Issuu on Google+

ZDRAVI I AKTIVNI

www.kapital.mk apital.mk

sreda 22/2/2012 2/2/2012

MITOVI I ZABLUDI ZA ZDRAVATA HRANA

KAKVO “GORIVO” NI E POTREBNO ZA PRETSTOJNATA PROLET? DALI TURSKITE SERII VI GO “LAPNAA” TERMINOT ZA SPORTUVAWE?

KAKO SE RELAKSIRAAT BIZNISMENITE VO MAKEDONIJA?

SO FIZI^KA AKTIVNOST I MASA@A DO SRE]NO TELO!

VO KUPOT OBVRSKI I SOSTANOCI POBARAJTE MALKU SLOBODNO VREME!


 50 SPECIJALEN PRILOG

MITOVI I ZABLUDI ZA ZDRAVATA HR

ZDRAVI I AKTIVNI

BROJ643 22/02/2012 www.kapital.mk

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

rtoglavica, nastinka, pospanost, nedostig od koncentracija, gubewe na apetitot, alergii... Iako site tie simptomi asociraat na zima, navestuvaat samo edno: proletta samo {to ne pristignala. Ova godi{no vreme pod edna raka go nosi nosi hormonot na sre}ata, no vo drugata dlanka go krie zanesot nare~en proleten zamor. Za da se minimizira ovaa s$ po~esta pojava, lekarite i nutricionistite sovetuvaat trpeliva adaptacija na organizmot i pro~istuvawe od site toksini koi vo tekot na zimata udobno se zasolnile vo se~ie telo. Zdrava hrana, vitamini i dodatoci vo ishranata, no i izbalansirana fizi~ka aktivnost se malite tajni vo koi se krie vistinata za zdrav `ivot. No, koja hrana navistina e zdrava? [to e mit, a {to zabluda koga se vo pra{awe dnevnite obroci? Dali navistina postojat vitamini vo oblik na tableta ili s$ se sveduva na hemija zgotvena vo laboratorija? Osven odgovor na ovie pra{awa, vo konsultacija so stru~ni lica, “Kapital”

V

KAKVO “GORIV NI E POTREBN ZA PRETSTOJNA PROLET? podgotvi i niza soveti za toa kako podgotveni da ja ispratite zimata i da se oslobodite od {alot i od rakavicite, bez pritoa da “zaka~ite” nekoja zdodevna nastinka ili sezonska alergija.

NAUTRO OVO[JE, NAVE^ER ZELEN^UK. JATKI I SUVI PLODOVI VO TEKOT NA CELIOT DEN Prvo i osnovno, ako dosega se te{evte so onaa poznatata “mavni dve-tri viski za si ja izbistri{ glavata” ili zapali edna cigara za da si gi smiri{ nervite, redno vreme e takvata praktika da prestane. Zdrava hrana, sportuvawe, joga, relaks-masa`i, aromaterapija, pa duri i obi~na pro{etka na ~ist vozduh se prv red od novata stranica koja treba da ja svrtite. Vo novata prolet vlezete zdravi i aktivni! Nutricionistite se ednoglasni, eden ili dva obroci na den ne

TAWA TURUNXIEVASTANKOSKA NUTRICIONIST, VITA DIET KLUB

“Prepora~livo e da se zemaat tri obroci na den, so toa {to ovo{je treba da se konsumira pretpladne, a zelen~uk vo popladnevnite ~asovi. Dobro e da se vnesuvaat surovi jatkasti plodovi, kako le{nici, bademi i sli~no. Dobra e i morskata hrana, zatoa {to sodr`i cink i go dr`i buden imunolo{kiot sistem. I suvoto ovo{je, osobeno smokvata, e bogato so magnezium, gi revitalizira nervnite kletki i e osnoven mineral koj go eliminira stresot. Neophodno e da se namali turbo-koli~inata na kafiwa vo tekot na denot.”

se dovolni. “Prepora~livo e da se zemaat tri obroci na den, so toa {to ovo{je treba da se konsumira pretpladne, a zelen~uk vo popladnevnite ~asovi. Dobro e da se vnesuvaat surovi jatkasti plodovi, kako le{nici, bademi i sli~no. Dobra e i morskata hrana, posebno za ma{kite, zatoa {to sodr`i cink i go dr`i buden imunolo{kiot sistem. I suvoto ovo{je, osobeno smokvata, e bogato so magnezium, gi revitalizira nervnite kletki i e osnoven mineral koj go eliminira stresot”, veli Tawa Turunxieva-Stankoska, nutricionist i osnova~ na Vita diet klubot.

Taa potencira deka e potrebno da se namali i turbo-koli~inata na kafiwa koja sekojdnevno se vnesuva vo organizmot. [to se odnesuva do vnesuvaweto voda, nutricionistite predupreduvaat deka i vo ovoj del treba da se ima merka. “Prepora~livo e na sekoi 10 kilogrami telesna te`ina da se vnesuvaat 250 mililitri voda. Pritoa, vodata treba da se me{a samo so ovo{je, a ne so sekakva hrana. Osobeno e dobro na gladen `eludnik da ispiete ~a{a voda. Vo preodnava sezona mora da se otka`ete od mrsnata hrana, karakteristi~na za zimskiot period, a po`elno e

ALKOHOLOT - LEK ILI TORTURA ZA ORGANIZMOT? Redno vreme e da ras~istime so predrasudite za dejstvata na alkoholot i da nau~ime deka ~a{ka rakija pomaga samo koga le~ime nadvore{na, a ne i du{evna rana. Veruvale ili ne, i `estokite pijalaci ponekoga{ znaat da bidat korisni za organizmot.

CVETA DINEVA NUTRICIONIST, CD DIET KLUB

“Crvenoto vino vo mnogu dr`avi se upotrebuva kako lek, pa redno vreme e i na{iot narod da sfati deka edna do dve ~a{i crveno vino za vreme na ru~ek pomaga za vareweto na hranata, a deluva i kako visok antioksidans. Konkretno, resveratrolot, koj go ima i vo vinoto, e ~uvar na kardiovaskularniot sistem. @estokite pijalaci pak, imaat antibakterisko, antigabi~no i antivirusno dejstvo, normalno, ako se konsumiraat vo dozirana koli~ina”.


RANA

VO” NO ATA da se re{ite i od tur{ijata”, veli Cveta Dineva, nutricionist i sopstvenik na CD diet klubot.

ZABORAVETE GI BUREKOT I UTRINSKIOT SENDVI^ Menaxerot i kosopstvenik na Vitalia, Iskra VetaxokoskaMucunska, veli deka za vreme na zimskiot period visokoproteinskite produkti, kako mesoto i slatkite, doveduvaat do ote`nato varewe, zabaven metabolizam i talo`ewe na toksini vo organizmot. “So zdraviot na~in na ishrana baziran na `itni produkti, rastitelni proteini, zelen~uk i ovo{je }e ja povratime vitalnosta, sve`inata i energi~nosta. Zatoa, zaboravete na burekot i utrinskiot sendvi~ i podgotvete se za lesen obrok od musli zbogateni so suvo

 Koja hrana navistina e zdrava? [to e mit, a {to zabluda koga se vo pra{awe dnevnite obroci? Dali navistina postojat vitamini vo oblik na tableta ili s$ se sveduva na hemija zgotvena vo laboratorija? Osven odgovor na ovie pra{awa, vo konsultacija so stru~ni lica, “Kapital” podgotvi i niza soveti za toa kako podgotveni da ja ispratite zimata i da se oslobodite od {alot i od rakavicite, bez pritoa da “zaka~ite” nekoja zdodevna nastinka ili sezonska alergija ovo{je. Vo tekot na denot }e ve zgree zeleniot ~aj so limon i |umbir, koj direktno deluva za podobruvawe na cirkulacijata, a ~ajot od brusnica }e ve snabdi so priroden vitamin C. U`inkata treba da e lesna, a `itnite barovi se vistinskiot izbor. Tie }e ve snabdat so dietalni vlakna i jaglehidrati za energija i ~uvstvo na sitost. Za ru~ek izbegnuvajte pr`ena hrana i opredelete se za dinstana i bez masnotii. Pro~istete go organizmot i zamenete go mesoto barem dva pati vo nedelata so soja i podgotvete zdrav preliv za testenini ili posno }ofte”, objasnuva Mucunska. Od makedonskoto pretstavni{tvo na vitaminskite brendovi NUTREX i NOW, Trimeks, velat deka za pro~istuvawe na organizmot, pokraj zdravi produkti, neophodni se i sood-

KOLKU KAFE PIETE DNEVNO? A KOLKU TREBA? Sekoj vtor ~ovek vo Makedonija denot go po~nuva so ~a{a kafe. Iako kafeto e eden od pijalacite koi naj~esto se tema na razli~ni istra`uvawa, s$ u{te dokraj ne se utvrdeni polzite i rizicite koi gi nosi ovoj topol pijalak. Iako mnogu svetski istra`uvawa poka`ale deka kafeto go namaluva rizikot od mozo~en udar kaj `enite, rizikot od srcevi zaboluvawa, go zabrzuva metabolizmot i ja podobruva koncentracijata, sepak, kafeto ima i nekoi negativni dejstva vrz organizmot. Na primer, eden filxan kafe so {e}er sodr`i dvojno pove}e kalorii od eden ~izburger, predizvikuva problemi so spieweto i ostava damki na zabite. Osobeno se “opasni” onie koi se slu`at so krem i ~okolado. Tokmu od ovie pri~ini, nutricionistite ednoglasno predupreduvaat da se vnimava kolkava koli~ina kafe se vnesuva vo tekot na denot. Dve ~a{i se sosema dovolno!

51 

250

mililitri voda dnevno treba da se vnesuva na sekoi 10 kilogrami telesna te`ina


 52 SPECIJALEN PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI

BROJ643 22/02/2012 www.kapital.mk

vetni dodatoci vo ishranata. “Vitaminite i dodatocite na hrana se neophodni osobeno zimno vreme i za vreme na preodnite sezoni, zatoa {to golem del od kletkite vo organizmot se o{tetuvaat pod vlijanie na brza hrana i zatvoreni i za~adeni prostori. Tokmu vitaminskite proizvodi se tie koi gi obnovuvaat kletkite i go pro~istuvaat organizmot. Na primer, spirulinata e alga koja voshituva mnogu nutritivni eksperti vo svetot. Ima 23 pati pove}e `elezo od spana} ot, 25 pati pove}e beta-karoten od morkovot i pet pati pove} e kalcium od mlekoto”, veli sopstvenikot na Trimeks, Dean Mitevski.

ZO[TO E POTREBNO DA SE SPIE MINIMUM OSUM ^ASA DNEVNO?  SE NAMALUVA STRESOT. Spieweto definitivno e eden od faktorite koi go namaluvaat stresot, odnosno go minimiziraat sozdavaweto na kortizol, hormonot na stresot. Pokraj toa, za vreme na spieweto se opu{taat telesnite muskuli i se namaluva aktivnosta na mozokot.  SE SPRE^UVA POJAVATA NA DEPRESIJA. Duri ako i samo edna nedela imate problemi so spieweto, toa }e se odrazi na va{ata rabota i na raspolo`enieto. Spieweto pomalku od pet ~asa dnevno doveduva do pojava na stres, lutina, nervoza i psihi~ka iznemo{tenost.  SE ZAJAKNUVA IMUNITETOT. Postoi direktna vrska me|u spieweto i imunitetot, odnosno nedostigot od son go namaluva imunitetot, a toa doveduva do po~esti zaboluvawa od sezonski grip i nastinka.

[TO SE JADE NAVE^ER ZA DA SE RAZBUDITE NASPANI, SVE@I I ENERGI^NI?  MED - sostojkata oreksin {to ja sodr`i medot mu pomaga na mozokot “da se isklu~i”;  KOMPIRI - sodr`at triptofan, sostojka koja garantira dlabok son;  BANANI - melatoninot i serotoninot se potrebni za dlabok son, a magneziumot za relaksacija na muskulite;  BADEMI - pomagaat da ve fati dremka;  TOPLO MLEKO - ima smiruva~ki efekt.

PRESKOKNUVAWETO OBROCI DEBELEE!

IZBORETE SE SO PROLETNIOT ZAMOR. NE ZNAETE KAKO?

Nejadeweto ja naru{uva sposobnosta na va{eto telo da go kontrolira va{iot apetit i ja uni{tuva samokontrolata. Ako go preskoknete pojadokot, va{iot mozok ednostavno }e nema dovolno energija za da ja odbie seta hrana koja }e mu ja ponudite podocna. Posledicite mo`at da bidat te{ki. Spored rezultatite od studija napravena vo 2005 godina, lu|eto koi pojaduvaat imaat 30% pomala verojatnost deka }e stradaat od prekumerna te`ina.

 PROVETRETE JA SPALNATA SOBA. Vozduhot vo zatvorenite prostorii ima namalena koncentracija na kislorod. Ostavete go prozorecot otvoren barem polovina ~as;  DREMNETE BAREM 20 MINUTI VO TEKOT NA DENOT. Dvaesetminuten odmor ili kratka dremka mo`e da vi pomogne polesno da ja sovladate pospanosta. No, ako spiete podolgo

od polovina ~as, toa bi mo`elo da vlijae negativno vrz ve~erniot son;  MINIMIZIRAJTE GI POROCITE. Kafeto, cigarite i alkoholot znaat da bidat vistinski iscrpuva~i na organizmot;  IZMORETE SE PREKU DEN ZA MIRNO DA SPIETE NO]E. Nekolku ve`bi za istegnuvawe, pe{a~ewe i opu{tawe na muskulite ne se na odmet.

ISKRA VETAXOKOSKAMUCUNSKA

SO PRAVILNA ISHRANA DO POBAVNO STAREEWE

MENAXER ZA MARKETING I PRODA@BA VO VITALIA

Amerikanskiot dermatolog Nikolas Perikone vo negovata kniga “Ve~no mladi” ja potvrduva tezata deka duri i produktite koi ni izgledaat “najnezdravo” znaat da bidat prijateli na na{iot organizam.  Crnoto ~okolado sodr`i vitamin B2, koj gi {titi mozo~nite kletki od vospalenie i go spre~uva proizvodstvoto na hemikalii koi mo`at da sozdadat vospalenie na ko`ata. Ova ~okolado ja odr`uva i elasti~nosta na ko`ata;  Cimetot e antivospalitelen za~in, koj go regulira {e}erot vo krvta i pomaga da se spre~i pojavata na br~ki. Toj isto taka dobro vlijae na mozokot i ja ~uva memorijata;  Kokosovoto maslo sodr`i zasiteni masti, koi pomagaat da se zajakne kleto~niot yid, a go podobruva i metabolizmot.

“Zaboravete na burekot i utrinskiot sendvi~ i podgotvete se za lesen obrok od musli zbogateni so suvo ovo{je. Vo tekot na denot }e ve zgree zeleniot ~aj so limon i |umbir, koj direktno deluva za podobruvawe na cirkulacijata, a ~ajot od brusnica }e ve snabdi so priroden vitamin C. U`inata treba da e lesna, a `itnite barovi se vistinskiot izbor. Tie } e ve snabdat so dietalni vlakna i jaglehidrati za energija i ~uvstvo na sitost. Za ru~ek izbegnuvajte pr`ena hrana i opredelete se za dinstana i bez masnotii. Pro~istete go organizmot i zamenete go mesoto barem dva pati vo nedelata so soja i podgotvete zdrav preliv za testenini ili posno }ofte.”


 54 SPECIJALEN PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI

BROJ643 22/02/2012 www.kapital.mk

 Ako sekojdnevno se te{ite deka s$ u{te e ladno za sport na otvoreno, deka snegot ve spre~uva da pe{a~ite, a studot vi e vo koski, pa masa`ata ja odlo`uvate za naprolet, redno vreme e da zavr{i takvoto “begawe” DALI TURSKITE SERII VI GO “LAPNAA” TERMINOT ZA SPORTUVAWE?

SO FIZI^KA AKTIVNOST I MASA@A DO SRE]NO TELO! VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

tkako gi re{ivme dilemite za zdravata hrana i za vitaminite, slednoto poglavje go odmotuva klop~eto vo koe se vrzani mitovite za fizi~kata aktivnost, tajnite na iscelitelnite masa`i, kako i mo}ta na, navidum, obi~nata popladnevna pro{etka. Ako sekojdnevno se te{ite deka s$ u{te e ladno za sport

O

na otvoreno, deka snegot ve spre~uva da pe{a~ite, a studot vi e vo koski, pa masa`ata ja odlo`uvate za naprolet, redno vreme e da zavr{i takvoto “begawe”. No, dali mo`ebi periodov sedeweto pred televizor vi stana pointeresno od ~asovite po pilates, a vozeweto roleri go zamenivte so “odewe na kafe”? Ili, terminot za joga vi go lapnaa turskite serii? Kako i da e, vreme e da im

svrtite grb na zimskite naviki i proletta da ja do~ekate na noze, so zdravo telo, bistar um i sve` ten. Ekspertite od oblasta na alternativnata medicina i kozmetologijata, kako i sportskite treneri ni pomognaa receptot za zdravo telo i duh da go sro~ime vo prakti~en potsetnik za va{ite proletni rutini.

JOGA - OSLOBODUVAWE OD TELESNIOT I OD MENTALNIOT ZAMOR eka jogata stanuva s$ popopularna alatka za vadewe na stresot i minimizirawe na napnatite situacii potvrduvaat instruktorite vo zemjava. “Pokraj osloboduvawe od generiraniot stres, jogata nudi i na~ini kako lu|eto da se spravuvaat so napnatite situacii, odnosno da ja preveniraat pojavata na stres. Za razlika od nekoi drugi aktivnosti, jogata nudi osloboduvawe i od telesniot i od mentalniot zamor. Nie go svrtuvame vnimanieto kon sebe, a ne kon nekoj problem i gi u~ime posetitelite da ja pri-

D

menuvaat taa ve{tina i niz sekojdnevnite aktivnosti. Ovde gi lovime pri~inite koi doveduvaat do pojava na stres, odnosno otkrivame {to n$ zamoruva, pa potoa se zanimavame so posledicite i gi otstranuvame istite”, veli Danica Lepojevi}, instruktor po joga vo Joga-sojuz na Makedonija.

KINEZITERAPIJA KOP^E ZA AKTIVIRAWE NA TELOTO I NA DUHOT Fizioterapijata ili kineziterapija, kako {to popularno se narekuva, e vistinski odgovor na pra{aweto kako da ja podobrite funkcionalnosta na teloto vo ovoj period od godinata. “Zimata e period na slaba fizi~ka aktivnost i se pravat ograni~en broj fizi~ki ve`bi vo zatvoreni prostorii, pa zatoa, so po~etokot na proletta se prepora~uva pogolema fizi~ka aktivnost, osobeno vo priroda.

75%

od naselenieto vo svetot barem dvapati nedelno do`ivuva nekakov stres


 56 SPECIJALEN PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI

NAJ[TETNI @ENSKI POROCI KOI TREBA DA SE SVEDAT NA MINIMUM

IZBEGNETE STRES VO TRI ^EKORI?

 NOSEWETO VISOKI POTPETICI Visokite potpetici predizvikuvaat bolki vo grbot i nepravilno gi istegnuvaat muskulite.

BROJ643 22/02/2012 www.kapital.mk

30%

e pomala opasnosta od srcev udar ako se pe{a~i po 30 minuti dnevno

Toa pomaga za osloboduvawe od stresot, op{to tonirawe na organizmot, kako fizi~ki, taka i psihi~ki. Fizi~kata aktivnost gi stimulira `ivotnite procesi i ima blagoprijatno dejstvo vrz funkciite na site va`ni sistemi, kako respiratorniot, kardiovaskularniot, digestivniot, nervniot i nesomneno, muskulno-skeletniot sistem”, objasnuva m-r Maja Petkova, kineziterapevt pri muskulnoskeletni disfunkcii. Poznava~ite na ovaa oblast kaj nas velat deka pogre{en e zaklu~okot deka kineziterapijata e nameneta isklu~ivo za lu|e so zdravstveni problemi. Nejziniot spektar na deluvawe, velat, se pro{iruva duri i do prevencija i promocija na zdraviot na~in na `ivot. Kineziterapevtite osobeno prepora~uvaat ovaa tehnika da ja koristat bremenite `eni,

 NOSEWETO PRETE[KA ^ANTA Namesto mesto kade {to se nosat neophodnite raboti, modernite ~anti s$ pove}e nalikuvaat na magacini. No, te{kata ~anta predizvikuva bolki vo vratot i go naru{uva dr`eweto na teloto.  TESTIRAWETO NA SEKOJA “BRZA” DIETA Strogite dieti koi isklu~uvaat od ishranata odredeni produkti imaat kratkoro~en efekt. A prefrluvaweto od edna na druga, pa na treta dieta go iscrpuva organizmot i go naru{uva rabotniot ritam.

rodilkite, starite lica, no i doen~iwata.

SPORTUVAWETO E ZADOL@ITELNO I VO ZIMA Ne popusto e ka`ano deka sportot i redovnata fizi~ka aktivnost se ~uvari na telesnoto

MIRKO PETROVSKI PROFESIONALEN BODI-TRENER

“Lu|eto sekoga{ doa|aat napnati od sekojdnevnite obvrski. Re{enie za toa se umereni ve`bi so pomal intenzitet, osobeno kardio-ve`bi ili aktivnosti na aerobnite aparati: lenta, velosiped i “orbitrek”. Voobi~aeno, biznis-grupata rekreativci zemaat kompleten paket koj po~nuva so aerobni ve`bi, krevawe tegovi, potoa sleduva sauna i xakuzi, pa zavr{uva so relaks-masa`a. Najbitno e {to na kraj si odat nasmeani. A ako nekoj ne saka da ve`ba, dovolno e da praktikuva barem pe{a~ewe na sve` vozduh.”

i na duhovnoto zdravje, a imaat zna~itelno vlijanie i pri podobruvaweto na izgledot. Svetskite istra`uvawa vo ovaa oblast poka`uvaat deka fizi~kata

Emi Levin Ap{tajn, avtorkata na edna od najpoznatite internet-stranici za karierna edukacija vo Britanija, sovetuva kako da se izbegne stres vo tri kratki ~ekori. 1. Namesto standardnoto kafe za vreme na pauzite - ~aj od kamilica. Toj deluva relaksira~ki i ne go zabrzuva krvniot pritisok kako kofeinot. 2. Organizirawe na rabotnoto mesto i biroto. Haosot koj go gledate pred vas deluva kako dopolnitelen stres koga vo glavata se trupaat rabotnite obvrski. 3. “Begawe“ od rabotnite obvrski, koe go namaluva krvniot pritisok i holesterolot vo krvta. Predvodnikot na istra`uvaweto, prof. d-r Li Berk, prepora~uva gledawe sme{no klip~e na Jutjub. aktivnost i zgolemeniot muskulen kapacitet imaat uloga vo odr`uvaweto na ramnote`ata, ja podobruvaat brzinata na dvi`ewe, a pozitivno vlijaat i na metabolizmot. Profesionalniot trener za ve`bawe Mirko Petrovski veli deka vo fitnes-centarot Aleksandar palas doa|aat s$ pove}e klienti, a pred s$ lica koi se podlo`ni na stres od rabota. Toj tvrdi deka prvo

[TO E ETERI^NO MASLO? TREBA LI DA SE KORISTI? Eteri~nite masla se rastitelni koncentrati koi go stimuliraat sozdavaweto na belite krvni zrnca, a so toa go zajaknuvaat imunitetot na organizmot. Pokraj toa, nivniot miris ja podobruva psihi~kata sostojba i sozdava ~uvstvo na harmonija i dobro raspolo`enie, a ja vra}a i rabotnata sposobnost. Zatoa, vi nudime mini-prira~nik koj }e vi se najde sekoga{ koga }e se dvoumite vo odnos na izborot na eteri~no maslo.  LAVANDA - se koristi za prva pomo{, ima antivirusno i антиvospalitelno dejstvo, antidepresiv e i go podobruva imunitetot;  KAMILICA - антиvospalitelno, antialergisko, relaksira~ko dejstvo;  RUZMARIN - namaluva bolki, go stimulira krvotokot;  ^AJNO DRVO - antibakterisko i antigabi~no dejstvo;  EUKALIPTUS - antivirusno i stimulira~ko dejstvo;  NANE - antiseptik, gi lekuva sinusite, go podobruva vareweto na hranata;  CIMET - go amortizira umorot;  MANDARINA - ja podobruva koncentracijata.


KOMPJUTER I TELEVIZOR VO SPALNATA SOBA. DA ILI NE? [to pomalku uredi na struja vo spalnata soba, toa podobro, decidni se ekspertite. Sekoj aparat ispu{ta zraci i sozdava negativen fluid kaj lu|eto, objasnuvaat tie. Pokraj toa, gledaweto televizija pred spiewe go namaluva kvalitetot na sonot. [to se odnesuva do kompjuterot, negovoto mesto e vo rabotnata soba. Ako go vnesete vo spalna, postojano }e ve demnat nedovr{enite rabotni obvrski. sredstvo za osloboduvawe od napnatosta i od stresot e fizi~kata aktivnost. “Lu|eto sekoga{ doa|aat napnati od sekojdnevnite obvrski. Re{enie za toa se umereni ve`bi so pomal intenzitet, osobeno kardio-ve`bi ili aktivnosti na aerobnite aparati lenta, velosiped i “orbitrek”. Voobi~aeno, biznis-grupata rekreativci zemaat kompleten paket koj po~nuva so aerobni ve`bi, krevawe tegovi, potoa sleduva sauna i xakuzi, pa

zavr{uva so relaks-masa`a. Najbitno e {to na kraj si odat nasmeani. A ako nekoj ne saka da ve`ba, dovolno e da praktikuva barem pe{a~ewe na sve` vozduh”, veli Petrovski. U{te eden na~in na sovladuvawe na stresot, koj istovremeno dava odli~ni rezultati od koi teloto }e vi bide blagodarno, e pilates. Ovoj na~in na ve`bawe stana popularen kaj nas poslednive godini i pove} e se smeta za “`enski” sport. Pilates e sigurna tehnika so

strog re`im na ve`bi, precizni dvi`ewa so strogo opredeleni pravila i kategori~ni zabrani. So negovo praktikuvawe se budi telesnata i mentalnata energija i pomaga pri postignuvaweto psihofizi~ka ramnote`a. Pilates e programa na ve`bi so baven do sreden intenzitet, koj opfa}a rabota na celoto telo. Glavniot rekvizit na pilatesot e topkata. Vakvite ve`bi se me|u najdobrite i najpravilnite za teloto. Mnogu `eni vo svetot na biznisot ja upotrebuvaat na

57  SPECIJALEN PRILOG fevruari 2012 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Dimitrie Tucovi} br 20, 1000 Skopje p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Igor Petrovski Avtor na prilogot: Viktorija Milanovska Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk

svoite rabotni mesta namesto stolicite, bidej}i ovozmo`uvaat pravilno dr`ewe na ’rbetot i sedewe.


 58 SPECIJALEN PRILOG

KAKO SE RELAKSIRAAT BIZNISMENITE VO M

ZDRAVI I AKTIVNI

VO KUPOT OBVRS POBARAJTE MALK BROJ643 22/02/2012 www.kapital.mk

 „Kapital” vi nudi odgovori na ve~no postavuvanite pra{awa, kako biznismenite da najdat slobodno vreme me|u kupot obvrski i sostanoci i kolkumina od niv znaat da se spravat so sindromot nare~en stres. Preku soveti, no i li~ni iskustva i praksi od onie koi gi „ulovivme” deka na vistinski na~in se spravuvaat so posledicite od maratonskite sostano~ewa, sostavete ja va{ata proletna lista na aktivnosti! VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

O

p{topoznato e deka delovnite lu|e ve~no tragaat po svoeto slobodno vreme. No, dali nivnata potra-

ga e pravilna? Dali pri vakvite kalkulacii go zemaat predvid faktot deka nemaweto slobodno vreme e kontraproduktivno za krajniot ishod na biznisot? I kolkumina od biznismenite znaat da se spravat so sindromot nare~en stres? „Kapital” vi nudi odgovori na ovie ve~no postavuvani

DETOKSIKACIJA NA TELOTO VO PET ^EKORI, ZA SAMO EDEN DEN  Posetete sauna;  Izedete dvojno pove}e sve`o ovo{je od v~era;  Grickite zamenete gi so `itarki;  Nikako ne jadete rafiniran {e}er;  Ne vnesuvajte alkohol.

pra{awa, preku soveti, no i preku li~ni iskustva i praksi od delovnite lu|e, koi gi „ulovivme” deka na vistinski na~in se spravuvaat so posledicite od maratonskite sostano~ewa, prekratkite rokovi, rizi~nite investicii, a i nekolkute turi kafe i stiliziranite cigari vo tekot na eden raboten den.

PLIVAWE NA LETO, SKIJAWE VO ZIMA Generalniot direktor na farmacevtskata kompanija Alkaloid, @ivko Mukaetov, praktikuva razli~na fizi~ka aktivnost vo sekoe

ANETA KOKALEVSKA SPECIJALIST-DERMATOLOG VO DR. AN^EVSKI

„Vo ovoj period ladniot vozduh predizvikuva su{ewe na ko`ata i potrebna e pojaka i po~esta hidratacija so pomo{ na prepora~ani kremi i soodvetni tretmani. Za ~uvstvitelnite lica skloni kon crvenilo, pukawe na ko`ata i iritacija dobro e da se poseti dermatolog koj bi prepora~al specijalna medicinska kozmetika nameneta za takov tip ko`a ili kratkotrajna lokalna terapija vo oblik na mast. Prepora~livi se i dlabokite pilinzi, kako hemiskiot za temelno ~istewe na ko`ata i korekcija na pigmentacii koi se dozvoleni pred son~evata sezona, kako i pomalku dlabokite pilinzi kako kristalniot i dijamantskiot”, objasnuva d-r Kokalevska.


59 

MAKEDONIJA?

SKI I SOSTANOCI KU SLOBODNO VREME! MELINA MILESKI OSNOVA^ NA SILUETE

SALONITE ZA UBAVINA ZA MOMENT VE ISKLU^UVAAT OD NADVORE[NIOT SVET Iako ovoj period od godinata najsoodvetni tretmani od onie koi gi nudat salonite za ubavina se detoksikacija na teloto i relaks-masa`ite, od salonot Siluete velat deka sepak najbarani se tretmanite za slabeewe. godi{no vreme. A sekoj nedostig od sportot vo tekot na godinata, go kompenzira so fizikalna terapija. „Agendata i tempoto koe go imam vo tekot na rabotniot den sekako ostavaat svoi posledici. Polo`bata na teloto, nedovolnoto dvi`ewe i fizi~ka aktivnost, se trudam da gi nadomestam vo sekoja mo`na prigoda. Vo zima, sekoj ubav den i sekoj sloboden moment go koristam za pe{a~ewe vo priroda. Mnogu sum sre}en {to po dolgo vreme, na godine{novo zimu-

vawe uspeav i da skijam, a golemo zadovolstvo mi pretstavuvaa i pro{etkite so semejstvoto na prekrasnite i `ivopisni Tirolski Alpi. Naprolet i naesen praktikuvam da vozam velosiped i da igram tenis, no sakam i pro{etki na kejot so semejstvoto ili prijatelite. Na leto, sekako praktikuvam plivawe koe e najdobro za sanirawe na bolkite vo grbot. Sekoj nedostig od fizi~ka aktivnost teloto vedna{ go signalizira so bolki vo grbot za ~ie sanirawe najmnogu mi pomaga

KAKO SE NEGUVA KO@ATA VO OVOJ PERIOD OD GODINATA? Preminot od zima vo prolet e priod koga treba da se posveti osobeno vnimanie na ko`ata. Za za~uvuvawe na zdraviot izgled na ko`ata na liceto i teloto, neophodno e da se upotrebuvaat hidratantni kremi i da se izbegnuvaat svetkavite losioni za telo, koi naj~esto ja su{at ko`ata na teloto. Edna od naj~estite dilemi na `enite i devojkite vo ovoj period od godinata e dali treba da se upotrebuvaat kremi so za{titen UV faktor. Dermatolozite velat deka za{titni faktori ova vreme se dobredojdeni samo ako podolgo vreme se prestojuva na otvoreno ({etawe, planina, zimski sportovi), bidej}i svetlinata gi sodr`i site UV zraci koi go ~inat svojot nus efekt.

„Ovie tretmani i za ma`i i za `eni se aktuelni bukvalno vo tekot na celata godina. Kavitacijata e isto taka ne{to koe go praktikuvaat golem del od na{ite klienti. Za ovaa zimskoproletna sezona prepora~livi se i aromaterapevtskite masa`i, akupresurata, no i masa`ata so vulkanski kamewa. Navistina e potrebno, osobeno kaj delovnite lu|e koi postojano se pod stres i imaat prebrzo tempo na `ivot, dva pati ili barem edna{ nedelno da odvojuvaat po eden ~as za vakva relaksacija. Ova bukvalno e isklu~uvawe od nadvore{niot svet, no i potreba na organizmot. Na ovoj na~in se polni i du{ata i teloto�, veli Melina Mileski.


 60 SPECIJALEN PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI

BROJ643 22/02/2012 www.kapital.mk

Kristina od Primaterapi”, veli Mukaetov.

POLNO]NA „VO@WA” I KAFE NADVOR OD SKOPJE Elena Pandeva-Kitrozovska, sopstvenik na modnata ku}a Elena Luka i generalen menaxer na @ikol, veli deka iako edvaj nao|a slobodno vreme, najmnogu se relaksira zad volan, pa neretko znae po polno} da se povozi nadvor od gradot za da si gi napolni bateriite. „Moram da ka`am deka edinstven inicijator za nekakva fizi~ka aktivnost mi e sinot Luka, so koj za vreme na vikend pe{a~ime ili odime na opu{tna pro{etka vo park. No, neretko znam i da se ka~am vo

ELENA PANDEVAKITROZOVSKA SOPSTVENIK NA MODNATA KU]A ELENA LUKA

„Neretko znam i da se ka~am vo avtomobil vo no}nite ~asovi i da se provozam nadvor od Skopje. U`ivam vo polno}na ’vo`wa‘“

O^ILATA ZA SONCE ZADOL@ITELNI VO PROLET! Iako o~ilata za sonce vo posledno vreme s$ pove}e se tretiraat kako „fensi” element, a ne kako ~uvar na o~ite, oftalmolozite prepora~uvaat ovoj period od godinata zadol`itelno da gi za{titite o~ite so o~ila so UV filter. Taka, kolku-tolku }e spre~ite ultravioletovite zraci da doprat do va{ite o~i. Kako dopolnitelna za{tita, prepora~livo e da vnesuvate {to pove}e spana} i morkovi.

GORAN TA[KOV DIREKTOR NA HOTELOT ALEKSANDAR PALAS

„Samata promena na sredinata, kako piewe kafe nekade na more ili pro{etka vo nekoj drug grad e dobar na~in za spravuvawe so stresot.” avtomobil vo no}nite ~asovi i da se povozam nadvor od Skopje. U`ivam vo polno}na ’vo`wa‘. Moram da ka`am deka nao|am

SAUNATA E PRIJATEL NA ZDRAVJETO Posetuvaweto sauna go zajaknuva imunolo{kiot sistem, no ima pozitivno vlijanie i vrz nadvore{nata ubavina. Istra`uvawata poka`uvaat deka poteweto vo sauna pozitivno deluva na odr`uvawe na zdravjeto na ko`ata, go usporuva stareeweto na ko`ata i temelno se ~isti teloto otstranuvaj}i go mrtvoto tkivo od ko`ata. Na toj na~in ko`ata stanuva posjajna, meka i zategnata. Saunata ja pottiknuva i rabotata na krvotokot, zglobovite, muskulite i vnatre{nite organi, a pokraj toa, dobra prevencija e za grip i sezonski nastinki. Poteweto e poseben blagodet za di{nite pati{ta, osobeno koga toplite kamewa se polevaat so esencii, mentol i eukaliptus pome{ani so voda. Redovnoto odewe vo sauna mo`e mnogu da pridonese za zdravjeto. Ako dosega se mislevte dali naglite promeni na telesnata temperatura pri preminite od toplo na ladno se {tetni za zdravjeto, zaboravete ja taa dilema. Tokmu takvite temperaturni promeni ja podobruvaat cirkulacijata i krvniot pritisok, so {to srceto mnogu podobro raboti, a se vnesuva i pove}e kislorod i hranlivi materii. Od isti pri~ini organizmot koga ste bolni i imate temperatura go stimulira poteweto za da gi isfrlite najrazli~nite virusi i bakterii preku poteweto, pa poradi toa saunata go zajaknuva imunolo{kiot sistem. vreme i za samopro~istuvawe, odnosno celata energija i inspiracija ja crpam od religijata”, veli Kitrozovska. Direktorot na hotelot Aleksandar Palas, Goran Ta{kov, veli deka praktikuva pove}e na~ini za spravuvawe so stresot, me|u koi i „skoknuvawe” do nekoj drug grad, na kafe. „Kulturata na `iveewe vo Skopje ve}e se menuva i s$ pove}

@IVKO MUKAETOV GENERALEN DIREKTOR NA ALKALOID:

„Mnogu sum sre}en {to po dolgo vreme, na godine{novo zimuvawe uspeav i da skijam, a golemo zadovolstvo mi pretstavuvaa i pro{etkite so semejstvoto na prekrasnite i `ivopisni Tirolski Alpi.”

e lu|e sfa}aat deka fizi~kata kondicija mnogu pozitivno vlijae i na izvr{uvaweto na rabotnite obvrski. Ovoj period praktikuvam relaksacijata od tipot na masa`i, sauni i xakuzi. No, i samata promena na sredinata, kako piewe kafe nekade na more ili pro{etka vo nekoj drug grad e dobar na~in za spravuvawe so stresot”, veli Ta{kov.



Zdravi i aktivni 2012