predmete v programu strojni tehnik in oblikovalec kovin. Z dijaki imamo veliko pouka v računalnici. Kakšno izobrazbo imate? Sem inž. strojništva, ravnokar pa zaključujem diplomo za dip. inž. strojništva . Kako je potekalo vaše izobraževanje? Obiskoval sem poklicno šolo v Črnomlju in nato pričel z delom v podjetju Iskra Semič. Po enem letu so me odpustili kot tehnološki višek. Pričel sem z vožnjo kamiona, približno 7 let sem vozil po vzhodni Evropi, nato pa 6 let po zahodni. Ker sem se hotel ustaliti doma, sem našel zaposlitev kot operater na CNC stroju pri podjetju Evrostroj. Po letu dela pa sem prišel v šolske delavnice in kot operater delal približno 4 leta, ker pa se je pojavila možnost napredovanja, sem sedaj že 3 leta zaposlen kot profesor na SŠ. Kateri od poklicev, ki ste ga opravljali vam je najljubši? Ni mi žal nobenega, ki sem ga opravljal. Življenje je en kup slučajev, zato moramo zgrabiti vsako priložnost, ki se nam ponudi.

10


Ali je delo z dijaki bolj naporno kot s strojem? Dijaki so ljudje, nobeden ni isti, stroj pa samo dela, kar mu ukažeš. Naporno je v narekovajih seveda delo z dijaki, a je tudi bolj razgibano. Kako se razumete v kolektivu? Super. Seveda včasih pride do ne sporazumov, a jih s skupnimi močmi rešimo. Veliko pomagamo drug drugemu. Kakšno je vaše delo, ko dijakov ni na šoli? Delovno. Veliko priprav in papirologije. Obiskujete izobraževanja? V sklopu stroke jih morda malo pogrešamo, a je vse povezano s financami. Zelo pomembno je samoizobraževanje. Ogromno si pomagamo z internetom in v kolektivu, ni vse formalna izobrazba. Vam dolgoletne izkušnje iz dela veliko pomagaj pri poučevanju? Vsekakor. Nekdo, ki nima izkušenj ni tako suveren in težko razloži neke stvari, ki jih še ni doživel. Pri tehničnih poklicih praksa pomeni veliko. Klemen Štine

11


Je poučevanje na SŠ Črnomelj vaša prva izkušnja v vlogi profesorice, ali ste že učili na kateri drugi šoli? Imela sem prakso na FMF-ju (Fakulteta za matematiko in fiziko). Drugače pa ja, srednješolce učim prvič. Ste si od nekdaj želeli biti profesorica ali ste imeli kakšne druge želje? Mogoče poučevati kak drug predmet? Po končani osnovni šoli sem najprej želela iti v srednjo vzgojiteljsko, a je bila ta takrat še v Ljubljani tako da sem si premislila. Vpisala sem se v srednjo trgovsko šolo, po slabih izkušnjah na praksah pa sem se odločila, da trgovka nebom. Vpisala sem ekonomsko +2leti in se nato odločila za študij matematike na FMF. Razmišljala sem tudi o ekonomski fakulteti, a je na koncu matematika prevladala.

Kakšni se vam zdijo dijaki na naši šoli? Kako ste se ujeli z njimi?so bila pričakovanja drugačna? Ja, malo so bila pričakovanja drugačna, zato ker pač še nisem imela izkušenj in ker sem do sedaj na poučevanje gledala samo z vidika dijaka in ne učitelja. Sicer sem bila na praksi, pri profesorju Petruni, ampak je to drugače kot pa ko sam vodiš celoten pouk, celotno uro. To je standardno. Kaj pa sodelavci? So vam kaj svetovali glede poučevanja? Prvi teden sem se praktično morala znajti sama, ker so tudi ostali profesorji imeli veliko svojega dela. Sedaj mi veliko pomagajo z nasveti glede poučevanja,testov (npr. pregledajo če so prelahki, prezahtevni, …), z literaturo, spletno učilnico. Tako da pomagajo zelo. In če imaš tak aktiv je to super.

12


Kakšna zanimiva izkušnja na naši šoli? Hmm … mogoče ta delovna sobota z evakuacijo, v kateri se je tudi pokazalo kakšni ste dijaki izven šole/ pouka. Drugače je pa vsak dan neko svoje doživetje, posebna izkušnja. Dejansko se na vsak dan posebej ne moreš vnaprej čisto točno pripraviti, ker se vedno lahko zgodi nekaj vmes. Vsak dan te lahko presenetijo.

nesla sem čaj in ker nisem bila pozorna, mi je spodrsnilo na politem čaju tako da sem padla na tla, zraven sem se pa še cela polila po sebi. Moji sošolci tisti dan pač niso dobili pri malici čaja. Sem imela pa to srečo, da sem živela blizu šole in sem se lahko odšla domov preobleč.

S čim se ukvarjate v prostem času? Imate kakšen poseben hobi? Všeč mi je branje knjig. Pa ne učne Se vam zdijo naši dijaki zahtevni? literature. Berem pa vse, od ljubezenskih romanov do kriminalk, Na nek način ja, na nek način ne. znanstvene fantastike, … nazadnje Tudi jaz sem bila kot dijak ista kot vi. Ne vem, to je odvisno od človeka sem prebrala Mesto kosti. Sem stalni gost knjižnice, na spletnih straneh do človeka, »sto ljudi sto čudi«. spremljam izide novih knjig, ki jih potem preko cobiss.si rezerviram v Kateri dogodek vam je najbolj knjižnici. Drugače pa v zadnjem ostal v spominu iz osnovnošolskih času niti nimam preveč prostega in srednješolskih dni? časa. Ko sem bila v osnovni šoli (OŠ Kakšne so vaše želje za prihodMirana Jarca) smo malicali v razre- nost? dih. In enkrat je nekdo polil čaj po Stalna služba, nekje v Beli krajini ali tleh, saj veste, »ajmeri« s čaji so bili na Dolenjskem, skratka, nekje v veliki in težki. domačem kraju. Jaz sem bila ravno takrat rediteljica, Sandra Škrinjar

13


There's no doubt that the Internet is the wonder of modern world. We are literally obsessed with it and it is kind of necessity to have a PC ( PC stands for 'Personal Computer' ). There is no one who does not have at least one account on different social sites, like Facebook, Twitter, Ask, Instagram. Sometimes you just look around and see teenagers together, without talking to each other, being on their smart phones. Modern tehnology has changed our lives and the way we think, it has also changed our personal view on things that used to be important to us, but now they seem irrevelant, like hanging around with friends... I personally started my account on Facebook when I was 13 years old, but now you can already see less than 10 year olds on Facebook, without their parents' control. It has suddenly become sooo important what our virtual and unreal friends think about us, particulary about our appearance and our pictures. Some people just need a kind of confirmation about themselves and their looks and

14


everything, as a consequence of having no self-confidence. And that can be in some cases even suicidal. For instance, I should take a suicide of a 14-year-old girl, which happened a few months ago. Opinion and different remarks of anonymous people on social site called ASK, had impacted on her so much that she killed herself. Anonymous people called her names, e.g. ugly, fat, even telling her to go and kill herself and even to drink the whitener. If I were her parent, I'd immediately accuse the administrator of this page. I think it is pointless to create an account on the site like that. From my personal view, ASK is a site of mean, jelaous and malicious people who just wait to offend or to get on somebody's nerves. And if someone would like to ask you something, they can do it live or on Facebook, it is not hard, is it? In conclusion, I advice people not to do everything for likes on Facebook and rather live their life and go out with friends instead of surfing the Internet and looking at other people having great time and people in love and iPhones and MacBook laptops and things that you would like to have, because, scientifically proven, that makes you unhappy. Be happy instead.

Romana VraneĹĄiÄ?

15


DIJAKI ČETRTIH LETNIKOV NA PREDAVANJIH Dijaki 4. letnika ekonomske šole in 4. letnika gimnazije, ki smo kot maturitetni predmet izbrali ekonomijo, smo v mesecu novembru in decembru spremljali dve predavanji. Prvo se je odvilo v torek, 27.11.2013, na temo poslovanje na borzi, ki ga je vodil predavatelj dr. Draško Veselinovič, znan kot ustanovitelj Ljubljanske borze. Predstavil nam je delovanje borz v preteklosti in sedanjosti, podal razne primere borznega poslovanja ter spregovoril tudi o aktualni gospodarski krizi. Predavanje sta dodatno popestrila še študenta Gea Collega, ki sta nam govorila ne samo o borzi in denarju, ampak tudi o študentskem življenju na omenjeni fakulteti, ki je vsekakor delavno, hkrati pa pestro in zabavno. Čez en teden, 3. 12., smo zopet prisluhnili predavateljema s fakultete za podjetništvo, tokrat na temo podjetnost in inovativnost. Mag. Jurij Bernik in študent Gea Collega sta nas popeljala v zanimiv in koristen pogovor. Izvedeli smo, kaj je cilj podjetništva in kdo vse je lahko podjetnik. Takšen človek mora biti iznajdljiv, pameten in inovativen, da bi razvil idejo in poslovni načrt. Poučeni smo bili, da bistvo podjetništva ni samo velik dobiček, temveč tudi ugled in poslovni uspeh, do katerega podjetnik lahko pride le s trdim delom in odrekanjem. Obe predavanji sta poskrbeli, da smo dijaki učno snov in pridobljeno teoretsko znanje povezali in nadgradili s primeri iz realnega življenja. Takšen način učenja nam je vsekakor všeč. Tudi v prihodnje želimo podobnih predavanj. Maja Jakša 16


17


18


19


How I see Portugal in Europe Not many people have the chance to go abroad for 3 months to get to know other cultures, to make new friends, to improve their English or to learn any other languages. So I think that I belong to the lucky ones, the ones that have the opportunity to go and they do. This is my way to look at life, because it’s very important that you don’t waste an opportunity when you have one. So that’s why I travelled 3000 km from Portugal to Slovenia. I’m a 15 year-old Portuguese student and for me it’s a little bit difficult to talk about my vision of Portugal and its place in Europe, but I’m going to show you my point of view. I can´t talk about this subject without telling you about the crisis because for me it’s all connected. Portugal it’s a developed country and with a big potential to be explored in areas like tourism or the production of national products. In my opinion Portugal it’s an important part of Europe because we are in the European Union and we have the euro, so I think it would be difficult for them to lose a member of euro as big 20


as Portugal. The importance that Portugal has in the EU is basically the same that other countries have, but I guess that each country is different, so probably each country is important in its own way. Portugal is a country that has a really good education and the result of that is that lots of important positions and jobs all over the world are occupied by Portuguese people and I guess that the best example is the president of EU, he is a Portuguese. ( Durão Barroso ) So that’s how I see Portugal in Europe. João Silva

21


Francisco Ferrer writes about Slovenia

Life is short and I think we should spend it the best way we can. And when we get a chance to try something new we should do it without thinking twice. That’s why I took the opportunity to come to Slovenia, and see how life is here. I’ve discovered that for the Slovene people it’s not a problem to have a visitor from another country, with another culture who doesn’t speak the same language as they do. Because that’s not a bareer for them,they will always try to communicate, to help and to make us comfortable among them. I think that’s why I almost feel at home here. During the week we have school as normal students do, and we are also teaching Portuguese and learning Slovene. We’ve made some presentations about our country in other schools around Bela krajina. After school I have lunch with the family I’m staying with, and I can say “rad imam slovensko hrano”. This family is helping me a lot with slovene and making me feel at home. The habits of this family are not 22


that different from my family habits in Portugal. The main difference is dinner; in Portugal we normally have dinner at around eight or nine pm, and here we don’t have dinner at all. But there have been more experiences. I also went to Mostar and Sarajevo in Bosnia and to Split, Baska and Zagreb in Croatia with the family. Besides visiting these countries, I also went to some fieldtrips with the school, such as to Ljutomer, Kolpa and to Triglavski park. And with the teacher Aleksandra to Portoroz, she is the one in charge of the project in Crnomelj. Time is going very fast and I think there are still things to see and learn. This is an experience that I will never forget and I know that some day I will come back. Se vidimo, Slovenija!

Francisco Ferrer

23


The first thing I say when people ask me if I like Slovenia is that it is completely different from what I was used to in Portugal. One of things that I found harder to get used to were the eating habits. Here in Slovenia the normal is to have breakfast when you wake up, wait until eleven and then have a more substantial meal between classes. After school, you go home and have lunch at around 3 or 4 o´clock and that is the last real meal of the day. If you get hungry after that, you usually have to go to the kitchen and take what you want for yourself, like a sandwich or something else. In Portugal we have breakfast like here, then in the middle of the morning we eat something that isn´t very heavy (fruit, cookies) but that is enough for us until lunch, which is normally around midday or 1 o´clock. After that, we have a small meal in the middle of the afternoon (bread, sandwiches) and we have dinner at around 8 pm. Then we usually only eat something right before we go to bed, like milk or cookies. The second difference that I want to point out is the weather. The weather in Slovenia is colder than in Portugal and it is normal here to have snow outside your house. In Portugal we usually only have snow in the mountains and it isn´t guaranteed to happen. In Portugal we usually don´t have temperatures much below 0 in the winter and in the summer we frequently have temperatures above 40. 24


Another big difference between Portugal and Slovenia is the landscape. Portugal has 943 km of coast and Slovenia only 46. On the other hand, Slovenian territory has lots of hills and mountains, something not very common in Portugal. In Slovenia we also don´t see as many skyscrapers as in Portugal and there are many more houses in Portugal. About the food, Slovene people usually cook more with meat and Portugal there is a much bigger use of fish, but normally the food we eat in Slovenia can also be found in Portugal. But the biggest difference of all is the lifestyle. In Slovenia everything seems to move slower and there is so much free time… Here we start classes at around 7.30/8:20 and at 1 or 2 pm we are home and have the rest of the day for ourselves. In Portugal we start school at 8:30, leave at 5 pm or later and then we have to do our homework, study, and usually we have some other activity, like sports. So we don´t have so much free time as Slovene people. That also means that in Slovenia the lifestyle is more relaxed and in Portugal it´s more stressful. Despite all the differences, it hasn´t been very hard for me to adapt to life in Slovenia and I can honestly say that I love being here and that when I come back I will take a little bit of Slovenia with me.

João Melo

25


EKSKURZIJA V RADENCE

Kot že mnogi pred nami smo se dijaki prvega razreda Srednje šole Črnomelj odpravili v Radence na poučno ekskurzijo, na kateri naj bi se bolje spoznali. Spakirali smo torbe in se 27. septembra zgodaj zjutraj odpravili pred šolo, kjer smo se vkrcali na avtobus strojniki na svojega, gimnazijci in ekonomci na svojega. Preden smo prispeli v Radence, smo strojniki odšli v Stari trg, kjer smo si ogledali tovarno Unior v kateri izdelujejo orodje, ter komuno. Tam smo poslušali predavanje o življenju z drogami. Nato smo se odpravili v Radence, kjer bomo prespali za eno noč. Tam smo prispeli malo kasneje kot ostali, ampak še vedno prezgodaj, saj še nismo smeli oditi v sobe, zato smo odšli na kosilo v CŠOD (center šolskih in obšolskih dejavnosti), kjer so se gimnazijci in ekonomci že vselili v sobe. Po kosilu smo odšli do svoje hiše, kjer smo si pripravili postelje in imeli nekaj prostega časa. Vendar naš prosti čas ni trajala dolgo, saj smo že čez eno uro morali oditi na breg Kolpe, kjer smo reševali naloge iz fizike ter opravili orientacijski tek. Ko smo opravili naloge, smo odšli do hiše, tam smo se preoblekli in se pripravili na večer.

Odšli smo k CŠOD-ju ter tam pojedli večerjo. Nato smo se odločili med peko pic in pogač, plezanjem po plezalni steni, igranjem odbojke, košarke ali nogometa, lahko smo pa samo sedeli in se pogovarjali. Okoli 22.00 se je zabava končala in odšli smo v hišo, kjer 26


smo imeli časa do 23.00, da se pripravimo na spanje. Po enajsti uri smo vsi trdno zaspali. Naslednji dan smo morali vstati ob sedmih ter se hitro pripraviti na ostale naloge, ki nam jih bodo zadali učitelji. Prva aktivnost, ki smo jo strojniki zjutraj opravili, je bila čolnarjenje. Šli smo od slapa pri mlinu do naslednjega slapa po toku navzgor. Naslednja aktivnost je bila strojništvo. Ko smo to končali, smo se pripravili na zaključno predstavitev, ki smo jo izvedli na koncu našega izleta. Po predstavitvi smo se poslovili od Radencev ter se odpravili proti domu. Ekskurzija je bila zanimiva in njen namen je bil izpolnjen. Spoznali smo se ter se pripravili na sodelovanje naslednjih nekaj let. David Selakovič

27


Pošteno smo že vkorakali v novo šolsko leto. Pridno nabiramo ocene in kljub težkemu urniku najdemo čas za šport tudi izven šolskega vsakdanjika. Šolsko športno društvo namreč vsako leto organizira obilico športnih tekmovanj, kjer se dijaki ob druženju na sproščen in zabaven način lahko pomerimo v hitrosti, sposobnostih, ne nazadnje pa tudi v navijanju in spoznavanju. Prvo izmed takih tekmovanj v letošnjem šolskem letu je bilo badminton. Na sobotno dopoldne, 30.11.2013, se nas je 71 dijakov zbralo v športni dvorani. Najprej je sledila igra posameznic, kjer je 3. mesto dosegla Sara Kavčič (3.bG), 2. Mesto Eva Kavčič (1.bG), najboljša pa je bila Tina Križ (3.bG). Takoj za nami pa so svoje spretnosti z loparjem pokazali tudi fantje. Med njimi so se najbolje izkazali Andraž Cimerman (3.aG), ki je dosegel tretje mesto, Nejc Geltar (1.ST) z doseženim drugim ter Matic Zajc (4.ST) z doseženim prvim mestom. Najbolje uvrščeni posamezniki se bodo udeležili tudi področnega tekmovanja v Kočevju.

28


Po težkih in napornih dvobojih posameznikov so sledili še dvoboji mešanih parov, pri čemer so najboljše rezultate dosegli Tina Mavsar in Matej Dragovan z doseženim tretjim mestom ter Tina Križ in Žan Skukan z doseženim drugim mestom (vsi iz 3.bG). Absolutna zmagovalca pa sta bila Mojca Mravinec in Andraž Cimerman iz 3.aG. Dopoldne polno adrenalina, veselja, tekmovalnosti in navijanja se je končalo s podelitvijo diplom najboljšim tekmovalcem. Ti so se prvi nastavili fotografskim objektivom, nato pa smo se jim pridružili še vsi ostali udeleženci z mentorjema, ki smo vztrajali do zadnjih športnih obračunov. Prvo tekmovanje je minilo mirno in k sreči brez poškodb. Vsi pa že nestrpno pričakujemo tekmovanje v streetballu, kjer bomo lahko pokazali svoje veščine vodenja žoge in meta na koš. Vse bralce pozivamo, naj se nam pridružijo pri dogodivščinah v športni dvorani, in sicer pri navijanju, še bolje pa pri igri. Sara Milković

29


Že 11. šolsko leto na naši šoli poteka gledališki abonma, ki si ga lahko izberejo dijaki vseh letnikov kot izbirno obšolsko dejavnost, s tem pa si pridobijo tudi ure za OIV (obvezne izbirne vsebine). Letošnje šolsko leto smo si ogledali dve predstavi, in sicer PRIZORE IZ JUNAŠKEGA ŽIVLJENJA MEŠČANOV (komedija), in ADAMA IN EVO (ljubezenska drama). V komediji (Prizori iz junaškega življenja meščanov) so uprizorili prve tri iz cikla šestih satiričnih iger, ki jim je avtor dal skupni naslov Prizori iz junaškega življenja meščanov. Gre za komedije o treh zaporednih generacijah. V prvi igri spoznamo Theobalda Maskeja, ki velja za ustanovitelja rodbine, je uradnik srednjega sloja, udobno živeč in uspešen, preglavice pa mu povzroča njegova žena Luisa, ki nima posluha za realnost, je pa priljubljena paša za oči med moškimi. Zaradi njene naivnosti trpi tudi Theobaldov ugled. Druga od komedij (Snob) nam je predstavila sina zakoncev Maske. To je bil bogati Christian, novopečeni industrialec, hladen in premočrten človek. Spoznali smo ga v trenutku vsesplošnega napredovanja (poroka z grofico Marianne, ki mu doda aristokratski naziv), sramoto pa mu delajo starši, ki se jih želi rešiti. Zaključna igra pa nam je pred-

30


stavila Christiana na stara leta; mogočnega, socialno vplivnega, neznansko bogatega, a hudo bolnega. Njegovi trije otroci, dediči velikega posestva očetove dosežke zaradi nestrinjanj in nesoglasij vodijo v propast. Druga predstava - (Adam in Eva) delo hrvaškega romanopisca, dramatika, esejista in pesnika Miroslava Krleže, govori o Moškemu in Ženski, ki se v hotelu Eden prepirata že cele tri dni. Drug drugega žalita, zbadata, si grozita in sta drug do drugega strastno nasilna. Moški se odloči, da jo zapusti, ženska pa se ubije. Zbudi se v podzemlju. Moški, zaradi katerega je naredila samomor, se v tem času vozi z vlakom in bere časopis, v katerem je opisan tragičen dogodek v hotelu Eden – samomor neke ženske. Kmalu za tem si je življenje vzel tudi on. Moški in Ženska se ponovno srečata v vicah, kjer se ponovno zaljubita. Svoje preteklosti ne poznata in tako se zgodba odvije še enkrat in spet in spet in tako v neskončnost… V večnosti zgodbe med spoloma.

V letošnjem šolskem letu si bomo ogledali še tragedijo OTHELLO, satirično dramo FIZIKE, mjuzikel LIZISTRATO in eno predstavo po izbiri na mali sceni MGL, za konec pa nam igralci MGL pripravljajo še koncert, ki je predviden v aprilu. Komaj čakamo! Letos nas na žalost hodi v MGL samo devetnajst, kar je lahko škoda, saj naša potovanja v Ljubljano niso le pot v gledališče, ampak veliko več… Razmisli in pridi še ti!

Valentina Ambrožič

31


PREDMETNA EKSUKRZIJA V GRAZ

Pri predmetu nemščine smo imeli dijaki 2. letnika gimnazije enodnevno ekskurzijo v Graz. Pridružili so se nam učenci 7., 8. in 9. razreda OŠ Vinica. Po prihodu v Graz smo si najprej vodeno ogledali mesto in ugotovili, da ima zelo bogato zgodovino in arhitekturo, saj je bilo dvakrat avstrijska prestolnica. Videli smo Hišo umetnosti – in slišali vse o njeni arhitekturni posebnosti. "Modri mehurček" je zaradi svoje posebne oblike postal novi simbol mesta. Po ogledu smo v skupinah iskali določene znamenitosti in izpolnjevali delovne liste. Po popoldanskem prostem času smo se na poti domov ustavili še v Wagni, partnerskem mestu Metlike, kjer nas je sprejel in pogostil župan. Ekskurzija se je vsem zdela zanimiva in poučna, saj smo spoznavali mesto in vadili nemški jezik.

Barbara Prus in Pia Zevnik

32


Nekod na Kranski, 24. IV. lejta 1807 Lubi, prelubi Justin!

Znam, da te to pismo ne bode nikder najdilo, ker izpod mrzke pumladne zemle več sedim lejt počivleš. Akoravno se to v primeri z večnostjo nič ne vidi, meni je vsak dan dalši ko neskončnost. Nič več ni tvojih mehkih dotikov na mojmi lici, ni ko pomladna sapca tvojih polubov nežnih, ni besed ko med sladkih. Kostanjevih ko dragul žarkih oči tvojih moje ne bjo vidle nikol več. A kak bi tvoje zažarele, ko bi svoji dvojčici videle. Moj oča so te obtožili kraje, ko ponoči v našo hišo si prederal. Kradel si, kradel, a ne ko mestni veljaki dinarov, ampak nigove hčere lubezni. Inu vzel si s'jo, s sebo v groble si s'jo vzel. Koker si ti vmrl, kader so te vstrelili tovariši, tako je vmrla muja lubezen. Moj oča so se motili, kader so mislili, da nas bodejo takole ločili, zakaj lubezen najna se je znova prebudla, oživela izpod mojiga serca. Kader sim to jas začutila, bila sem že poslana k teti Mariji na Dunej. Zorela je najna lubezen, teta je to zapazla inu ni nič rekla. Kmali je dozorel najin sad lubezni. Ni me bilo sram niti tedaj niti zdej me ni, v negovih očih vidim tvoje, nigov smeh je tvoj, nigova drža enaka tvoji. V nemi si ti. 33


Oh, lubi moj, ne veš, koko zelo si želim, da bil bi poleg o sinovih pervih korakih. Pervič ko je začil govorit, po tebi je prašal. A tebe ni bilo. Tvoja srajca vse je, kar po tebi mava. Ti's mi jo ogrnil, kader sva za pervič na večer s plesa vkup šla, inu je pri meni do danes ostala bila koker tudi tvoja pisma. Od dinarjev pomembneši so ti zakladi, ne pojdem nikamer, de jih nimem. Da pojdem od tete odločila sim, kader je najin Justinček (po domače Tinček) začel rasti. Spomnila sem se tvoje lube sestre v Parisi. Sprejela bode naju s Tinčkom odpretih rok, kajne? Sprejela bo dekle, ki za smert nenga lubiga brata je kriva, ne? Navsezgodij 28. III. tiga lejta, kader petelini še nisu vstali, s Tinčkom sva krenila na pot, s svojim zakladom – popotnico inu dinarjem, vse od tete. Ta perva postaja bil je tvoj grob – bliže ti ne bodeva nikdar več. Sedaj greva v Terst. V Španijo pojdeva z ladjo, od tam v Paris. Na puti so dobri inu perjazni ludi, ne? Domači me niso spoznali, ker sim pa odrasla inu z otrokom bila, za kirga ne znajo. Nekej breskev ob poti sva s Tinčkom nabrala inu meni so solze po lici tekle, kader se jih gledala. Na cvetno nedelo lejta 1797 sva sočne sadeže midva nabirala. Jaz v beli obleki inu vencem rož v lasih, ti v črnim sukničem inu klobukem na glavi, z roko v roki, z zlatmi 34


obročki na perstih, ki sva si dala jih na velki traven lejto prej na rotavži, brez da'b kdo to vedel. Kakor nakradeni sadeži v najnih rokah sočne so bile tvoje ustntne okrogle. Stisnil si me k sebi inu me nežno polubil. Čez dan sva bila na polji, travniki, lozi inu na večer sva se pod staro lipo na jasi lubila. Tri dni kasnej mi ostal je le boleč spomin. Ne morem si pomagit, lubim te, želim te, hočem s tebo govorit, želim si ob tebi biti. Tinčku je hudo, problem mu dati dvojno lubezen. Ludi naja ne žaljo, sej sva bila po zakoni združena inu tako Tinček ni pankrtski sin. Zapuščeva te sedaj. Tvoje telo bode ostalo v moji deželi. Kader jas vmrem se najni telesi ne bosta skup združli – moje bode trohnelo v tvoji deželi. Zbogom, lubi Justin. Zbogom, dokler se skup ne najdiva v večnosti. Vedno tvuja Neža

Sandra Škrinjar

35


zmija 36


zmija 37


zmaj 38


ZAGOVOR Na začetku je bila beseda (Sandrina)ali Predgovor,tu pa imate sedaj Zagovor (mentorja),ki se mora zagovarjati za vse tisto, česar niste mogli v Mozaiku prebrati, ker enostavno ni bilo NAPISANO: -- ni horoskopa (kdo še to bere?), -- ni ne šal ne vicev (ali zato, ker smo v eni sami krizi (le vreme je prelepo za ta čas)), -- skoraj ni literarnih prispevkov ( pa kaj berete in ustvarjate le še emajle /imejle?) -- ni nobenih uporniških, kritizerskih in zahtevajočih tekstov, peticij, graj (kar najbolj skrbi) -- in tako naprej. Zato(rej) pozivam / prosim / apeliram na / nagovarjam / moledujem / rotim / zaklinjam in prepričujem VSE, ki znate pisati--risati--fotografirati-spraševati--oblikovati besede in ostale znake...., da to podelite z nami - bralci in ustvarjalciMOZAIKA. Objavljamo vse v vseh tu razumljivih jezikih, ne cenzuriramo (ko bi le imeli kaj!!!) niti honoriramo. Na svidenje februarja, meseca breznika, 2014. Pa praznujte, kar najlepše in pa tako, da se boste praznovanj lahko lepo spominjali. Mentor

39


40


Mozaik december13 končna (1)