Issuu on Google+

SKOPJE SE GRADI

www.kapital.mk pital.mk

sreda 14/12/2011 4/12/2011

5

ILJADI NOVI STANOVI STIGNUVAAT NA PAZAROT

TREND TREN TR END EN D VO P POD PODEM ODEM OD DEM

STANOVI ZA POBOGATA KLIENTELA

DELOVNI OBJEKTI NIKNUVAAT KAKO PE^URKI

]E IMA LI KIRAXII ZA SITE KANCELARII I [OPING-CENTRI?

 44 SPECIJALEN PRILOG SKOPJE SE GRADI

BROJ 633  14/12/2011 www.kapital.mk

 Ekonomskata kriza i slabata likvidnost na ekonomijata ne gi spre~uvaat grade`nite kompanii da „rasturaat” so biznisot vo Skopje. Nivnite procenki se deka okolu 5.000 novi stanovi vo momentov se gradat vo metropolata SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk

rade`en „bum” se slu~uva vo Skopje i toa ne e samo poradi vladiniot proekt „Skopje 2014”. Na mnogu lokacii vo glavniot grad se gradat stanbeni kompleksi, standardni i luksuzni, a vo poslednite nekolku godini o~igledna e i ekspanzija na delovni i trgovski centri. Zasega,

G

SKOPJE SE GRADI!

PET ILJADI NOVI STIGNUVAAT NA P ekonomskata kriza i slabata likvidnost na stopanstvoto ne gi natera grade`nite kompanii da zabavat so aktivnostite. Ne gi pla{i ni kolapsot vo grade`ni{tvoto vo nekoi zemji od regionot i vo razvienite zemji, kade {to biznisot so nedvi`nosti stagnira ili zabrzno pa|a. Naprotiv, poradi nivnite investicii, glavniot grad vo poslednite nekolku godini rapidno se {iri i re~isi nema slobodna lokacija na koja ne se gradi. Vo ekot na grade`nata ekspanzija se pojavija nekolku glavni igra~i, privatni investitori,

VAN^O ^IFLIGANEC

SOPSTVENIK NA ADORA IN@ENERING

„Pazaren zakon e pogolema pobaruva~ka da rezultira so porast na ceni i obratno, no ne smee da se zaboravi deka cenata e zbir od tro{oci na gradba, {to zna~i deka kolku i da e niska pobaruva~kata na stanovi, cenata na metar kvadraten ne mo`e da padne pod cenata na gradba na stanben prostor. Pove}e sum ubeden deka vo slu~aj da nema pobaruva~ka, ednostavno }e se namali izgradbata na stanovi, a kapitalot }e se preseli od grade`ni{tvoto vo nekoj podohodoven sektor.”

a od neodamna se nametna imiwata na glavnite invesi Akcionerskoto dru{tvo za titori na novite stanbeni stopanisuvawe so stanben i objekti vo Skopje. „Kapital” deloven prostor, koe preku razgovara{e so niv i spored izgradba na komercijalni trendot na izgradba, nivna stanovi za slobodna proproda`ba se cenka e deka pozicionira{e za dve godini kako seriozen Skopje }e konkurent na dobie okolu milioni evra e pazarnata vrednost na stanovite {to grade`nicite. 5.000 novi momentalno se gradat vo No, se ~ini `iveali{ta, Skopje deka i pokraj {to prakti~ki toa {to ima e eden mal intenzivna izgradba i na makedonski grad. Ako se zeme celi stanbeni kompleksi, predvid deka prose~nata cena vo Skopje pobaruva~kata s$ na eden metar kvadraten za u{te e pogolema od ponustanovite vo Skopje e okolu data. Taka barem velat vo 1.050 evra vo momentov, a grade`nite stopanski komori, nivnata prose~na golemina e od kade {to analizirale 65 m2, se raboti za biznis deka godi{no vo cela dr`ava vreden okolu 350 milioni se gradat od 5.000 do 5.500 evra. stanovi, nasproti realnata Van~o ^ifliganec, sopstvepobaruva~ka i do 10.000 nik na grade`nata kompanija stanbeni edinici godi{no. Adora in`enering, veli deka „Kapital” go analizira{e momentalniot soodnos na PROSE^NA CENA NA M2 ponudata i pobaruva~kata na STANBENA POVR[INA stanben prostor, no i trendot VO SKOPJE na izgradba na ekskluzivni 2004 757 evra stanbeni kompleksi, koi evi2005 743evra dentno postavuvaat novi stan2006 672 evra dardi vo domuvaweto. Adora 2007 778 evra in`enering, Beton, Soravija, 2008 932 evra Panorama rezidens, Bortas, 2009 923 evra Nastel, Impeksel 2, Nikob 2010 1.042 evra in`enering se samo del od

350

I STANOVI PAZAROT

45

izgradbata na novi stanbeni kompleksi e rabota na koja treba site da se raduvaat, bidej}i povlekuva razvoj vo site sferi. Adora in`enering vo momentov, osven vo Skopje, gradi i vo Ohrid i vo

Strumica. Vo Skopje lani po~na, a ve}e privr{uva so izgradba na 143 stanovi pod Vodno, dva stanbeno-delovni objekti vo Aerodrom, a dokolku se soberat zaedno so stanovite {to Adora gi gradi

 46 SPECIJALEN PRILOG SKOPJE SE GRADI

BROJ 633  14/12/2011 www.kapital.mk

 Vo ekot na grade`nata ekspanzija me|u glavnite igra~i, privatnite firmi, od neodamna se javi i Javnoto stanbeno pretprijatie, koe preku izgradba na komercijalni stanovi za proda`ba se nametna kako seriozen konkurent na grade`nicite vo Strumica i vo Ohrid, izleguva deka samo za edna godina ovaa kompanija izgradila 561 stan. „Cenite po koi se prodavaat na{ite stanovi se od 700 evra vo Strumica do 1.400

evra za najskapite vo Skopje. Nie nudime kvalitet, no ne preteruvame so luksuz, a dolgoro~no, stanovite na Adora se poevtini i do 40%, zatoa {to se izgradeni so energetski efikasni materi-

jali”, objasnuva ^ifliganec. Vo me|uvreme, vo Aerodrom se ~isti terenot i za izgradba na u{te tri novi zgradi kaj porane{nite voeni baraki, nasproti Voenata ambulanta. ]e gi gradi grade`nata kompanija Beton na povr{ina od okolu 18.000 metri kvadratni. Spored procenkite na investitorot, proda`bata na stanovite }e odi lesno, vodej}i se od tezata deka se golema grade`na kompanija so iskustvo zad sebe. „Imame tri dogovoreni loka-cii so sopstvenicite na barakite i }e po~neme stanbena izgradba. Zemji{teto go ima{e Akcionerskoto dru{tvo za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, pa dr`avata im go odzede korisni~koto pravo i sega sopstvenicite, spored noviot zakon, mo`at da si go kupat zemji{teto za edno evro za metar kvadraten, po {to }e po~neme da gradime. Proektite se gotovi, ~ekame samo da go otkupime zemji{teto. Sekoga{ koga nie sme gradele stanbena zgrada sme nemale problemi so proda`bata na stanovite, zatoa {to s$ u{te vladee misleweto deka golemite firmi gradat najkvalitetni stanovi”, smeta Trajko Trpevski, generalen direktor na Beton.

GRADE@NICITE PODELENI VO ODNOS NA CENITE NA STANOVITE

Ako se zeme predvid podatokot deka vo Skopje se gradat dvojno pomalku stanovi od pobaruva~kata, toga{ e logi~no zo{to cenite na stanben metar dostignuvaat ceni kako vo nekoi evropski metropoli. Vo Makedonija cenite naglo porasnaa vo 2007 godina, najmnogu poradi optimizmot koj zavladea deka zemjava }e stane ~lenka na NATO, za poslednava godina da padnat i sega se so tendencija na dopolnitelno blago opa|awe poradi zgolemenata ponuda. Grade`nicite pak, tvrdat deka i pokraj zgolemenata ponuda na stanovi, nema prostor za namaluvawe na cenata, najmnogu poradi poskapuvaweto na grade`nite materijali, no i poradi toa

47 

 48 SPECIJALEN PRILOG SKOPJE SE GRADI

DR@AVATA SO GRADE@NA OFANZIVA Akcionerskoto dru{tvo za izgradba i stopanisuvawe so stanben i deloven prostor (JPSSDP) vleze vo komercijaleniot del od grade`niot biznis. Osven socijalni stanovi i stanovi za mladi bra~ni parovi, od septemvri godinava po~na so intenzivna izgradba na stanovi za komercijalna proda`ba. Direktorot Cvetko Grozdanov za „Kapital” veli deka vo idnina o~ekuva pad na cenite, kako rezultat na namaleniot DDV, no i poradi najavenite proekti „Kupi ku}a, kupi stan” ili „Pola pola rata”. „Stanovite koi pretprijatieto gi prodava vo momentov se za 15%-20% poevtini od tie {to momentalno gi nudat privatnite grade`ni kompanii. Sega sme fokusirani na izgradba na komercijalni stanovi na atraktivni lokacii vo Skopje. Prvo po~nuvame so edna zgrada kaj Katoli~ka crkva, pribli`no okolu 56 stanovi, ponatamu }e sleduva izgradba na u{te edna

I BROJ 633  14/12/2011 www.kapital.mk

1.050 evra e prose~nata cena na stanben kvadrat vo novogradba vo Skopje

{to Vladata ne ja prodol`i merkata za namalen DDV pri proda`ba na stanovi. „Ne se soglasuvam so konstat-

aciite deka cenite na stanovite se visoki, zatoa {to vo zemjava se pla}aat istite ceni za grade`ni materijali

zgrada kaj Pedago{ki fakultet, a se razmisluva i za gradewe vo \or~e Petrov, {to sevkupno e okolu 300 stanovi”, veli Grozdanov. Toj dodava deka cenite na ovie stanovi }e bidat povisoki od voobi~aenite po koi dosega prodava{e JPSSDP, poradi toa {to }e se gradat na atraktivni lokacii kade {to komunaliite se poskapi. Grozdanov objasnuva deka e neophodno prioritet na pretprijatieto da bide izgradba na komercijalni stanovi so cel dobivkata da se reinvestira vo gradewe socijalni stanovi, no i bidej}i kako dr`avna kompanija imaat obvrska da go razdvi`at pazarot i preku zgolemena ponuda da ja namalat cenata na stanben kvadrat. Vo Reonskiot centar vo skopskata naselba Novo Lisi~e ve}e po~na izgradba na kompleks od sedum stanbeni zgradi so 350 stanovi i podzemna gara`a, {to e vkupna investicija na JPSSDP od 13 milioni evra. Cenata na ovie

kako i vo Evropa. Vo idnina o~ekuvame ponudata da porasne ne samo od novi, tuku i od stari stanovi koi }e

DOMA[NITE PROIZVODITELI APELIRAAT

DA SE KORISTAT KVALITETNI GRADE@NI MATERIJALI! ompaniite {to gi snabduvaat grade`nicite so materijali smetaat deka site investitori koi sakaat da imaat kvalitetna gradba mora da vnimavaat na materijalite {to gi koristat. Vo kompanijata za proizvodstvo na aditivi vo grade`ni{tvoto Ading smetaat deka vo Makedonija s$ po~esta e nelojalnata konkurencija. „Pravilo e grade`nite kompanii da koristat materijali koi se testirani i koi imaat atestna dokumentacija. Nie kako firma takvi prodavame i vo zemjite od Evropskata unija. No, vo Makedonija ima mali firmi-investitori koi za poniski ceni nabavuvaat nekvalitetni grade`ni materijali i so toa sakaat da zarabotat, no ne ja poevtinuvaat cenata na stanovite. Toa zna~i deka dr`at cena kako zlato, a prodavaat |ubre. I na kraj se slu~uva otposle da dojdat i da kupat pokvalitetni materijali za sanacija na istata gradba. Vo princip, za sevo ova si postoi zakon, me|utoa treba i po~esti kontroli za da se vidi kako se gradi”, smeta Aleksandar Belev, direktor na tehni~ki sektor i institut vo Ading.

K

VASKO DAVIDOVSKI

NEIM HUSEINI

„Lu|eto se svrtija kon nedvi`nostite kako edinstven siguren plasman na sloboden kapital posebno vo vreme na nestabilni berzi i vrednsti na devizi. Se namali i DDV od 18% na 5%, so {to pazarot dobi dopolnitelna stimulacija i na stranata na ponudata i na stranata na pobaruva~kata. Vo isto vreme zgolemenata migracija kon Skopje isto taka predizvikuva porast na pobaruva~kata. Ova se del od pri~inite {to ovaa granka do`ivuva ekspanzija tokmu vo ovoj period.”

„Svesni sme deka izgradbata na golemi stanbeni kompleksi nosi golemi rizici, no imame poddr{ka od bankite. Lo{o e {to vo momentov poradi proektot na Vladata za subvencionirani stanbeni krediti se javi zastoj vo proda`bata i se pritiska i za namaluvawe na cenata na stanovite. Odgovorno tvrdam deka nema prostor za pad na cenata, zatoa {to cenite na grade`nite materijali se otideni nagore.”

MENAXER ZA MARKETING I PRODA@BA VO SORAVIJA

SOPSTVENIK NA IMPEKSEL 2

se prodavaat od sega{nite sopstvenicii pritisnati od krizata. ]e se gradat i socijalni stanovi so poddr{ka na

49 

]E GI RU[I CENITE NA STANOVITE! stanovi nema da bide povisoka od 850 evra za kvadraten metar, velat od JPSSDP. Agenciite za nedvi`nosti momentalnata sotojba na pazarot za nedvi`nosti ja ocenuvaat kako letargi~na. Ottamu velat deka gra|anite koi seriozno bile zainteresirani da kupat nov stan sega najavuvaat deka }e gi ~ekaat vetenite dr`avni subvenciii i poevtinite stanovi. „O~ekuvame pazarot na nedvi-`nosti da stagnira, zatoa {to merkite pritiskaat cenite na stanovite da se namalat. Sekako deka toa psiholo{ki }e deluva na lu|eto i tie }e po~ekaat za kupuvawe stan”, veli Sa{o Pop Ilievski od agencijata Hepines. humanitarni organizacii i so poddr{ka na evropski fondovi, taka {to realno, samo najkvalitetnite i najdobrite }e mo`at da pravat biznis vo grade`ni{tvto”, objasnuva ^ifliganec. Trpevski od Beton pak, smeta deka vo momentov na pazarot na nedvi`nosti proda`bata

SPECIJALEN PRILOG dekemvri 2011 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Veqko Vlahovi} br.11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk

 Akcionerskoto dru{tvo za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor vo zasilena grade`na ofanziva. Vo Kapi{tec na mestoto na porane{noto Radio Bran }e gradi zgrada so okolu 60 stanovi

na stanovi ne odi tolku lesno, {to mo`e da dovede do blag pad na cenite za stanben metar. „Sakale ili ne sopstvenicite, stanovite }e poevtinat. Samo za primer, vo Novo Lisi~e privatni firmi gi kupija lokaciite i se napravija mo`ebi 8-10 zgradi. Kolku

{to znam, proda`bata te{ko odi, a cenata ja dr`at na 1.000 evra za metar kvadraten. Mislam deka }e mora da ja spu{tat cenata ako sakaat da gi prodadat. Mi se ~ini deka cenata na stanovite nema da se ka~uva. Duri smetam deka treba da se spu{ti. Spored mene, za da

Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Igor Petrovski Avtor na prilogot: Sowa Jovanova Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk

mo`at da se prodadat site novoizgradeni stanovi, cenite, generalno, }e se spu{tat za minimum 10% do 15%”, dodava Trpevski.

 50 SPECIJALEN PRILOG

TREND VO PODEM

SKOPJE SE GRADI

STANOVI ZA POBO BROJ 633  14/12/2011 www.kapital.mk

ove}eto od poznava~ite na grade`niot biznis smetaat deka poradi toa {to vo zemjava ve}e ja nema srednata klasa, na pazarot prakti~ki se nudat samo dva tipa stanovi. Pomali, do 50-60 metri kvadratni, so standardna gradba i luksuzni, od 120 metri kvadratni pa nagore. Agenciite za nedvi`nosti velat deka vo Skopje raste pobaruva~kata za luksuzni stanovi, a takvi ekskluzivni rezidencijalni kompleksi ve}e po~naa da se gradat na Vodno, na mestoto na porane{nata fabrika Alumina, vo naselbata Orman. Na Vodno, vo blizina na nekoga{noto Olimpisko selo, se gradi rezidencijalen kompleks od zatvoren tip od strana na avstriskiot investitor Soravija. Podolu e resortot Panorama rezidens, koj e zamislen kako luksuznoapartmanski kompleks. Ve}e se znaat i novite stanari, koi ve} e uplatile za stanovite, samo {to nivnite imiwa se ~uvaat vo tajnost. Investitorite velat deka prodale golem broj stanovi na privatni biznismeni, doktori i sportisti. Na na{eto pra{awe {to nudat posebno ovie kompleksi i kolku go podobruvaat kvalitetot na domuvaweto, odgovorot be{e deka ovie resorti vo bukvalna smisla zna~at every day is a

P

 Kompleksot Verina se nao|a vo Volkovo. Raspolaga so sedum zgradi i 58 stnovi koi celosno }e bidat gotovi do juni dogodina. Kompleksot ima svoe poribeno ezero, bazen so piknik prostor, teniski igrali{ta, fitnes centar, bilijard klub...

 Soravija resort e imeto na elitniot kvart na mestoto na nekoga{noto Olimpisko selo. Zamislata na investitorot e kompleksot, osven domuvawe, da im ponudi razni sodr`ini na stanarite za da ne mora ~esto da go napu{taat domot.

holiday („sekoj den e odmor”). Soravija resort e imeto na elitniot kvart na mestoto na nekoga{noto Olimpisko selo. Zamislata na investitorot e

kompleksot, osven domuvawe, da im ponudi razni sodr`ini na stanarite za da ne mora ~esto da go napu{taat domot. Tamu }e se gradat bazeni,

sportski igrali{ta, spacentri, restoran, prodavnici. ]e funkcionira kako cela naselba od zatvoren tip, zatoa {to ovoj kvart }e ima i privatno obezbeduvawe na samiot vlez. “Nudime dale~ina od gradskiot mete` i brzo stignuvawe do centarot na Skopje za samo dve minuti”, objasnuva Piter Rot, menaxer na Soravija. Toj veli deka vo faza na izgradba se sedum objekti (vili) so vkupno 95 stanbeni edinici, od koi 55 se ve}e prodadeni. Prose~nata cena na stanovite se dvi`i okolu 1.500 evra za metar kvadraten, a vkupnata investicija go ~ini investitorot 30 milioni evra. Sli~na e zamislata i na kompleksot Panorama rezidens, lociran na mestoto na nekoga{niot hotel Panorama. Na sopstvenicite na ovie stanovi im se nudi fantasti~en pogled kon glavniot grad, od dvosobni apartmani, do dupleksi i penthaus. No, nemojte da mislite deka dvosobnite apartmani imaat povr{ina od 50 ili 60 metri kvadratni, kako {to e voobi~eaeno vo zemjava. Vo resortite na Vodno ima dvosobni stanovi od 200 ili pove}e metri kvadratni, vo koi samo dnevnata soba mo`e da ima golemina od 100 metri kvadratni.

OGATA KLIENTELA

1.500 evra e prose~nata cena na stanben kvadrat vo novite luksuzni resorti vo Skopje

 Resortot Panorama rezidens e zamislen kako luksuzno-apartmanski kompleks. Na sopstvenicite na ovie stanovi im se nudi fantasti~en pogled kon glavniot grad, od dvosobni apartmani, do dupleksi i penthaus.

Malku podolu od Vodno, do porane{nata fabrika Alumina, poleka fini{ira izgradbata na u{te eden luksuzen kompleks. Grand presti` e naslovot na objektot, a go gradi grade`nata firma Impeksel 2. Kompleksot }e bide

celosno izgraden za tri godini, a sodr`i {est luksuzni ekskluzivni stanbeni zgradi so nad 1.000 stanovi. Za potrebite na noviot kompleks op{tina Karpo{ predvidela izgradba na dve novi servisni ulici.

“Investicijata na ovoj grandiozen proekt e 50 milioni evra i siguren sum deka e edna od najgolemite investicii. Svesni sme deka e ova megalomanski proekt, no veruvame deka }e gi prodademe stanovite, zatoa {to ne sme mnogu skapi, a se nao|ame na odli~na lokacija. Okolu 25% od stanovite u{te vo izgradba ni se prodadeni i celosno plateni�, veli Neim Huseini, sopstvenik na Impeksel 2. Karakteristika na luksuznata gradba e li~nata sigurnost i bezbednosta na stanarot. Kompanijata Arhipro Makedonija, ~ija dejnost e izvedba na jakostrujni i slabostrujni

 Agenciite za nedvi`nosti velat deka vo Skopje raste pobaruva~kata za luksuzni stanovi, a takvi ekskluzivni rezidencijalni kompleksi ve}e po~naa da se gradat na Vodno, na mestoto na porane{nata fabrika Alumina, vo naselbata Orman elektri~ni instalacii, nudi i proizvod takanare~en pametna ku}a, odnosno smart sistem koj nudi efikasno re{enie za avtomatizacija na domot preku mobilen telefon ili internetkonekcija od sekade vo svetot. Ekolo{ki e, {tedi energija i nudi mo`nost da go izvesti stanarot ako gara`nata vrata mu e otvorena, upravuva so svetlata, so roletnite, so zavesite, a menaxira i so svetilkite i so nadzornite kameri.

51 

 52 SPECIJALEN PRILOG SKOPJE SE GRADI

BROJ 633  14/12/2011

 Investitorite velat deka na Skopje s$ u{te mu fali kvaliteten deloven prostor, dodeka agenciite za nedvi`nosti, pak, predviduvaat pad na kiriite poradi zasitenosta na pazarot

CITY MALL

90.000 м2

DELOVNI OBJEKTI NIKNUVAAT KAKO PE^URKI

]E IMA LI KIRAXII ZA SITE KANCELARII I [OPING-CENTRI?

HIPERIUM

16.000 м2

foto: FILIP POPOVSKI

www.kapital.mk

SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk

elgrad ima 100 metri kvadratni moderen trgovski prostor na 1.000 `iteli, Sofija ima 140 metri kvadratni na 1.000 `iteli, Zagreb 500 metri kvadratni, Budimpe{ta 1.150 metri kvadratni, dodeka Skopje ima samo 50 metri kvadratni proda`en prostor koj treba da gi zadovoli pobaruvawata na doma{nite i internacionalnite trgovski sinxiri, velat vo Balfin MK, investitori vo Skopje City Mall, golemiot trgovski centar {to se gradi vo skopskata naselba Karpo{ 4, vreden 80 milioni evra. Tokmu ova golemo zaostanuvawe na Skopje vo ponudata na trgovski prostor od A klasa spored menaxmentot na Balfin ja opravduva idejata za investirawe vo vakov seriozen proekt, i pokraj toa {to vo metropolata poslednive nekolku godini se izgradija Ramstor, Soravija, Vero centarot,

B LUNA

2.600 Đź2

53 

9%

 54 SPECIJALEN PRILOG SKOPJE SE GRADI

e namalena cenata na iznajmuvawe deloven prostor poslednava godina, spored agencijata Forton MKA

BROJ 633  14/12/2011 www.kapital.mk

92

iljadi metri kvadratni e povr{inata na trgovskiot deloven prostor za iznajmuvawe vo Skopje

Siti galeri, Zebra i u{te nekolku pomali trgovski centri. U{te eden golem trgovski centar treba da se gradi na mestoto na porane{nata fabrika Alumina, investicija na izraelskata grupacija Gazit Gloub, no tamu grade`nite raboti bavno se dvi`at, za {to od kompanijata ne dobivme oficijalno objasnuvawe {to e pri~inata. Vo Skopje, spored poslednata analiza na agencijata Forton MKA, vkupnata povr{ina na delovniot trgovski prostor iznesuva pove}e od 92 iljadi metri kvadratni, a ponudata doprva }e raste, poradi gradbata na novite {opingcentri. „Renoviraweto na centarot na gradot e pri kraj, a toa }e gi revitalizira glavnite ulici na koi se odviva

SORAVIJA

16.000 м2 najgolem del od proda`bata vo vtorata polovina od 2011 godina. Vo 2012 godina, na pazarot mo`e da se o~ekuva vlez na zna~ajni me|unarodni brendovi, kako {to se onie vo ramki na grupacijata Inditex, odnosno najaveniot vlez na trgovskata marka Zara, velat

analiti~arite na Forton MKA. NOVI 40 ILJADI METRI KVADRATNI KANCELARISKI PROSTOR Pokraj novite trgovski centri, vo Skopje se izgradi i dosta nov kancelariski prostor vo objektite

na Hiperium, Soravija, Grave, San Marko (koj{to ne profunkcionira poradi aktivirinata hipoteka vrz nego), Gema, Megi, potoa nekolkute pomali objekti blizu Soborniot hram kako Luna, Kubus i u{te nekolku vo ostanatite naselbi. Na novite kancelariski prostori vo Skopje procenetata povr{ina e okolu 40 iljadi metri kvadratni. Osven delovno-administrativni objekti, vo Skopje se o~ekuva zgolemena ponuda na delovno-trgovski prostor i od strana na investitorite na katni gara`i, koi isto taka vo posledniot period niknuvaat kako pe~urki, a nudat deloven prostor za iznajmuvawe. Spored agenciite za nedvi`nosti, cenite se dvi`at me|u 10 i 20 evra po metar kvadraten vo zavisnost od kvadraturata na delovniot prostor i lokacijata. Pove}eto investitori na zavr{enite delovni objekti vo Skopje velat deka prostoriite im se maksimalno iskoristeni. Vo Hiperium, biznis-centarot {to go izgradi Hipo

VKUPEN TRGOVSKI PROSTOR ZA IZNAJMUVAWE VO SKOPJE [oping centri 50,831 m2 Proda`ni galerii 9,796 m2 7,02 m2 Deloven prostor lociran na glavna ulica Trgovski centri na periferija na gradot 24,769 m2 Izvor: Forton MKA

NOVI [OPING-CENTRI, KANCELARII, NO I HOTELI OD SVETSKI BRENDOVI

PRVIOT MERIOT VO SKOPJE ]E SE OTVORI VO OKTOMVRI 2013! rviot svetski hotelski brend vo Makedonija na grupacijata Meriot }e bide celosno izgraden na lokacijata na plo{tad vedna{ do objektot San Marko, za godina ipol. Investitorot Aleksandar Ivanovski od firmata Divelop grup koja go gradi hotelot, veli deka za edna nedela }e po~nat so grade`ni aktivnosti. Procenkite se deka hotelot }e bide celosno gotov do oktomvri 2013 godina, a vo prvata godina od raboteweto, }e ostvari 48% iskoristenost na kapacitetot, so mo`nost za zgolemuvawe vo tretata godina do 60%, {to se smeta za rentabilno rabotewe “Ona {to e karakteristi~no vo izgradbata e deka mnogu se vnimava na sigurnosniot moment, na protivpo`arni skali

P

i sl. Site hoteli na Meriot vo svetot se osigurani na 10 milioni dolari {teta za ne daj bo`e ako se slu~i nemil nastan na gostin od hotelot. Vo Meriot vo Skopje }e ima 166 obi~ni sobi i apartmani i pretsedatelski apartman, }e ima spa-centar i bazen na 4 kat, }e ima nekolku vidovi restorani, pet miting-sobi so biznis-centar. Najgore }e ima restoran so terasa vo koj }e dominira aziskata kujna”, veli Ivanovski. Vo momentot, Skopje raspolaga so samo tri hoteli so 5 yvezdi, Arka, Stoun Brix i Aleksandar Palas, vo koi prose~na cena za no}evawe e 120 evra. Meriot na svetsko nivo ima 70% popolnetost na kapacitetot i pove}e od 3,5 milioni gosti koi imaat ~lenska karta na hotelot.

40

iljadi metri kvadratni nov kancelariski prostor se izgradi poslednive 2-3 godini vo Skopje

VERO CENTAR

40.000 м2

alpe adria lizing velat deka vo momentov klienti im se 9 kompanii, mnozinstvoto se me|unarodni, koi vkupno iskoristuvaat 93% od zgradata. Za solidna iskoristenost na delovniot prostor zboruvaat i vo avstriskiot investitor Soravija, kade {to iskoristenosta na kapacitetot e pove}e od 70%.Tamu zakupci se internacionalni kompanii kako Vip, Kapital banka, Evroins, KPMG, EBRD, IFC, Soni, Strabag.

Vo Soravija smetaat deka pazarot na nedvi`nosti ima idnina vo Makedonija, a ponudata doprva }e se zgolemuvala. “Vo periodot koga se grade{e centarot Soravija, vo Skopje samo okolu 10% od delovniot prostor mo`e{e da se klasificira kako A klasa, a tri godini podocna toj procent e zna~itelno zgolemen so izgradba na novi sofisticirani objekti. Toa zna~i deka i drugi kompanii naparvile procenka

deka pobaruva~kata za takov prostor }e se zgolemi i se odlu~ile da vlezat vo takva investicija”, veli Piter Rot, generalen direktor na Soravija-Makedonija. AGENCIITE VELAT: KIRIITE ZA DELOVEN PROSTOR ]E PA\AAT! Me|utoa, ne site delovni centri vo Skopje mo`e da se pofalat so dobra popolnetost na prostorot za iznajmuvawe. Agenciite za nedvi`nosti tvrdat deka polovina od biznis-centrite

zjaat prazni, visinata na kiriite e preceneta, a uslovite na pazarot smeneti. “Sekoga{ cenite vo novo izgraden objekt se povisoki od cenite na ostanatite delovni prostorii. Se trgnuva so po~etna cena od 20 evra za metar kvadraten, za na kraj da se spu{ti do 10 evra, pa duri i 8 evra, samo za da se izdade objektot. Fakt e deka nema novi pobaruvawa za deloven prostor, a buxetite na kompaniite se namaleni. Nie pred nekoe vreme uspeavme deloven prostor od 1.200 metri kvadratni da go zememe pod naem za cena od 8 evra po metar kvadraten”, veli Donka Filipovska od agencijata Bastion. Spored nea, problem e {to investitorite ne sakat da prifatat deka po ekonomskata kriza uslovite na pazarot se promeneti i

55 

 56 SPECIJALEN PRILOG SKOPJE SE GRADI

GRAVE

2.000 м2

BROJ 633  14/12/2011 www.kapital.mk

20-40 evra za metar kvadraten ~ini iznajmuvawe deloven prostor vo centarot na Skopje

treba da gi namalat cenite. “Mo`ebi pred dve godini ovie ceni za iznajmuvawe bile realni, me|utoa sega ve}e ne se. Primer e objektot Grave, koj pove}e od polovina e prazen, a se obiduvame da go izdademe pove}e od {est meseci”,

dodava Filipovska. I Analiti~arite na Forton MKA smetaat deka najatraktivnite lokacii za deloven prostor vo Skopje s$ u{te

dr`at visoki ceni za iznajmuvawe, koi vo prosek se dvi`at od 20 do 40 evra za metar kvadraten. “Cenite na atraktivnite

SPORED GLOBAL PROPERTY GUIDE

VO SKOPJE E NAJISPLATLIVO DA SE KUPUVA NEDVI@EN IMOT!

Internet-portalot Business Insider, povikuvaj} i se na podatoci od specijaliziranata internet-stranica za nedvi`nosti Global Property Guide, napravi lista na gradovi vo Evropa kade {to e najisplatlivo da se kupuva nedvi`en imot. Skopje, e vtor na listata, so godi{en bruto-prinos na investicija vo nedvi`nosti od 7,38%, vedna{ zad Budimpe{ta so stapka od 7,18%. Me|utoa, prihodite od iznajmuvawe ne se edinstveniot faktor za rangiraweto, tuku predvid se

zema i kolku regulativata e nakloneta kon investitorite vo nedvi`nosti, kolkavi se danocite na prihod od iznajmuvawe, kakva e biznis i politi~kata klima i sl. Skopje e ocenet kako pazar so visoki prinosi od iznajmuvawa, naklonet kon sopstvenicite na nedvi`nosti, so niski transakciski tro{oci i umereni danoci na prihod. Kako lo{i strani se navedeni serioznite ograni~uvawa vo pogled na pravoto na kupuvawe nedvi`nosti i politi~ko-bezbednosnite rizici.

lokacii }e ostanat stabilni cela godina, s$ dodeka ne se ispora~a noviot proda`en prostor vo 2012 godina”, velat od Forton MKA. Analiti~arite od Forton MKA kako faktor koj }e pridonese za namaluvawe na cenite na proda`niot prostor go poso~uvaat i proektot za izgradba na oblakoder vo op{tinata Aerodrom, finansiran od turski investitori, koj na pazarot }e ponudi 40.000 metri kvadratni proda`en prostor. So vlezot na francuskiot sinxir Mr. Bricolage, pak, koj e pandan na {vedskata Ikea, ponudata na deloven maloproda`en prostor }e se zgolemi za 4.500 metri kvadratni, se potencira vo analizata na Forton MKA. Cenite na biznis-kancelariite, spored analizata na Forton MKA, ve}e se namaleni za 9%. Ili ako pred edna godina novite bizniskancelarii koi se izgradija se izdavaa za 20-25 evra za metar kvadraten, sega tie se padnati na 15,5 evra. Za prostorot od klasa A ve}e se pregovara za ceni od 10 do 15 evra za metar kvadraten, dodeka za prostoriite od klasa B cenite na kiriite odat od 7 do 12 evra.


skopje_se_gradi_2011