Issuu on Google+

PROIZVODSTVO I IZVOZ NA HRANA

www.kapital.mk ttal tal. al m al mk k

sreda 21/12/2011 12/20 12/ 20111

KOJ E KOJ VO BIZNISOT SO HRANA VO MAKEDONIJA

PIVARA SKOPJE PRVA VO PIJALACI, SVISSLION VO HRANA MAKEDONIJA SI OSTANUVA SUROVINSKA BAZA

OBRIOT NAJDOBRIOT VKUS NA MESOTO VE]E 20 GODINI

POLOVINA OD IZVOZOT NA HRANA E SVE@O OVO[JE I ZELEN^UK

SO S O GGS1 S1 STANDARDITE DO POGOLEM IZVOZ NA HRANA

 48 SPECIJALEN PRILOG PROIZVOTSTVO I IZVOZ NA HRANA

BROJ 634  21/12/2011 www.kapital.mk

 Najgolema kompanija od sektorot hrana i pijalaci vo Makedonija e Pivara Skopje, koja e vo stranski race. Taa napravila i najgolema dobivka minatata godina, 11,2 milioni evra. Najgolema prehranbena kompanija vo dominantna doma{na sopstvenost e mesnata industrija Pekabesko

KOJ E KOJ VO BIZNISOT SO HRANA VO MAKED

PIVARA SKOPJE PR PIJALACI, SVISSL

DONIJA

RVA VO LION VO HRANA

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ako {to hranata vo svetot stanuva s$ poskapa, prehranbenata industrija dobiva s$ pogolemo strate{ko zna~ewe za sekoja zemja. Iako Makedonija va`i za zemjodelska zemja, izleguva deka ne mo`e nitu samata da se prehrani, zatoa {to uvozot na hrana raste so pobrza stapka otkolku izvozot. Vo Makedonija zemjodelstvoto, zaedno so prehranbenata industrija, vo vkupniot bruto-doma{en proizvod (BDP) u~estvuva so

K

NAJGOLEMI IZVOZNICI NA HRANA I PIJALOCI (2010 godina) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Pivara Skopje Svislion VV Tikve{ Makprogres Vitaminka Povardarie Mega-mesna industrija Evropa - Skopje Plodovi Fruktus Brilijant

49 

 50 SPECIJALEN PRILOG PROIZVOTSTVO I IZVOZ NA HRANA

BROJ 634  21/12/2011 www.kapital.mk

15

proizvoditeli na hrana i pijalaci ima me|u 100-te najgolemi makedonski firmi spored ostvaren prihod vo 2010 godina

18%, od koi samo zemjodelstvoto i ribarstvoto so 12%, i prehranbenata industrija so 6%. So proizvodstvo i prerabotka na hrana vo Makedonija se zanimavaat okolu 5.100 kompanii. Me|u 100-te najgolemi kompanii vo Makedonija spored ostvareni prihodi vo 2010 godina, ima 15 kompanii proizvoditeli na hrana i pijalaci, koi ostvarile vkupno 413 milioni evra proda`ba. Najgolema kompanija vo prehranbenata industrija vo Makedonija e vsu{nost proizvoditel na pijalaci, a toa e Pivara Skopje. Spored ostvareni prihodi vo 2010 godina, prva e Pivara Skopje so prihodi od 65 milioni evra i profit od 11,2 milioni evra vo sopstvenost na gr~ka kompanija. Sleduvaat konditorskata Svisslion (sopstvenik na srpskiot Svisslion), Pekabesko (vo doma{na sopstvenost), IMB Mlekara Bitola (vo sopstvenost na srpskata mlekarnica Imlek), @ito Vardar Veles (vo doma{na sopstvenost), proizvoditelot na maslo za jadewe Brilijant [tip (doma{na

6%

od makedonskiot BDP go dava industrijata za hrana i pijalaci

NAJGOLEMI PROIZVODITELI NA HRANA I PIJALOCI VO MAKEDONIJA 1 Pivara Skopje 2 Svisslion 3 Pekabesko 4 IMb Mlekara 5 @ito Vardar 6 Brilijant 7 Mega 8 @ito Luks 9 Vitaminka 10 VV Tikve{ 11 Promes 12 Prilepska pivarnica 13 [e}erana Bitola 14 @ito - Veles 15 Makprogres

65,15 33,17 32,22 31,63 27,24 23,98 23,87 22 20,15 18,97 18,59 18,59 18 16,62 15,67

(prihod vo milioni evra - 2010 godina)

18,3

milioni evra e vkupnata dobivka na 15-te najgolemi prehranbeni kompanii vo Makedonija za 2010 godina

sopstvenost), proizvoditelot na meso i mesni prerabotki Mega (vo doma{na sopstvenost), @ito Luks Skopje (vo sopstvenost na gr~kiot Elbisko), Vitaminka Prilep (vo doma{na sopstvenost), Vinarskata vizba Tikve{ (vo doma{na sopstvenost), proizvoditelot na meso Promes (vo doma{na sopstvenost), Prilepska Pivarnica (vo doma{na sopstvenost), proizvoditelot na {e}er 4-ti noemvri (vo sopstvenost na bugarska firma), @ito Veles (vo doma{na sopstvenost) i konditorskata fabrika Makprogres od Vinica (vo doma{na sopstvenost). SAMO TRI KOMPANII SO IZVOZ POGOLEM OD 10 MILIONI DOLARI Vkupniot izvoz na hrana od Makedonija izminatata 2010 godina dostigna vrednost od 329 milioni dolari, {to e okolu 10% od vkupniot makedonski izvoz, dodeka uvozot na hrana minatata godina dostigna 558 milioni dolari. [to zna~i deka so izvozot na hrana

413

milioni evra e vkupniot prihod na 15-te najgolemi prehranbeni kompanii vo Makedonija za 2010 godina

od Makedonija se pokrivaat 59% od vrednosta na uvozot na hrana koj go pravime za edna godina. Vrednosno minusnoto saldo na Makedonija vo trgovijata so hrana so svetot iznesuva 229,40 milioni evra. Na listata Top 100 izvoznici ima 19 kompanii od prehranbenata industrija. Pritoa, tuka vleguvaat i konditorskite fabriki i trgovcite so zelen~uk i ovo{je. Vkupniot izvoz na ovie kompanii za minatata godina iznesuval 121 milioni dolari. Na vrvot na listata so najgolemi izvoznici so izvoz pogolem od 10 milioni dolari se samo tri kompanii - Svisslion, Makprogres i Vitaminka, a ~etvrta e industrijata za meso Mega. Najgolemi izvoznici na hrana i pijalaci od Makedonija se Pivara Skopje so izvoz od okolu 20 milioni dolari, Svisslion (okolu 13,3 milioni dolari), Vinarska vizba Tikve{ (11,3 milioni dolari), Makprogres (11 milioni dolari), Vitaminka (10,3 milioni

5.100 3 kompanii se zanimavaat so proizvodstvo i prerabotka na hrana vo Makedonija

od pette najgolemi prehranbeni kompanii vo Makedonija se vo stranski race

NAJGOLEMI PROIZVODITELI NA HRANA SPORED SEKTORI MLEKARSKA INDUSTRIJA

IMB MLEKARA BITOLA

 prihod vo 2010 godina: 31,6 milioni evra  dobivka vo 2010 godina: 91 iljada evra VINO

VV TIKVEле

 prihod vo 2010 godina: 18,9 milioni evra  dobivka vo 2010 godina: 300 iljadi evra MESNA INDUSTRIJA

PEKABESKO

 prihod vo 2010 godina: 32,2 milioni evra  dobivka vo 2010 godina: 1,27 milioni evra

Pokraj mesnite prerabotki, Pekabesko se zanimava i so uvoz i distribucija na hrana, taka {to treba da se zeme predvid deka vo vkupniot prihod i ovoj segment zema odreden udel. KONDITORSKA INDUSTRIJA

SVISSLION

 prihod vo 2010 godina: 33,2 milioni evra  dobivka vo 2010 godina: 1,7 milioni evra PIJALACI I VODI

PIVARA SKOPJE

 prihod vo 2010 godina: 65,1 milioni evra  dobivka vo 2010 godina: 11,25 milioni evra

dolari), Povardarie (9,8 milioni dolari), Mega (9,87 milioni dolari), Evropa (8,95 milioni evra), Plodovi Fruktus na Agrokor (7 milioni dolari), proizvoditel na maslo za jadewe Brilijant (6,1 milioni dolari), konditorska fabrika Multiprom (6,1 milioni dolari), izvoznikot na nalivno vino Rigo Impeks (6 milioni dolari), vinarnicata Vizba Valandovo na

PEKABESKO E NAJGOLEMA PREHRANBENA KOMPANIJA SO DOMAлеEN KAPITAL

Gledano po industrii, me|u 100te najgolemi kompanii vo Makedonija, najbrojni so mnozinski doma{en kapital se trgovskite i distributerskite kompanii. Duri edna tretina od najgolemite kompanii vo doma{ni race, ili 11, se od oblasta na trgovija i distribucija, {to e samo otslikuvawe na realnosta deka trgovskoto, odnosno uvozni~koto lobi e mnogu silno vo makedonskata ekonomija. Vtora najbrojna industrija so {est kompanii vo mnozinska doma{na privatna sopstvenost e prehranbenata industrija. Najgolema doma{na prehranbena kompanija e Pekabesko vo sopstvenost na Slobodan Kutreski, a sleduvaat Brilijant, Mega, Promes, @ito Vardar Veles i Makprogres.

Agrokor (5 milioni dolari), fabrikata na slovene~ki Fruktal vo Makedonija (4,9 milioni dolari), Baxo od Bogdanci izvezuva i

proizveduva zelen~uk (4,73 milioni dolari), Oaza od [tip izvezuva zelen~uk (3,9 milioni dolari), proizvoditelot na sokovi Guda-

lat (3,7 milioni dolari), Mlekara Zdravje Radovo (3,65 milioni evra), proizvoditelot na meso Promes (3,6 milioni evra), Bas Tuti

51  SPECIJALEN PRILOG dekemvri 2011 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Veqko Vlahovi} br.11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Igor Petrovski Avtor na prilogot: Igor Petrovski Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk

Fruti izvoznik na ovo{je i zelen~uk (3,39 milioni dolari), Vori od Gevgelija izvoznik na prerabotki od ovo{je i zelen~uk (3,26 milioni dolari).

 52 SPECIJALEN PRILOG PROIZVOTSTVO I IZVOZ NA HRANA

BROJ 634  21/12/2011 www.kapital.mk

MAKEDONIJA SI OSTANUVA SUROVINSKA BAZA

POLOVINA OD IZVOZOT NA HRANA E SVE@O OVO[JE I ZELEN^UK

 So polovina milion hektari obrabotlivo zemji{te, Makedonija ne uspeva da se prehrani samata, pa uvozot na hrana niz godinite raste pobrzo od izvozot i godinava }e dostigne 650 milioni evra. A vo izvozot pak, so pove}e od 50% dominira sve`oto ovo{je i zelen~uk, proizvodi bez nikakva dodadena vrednost IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

oslednive deset godini izvozot na hrana od Makedonija vrednosno porasnal pet pati, od 66 na 328 milioni dolari vo 2010 godina. Me|utoa, istovremeno, uvozot na hrana porasnal od 211 milioni dolari vo 2000 godina na 560 milioni dolari lani. Toa zna~i deka ako izvozot za edna decenija

P

sme uspeale da go zgolemime za 262 milioni dolari, vo isto vreme za uvoz na hrana tro{ime 350 milioni dolari pove}e. Zaklu~ok: izvozot na hrana kaska zad uvozot, iako izvozot vo poslednite pet godini e zgolemen za 96,5%, {to se dol`i najmnogu na zgolemeniot izvoz na ovo{je i zelen~uk.

Makedonskite zemjodelci do regionalnite i evropskite pazari najlesno mo`at da stignat so proda`ba na sto~arski proizvodi, ovo{je i zelen~uk. Taka, ako se analizira strukturata na izvozot na hrana, duri 55% otpa|a na izvozot na ovo{je i zelen~uk. Vrednosta na izvezenoto ovo{je i zelen~uk od Makedonija lani

iznesuva{e 181,07 milioni dolari, {to e rast od 27% vo sporedba so prethodnata 2009 godina, dodeka vrednosta na izvezenoto ovo{je i zelen~uk vo izminatite pet godini e zgolemena za duri 108%. Vtora najgolema izvozna stavka se `itata i prerabotkite od `ita, na koi otpa|aat okolu 15% ili 48,11 milioni

53 

 54 SPECIJALEN PRILOG PROIZVOTSTVO I IZVOZ NA HRANA

IZVOZ I UVOZ NA HRANA OD MAKEDONIJA (vkupna vrednost, milioni dolari) 700 600 500

400 300 200 100

BROJ 634  21/12/2011 www.kapital.mk

0

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Vkupen izvoz

350

milioni dolari porasnal uvozot na hrana od 2000 do 2010

dolari, dodeka vrednosta na meso i prerabotki od meso lani iznesuva{e 37 milioni dolari, {to e okolu 11% od vkupniot izvoz na hrana lani. M a ke d o n i j a p o s l e d n i v e nekolku godini izvezuva najmnogu ovo{je i zelen~uk kako surovina, a uvezuva gotovi proizvodi za nekolkukratno povisoka suma. Ako se analizira uvozot na hrana, }e se vidi deka duri 23% od vkupniot uvoz na hrana ili 126 milioni dolari otpa|aat na uvoz na meso i prerabotki od meso. Vtora najgolema uvozna stavka kaj hranata se `itata i `itnite prerabotki, na koi otpa|aat 14% od vkupniot lanski uvoz na hrana ili 80 milioni dolari. Treta uvozna stavka e ovo{jeto i zelen~ukot, pa sleduva kafe, ~aj, kakao i za~ini i mlekoto i mle~nite proizvodi. Na listata Top 100 izvoznici ima 19 kompanii od prehranbenata industrija. Pritoa, tuka vleguvaat i konditorskite fabriki i trgovcite so zelen~uk i ovo{je. Vkupniot izvoz na ovie kompanii za minatata godina iznesuval 121 milioni dolari. Na vrvot na listata so najgolemi izvoznici, so izvoz pogolem od 10 milioni dolari, se samo tri kompanii - Svisslion, Makprogres i Vitaminka, a ~etvrta e industrijata za meso Mega. SUBVENCIITE RASTAT, OBRABOTUVAWETO NA ZEMJATA OPA\A Makedonija s$ pove}e izvezuva ranogradinarski proizvodi (surovina ili primaren

2008

2009

2010

Vkupen uvoz

UVOZOT NA HRANA DRASTI^NO RASTE

Uvozot na hrana vo prvite 10 meseci od godinava dostigna okolu 539 milioni dolari. Vo sporedba so istiot period lani, uvozot na hrana e zgolemen za 21%. Minatata godina Makedonija ja zavr{i so vkupen uvoz na hrana vo vrednost od 558 milioni dolari. No, spored dosega{niot trend, godinava sigurno }e zavr{ime so pogolem uvoz od lanskiot, koj sigurno }e nadmine 650 milioni dolari. Uvozot na hrana vo izminatite pet godini bele`i drasti~en porast. Taka, ako vo 2006 godina za prvite deset meseci sme uvezuvale hrana vo vrednost od 297 milioni dolari, pet godini podocna Makedonija uvezuva 80% pove}e hrana, {to e porazitelno za zemja koja se deklarira kako zemjodelska. Vo prvite 10 meseci od 2011 godina izvozot na hrana iznesuval 317,4 milioni dolari, {to e porast od 16,8% vo odnos na istiot period lani. proizvod), a mnogu malku prerabotki. Tokmu tuka ja gubi kondicijata pred konkurencijata od regionot, koja stanuva s$ pomo}na i s$ poagresivna, do toj stepen {to od evtinite makedonski domati i piperki proizveduva ajvar i lutenica i ni gi prodava kako skap uvozen proizvod. Toa e pogubno

2007

za makedonskata prehranbena industrija i na ova treba da rabotat i Vladata i biznismenite za {to pobrzo da gi promenat sostojbite, velat poznava~ite na prilikite vo ovoj sektor. Ednostavno, Makedonija mora da fati ~ekor so sosednite zemji za da ne go izgubi celosno doma{noto

55%

od makedonskiot izvoz na hrana e sve`o ovo{je i zelen~uk

proizvodstvo na hrana so dodadena vrednost i da stane surovinska baza za golemi agrokombinati od regionot. Vo Makedonija zemjodelskiot sektor so industrijata za prerabotka na hrana u~estvuva so 18% vo vkupniot brutodoma{en proizvod (BDP). Od 2006 godina Vladata po~na so pointenzivno subvencionirawe vo zemjodelstvoto. Od po~etnite 20 milioni evra, subvenciite za zemjodelcite vo 2011 godina se zgolemija na 115 milioni evra, a za slednata godina se planirani da iznesuvaat 130 milioni evra. Kako da ja merime opravdanosta od milionskite dr`avni subvencii kon zemjodelcite? Dali preku zgolemuvawe na proizvedenite koli~ini, preku pogolemata produktivnost, preku investi-

STRUKTURA NA UVOZ NA HRANA VO 2010 GODINA razni proizvodi za ishrana 12% dobito~na hrana 4% kafe, ~aj, kakao i za~ini 12% {e}er, prerabotki od {e}er i med 11% ovo{je i zelen~uk 12%

`ivi `ivotni 0%

meso i prerabotki od meso 23% mle~ni proizvodi i jajca 8%

ribi i prerabotki od ribi 4% `ita i prerabotki od `ita 14%

55 

[TO SME IZVEZUVALE NAJMNOGU VO 2010

DOMATOT E LIDER, GO SLEDAT KOLA^ITE I BISKVITITE

 Domat, sve` i razladen: 28 milioni dolari  Polovina izvoz za Srbija, ostatokot za Grcija, Bugarija i Bosna i Hercegovina  Kola~i, biskviti i ostanati konditorski proizvodi: 21 milion dolari  Najmnogu se izvezuva vo Hrvatska, BiH, Kosovo, Srbija i vo Romanija  Jabolka: 14 milioni dolari  Od celiot izvoz na jabolka, za 5 milioni dolari se izvezeni vo Irak, ostatokot vo Bugarija, Srbija, Turcija i vo Kosovo  Nalivno vino: 13 milioni dolari  Za Germanija oti{lo nalivno vino za 7 milioni dolari, za Hrvatska za 4,5 milioni dolari  Ajvar: 12 milioni dolari  Najgolemi pazari se Srbija so 2,5 milioni, Hrvatska so 2,1 milioni, potoa BiH, Germanija, Slovenija, site so nad eden milion dolari  Masla od son~ogled i nivni frakcii: 10,5 milioni dolari  Najmnogu vo Albanija, 8,4 milioni i Bugarija, 1,5 milioni dolari

rawe vo novi znaewa, oprema i tehnologija...? Na ovie dilemi nikoj nema odgovor. Toa {to zasega e vidlivo e deka parite za subvencii na zemjodelstvoto ne go menuvaat

makedonskoto zemjodelstvo, nitu go zgolemuvaat proizvodstvoto i izvozot na hrana. Iako Makedonija e bogata so plodno zemjodelsko zemji{te, iskoristenosta se namaluva

 Kolbasi i sli~ni mesni prerabotki: 10 milioni dolari  Polovina od ovoj izvoz odi za Srbija, ostanato vo BiH, Kosovo, Crna Gora  Bela i crvena zelka: 10 milioni dolari  Najgolemi kupuva~i se Polska, Srbija i Belorusija  Trpezno grozje: 8,5 milioni dolari  Grozje za 5,7 milioni dolari uvezla Srbija, a za eden milion Rusija

od godina vo godina. Podatocite na Zavodot za statistika poka`uvaat deka od 1.121.000 hektari se obrabotuvaat 509.000 hektari. Sporedeno so 2006 godina, povr{inata e

namalena za 5,3%. Tendencija na namaluvawe ima kaj oranicite i kaj bav~ite za 5,5%, kaj lozjata za 6%, a porast od 7,6% e zabele`an samo kaj ovo{nite gradini. Sumirano,

 56 SPECIJALEN PRILOG PROIZVOTSTVO I IZVOZ NA HRANA

STRUKTURA NA IZVOZ NA HRANA VO 2010 ribi i prerabotki od ribi 2,77%

`ita i prerabotki od `ita 14,64%

mle~ni proizvodi i jajca 2,41%

ovo{je i zelen~uk 55,09%

meso i prerabotki od meso 11,25%

BROJ 634  21/12/2011 www.kapital.mk

vo dr`avata ima 137.000 hektari neobrabotena zemjodelska povr{ina, {to e 33% neiskoristen potencijal. NITU DOVOLNO KOLI^ESTVA, NITU DOVOLNO KONKURENTNI PROIZVODI ZA IZVOZ Ekspertite predupreduvaat deka kako dr`ava nemame nitu koli~estva, nitu konkurentno proizvodstvo za pogolem izvoz. Tie velat deka ova e rezultat na serioznite nedostatoci na na{eto zemjodelstvo, kako {to se koristeweto nesoodvetna agrarna politika, zastarenata

`ivi `ivotni 1,24% razni proizvodi za ishrana 5,11% dobito~na hrana 0,16%

kafe, ~aj, kakao i za~ini 4,05%

tehnologija na proizvodstvo i malata poddr{ka od strana na dr`avata za prerabotuva~kite kapaciteti. Spored niv, vo idnina treba da se obrne vnimanie na izvozot na finalnoto proizvodstvo. Vo posledno vreme nekoi od najgolemite makedonski biznismeni se vrtat kon investicii vo zemjodelstvoto i proizvodstvoto na vino. Se ~ini, tie navreme sfatile deka vo zemjodelstvoto ne e isplatlivo da se proizvedu-

{e}er, prerabotki od {e}er i med 3,29%

vaat samo surovini i deka sekoja faza na prerabotka nosi dopolnitelna zarabotka. Samo edna faza na prerabotka i dorabotka na osnovnite zemjodelski proizvodi mo`e da im donese i po nekolku milioni evra zarabotka. Poradi toa, mnogu od biznismenite koi vlegoa vo zemjodelstvoto investiraat vo prerabotuva~ki kapaciteti i vo dorabotka na zemjodelskite proizvodi, vo nova tehnologija i osovremenuvawe na proizvodstvoto, so

{to ja zgolemuvaat efikasnosta i prinosite, a so toa i zarabotkata koja ja dobivaat od nivnata investicija vo zemjodelstvoto. “Vo Makedonija re~isi celoto zemjodelsko proizvodstvo se prodava od niva. Mnogu malku ima finalizacija na primarnoto proizvodstvo. Vo dvata kombinati vo koi investirav, Crveni bregovi i Stobi, koga vlegovme se proizveduva{e 10 iljadi toni `ito, 6-7 milioni kilogrami grozje, ima{e 5.000 jagniwa, se proizveduvaa 80 iljadi kilogrami sirewe, 3.000 kilogrami ka{kaval, od ovo{jeto se proizveduvaa 400 toni praski, 60 toni vi{ni... Koga }e se sobere celoto proizvodstvo, ne se pravat vkupni prihodi ni pet milioni evra. Kolku za sporedba, samo edna faza - prerabotka na grozjeto vo vino - vo vinarnicata Stobi sozdava vrednost pogolema od osum milioni evra�, objasnuva Min~o Jordanov, sopstvenik na vinarnicata Stobi i investitor vo u{te nekolku agrobiznisi.

 58 SPECIJALEN PRILOG PROIZVOTSTVO I IZVOZ NA HRANA

BROJ 634  21/12/2011 www.kapital.mk

d edna mesarnica vo skopski Чair do kompanija {to ima godi{en promet od blizu 20 milioni evra – toa e prikaznata za razvojot na Promes, eden od najgolemite proizvoditeli i izvoznici na meso i mesni prerabotki vo Makedonija. Promes po~na so rabota vo 1992 godina, skromno so nekolku vraboteni, a denes sme me|u 100-te najgolemi kompanii, so pove}e od 250 vraboteni. Procesot na postojano usovr{uvawe i primena na najsovremenite tehni~kotehnolo{ki dostignuvawa se sekojdnevie vo raboteweto na Promes. Spored poslednoto panel-istra`uvawe sprovedeno vo Makedonija, Promes e kompanija koja se nao|a na prvo mesto po odnos pazarniot udel vo Makedonija od oblasta na mesnite industrii po volumen i vrednost na proda`ba. Ova, pred s$ se dol`i na faktot {to nie kako kompanija odli~no gi poznavame specifikite na makedonskiot pazar, kulturata, tradicijata, vkusovite i barawata na potro{uva~ite i na toj na~in uspevame na najdobar mo`en na~in da im se pribli`ime na na{ite potro{uva~i zadovoluvaj}i gi i barawata na najpribirlivite potro{uva~i. Proizvodstvoto vo Promes se odviva po najsovremena tehnologija, po strogo

O

NAJDOBRIOT VKUS NA MESOTO VE]E 20 GODINI propi{ani recepturi i na~in na proizvodstvo. Za na{ata odgovornost i posvetenost govorat i faktite deka na{ite proizvodi se od najvisok kvalitet. Tie postojano se testiraat vo nezavisni laboratorii koi se sertificirani i ovlasteni od dr`avata za ovoj tip kontroli i istra`uvawa. Promes e sertificirana so HACCP (sistem za bezbedno proizvodstvo na hrana). RABOTEWETO NA PROMES E PODELENO NA NEKOLKU SEGMENTI:  Proda`ba na sve`o meso;  Proizvodstvo i proda`ba na sve`i proizvodi;  Proizvodstvo i proda`ba na suvomesnati proizvodi:  grupacija {unki;  grupacija bareni prozivodi;  ka~ena roba;  kolbasi~arski proizvodi. Za potrebite na na{eto proizvodstvo sme direktni uvoznici na surovini od Germanija, Avstrija i drugi dr`avi. So na{ite partneri imame dolgoro~ni dogovori koi ni ovozmo`uvaat sekoga{ da imame najdobar kvalitet na surovini vo dovolna koli~ina za da mo`e da odgovorime na site barawa od pazarot. So na~inot kako pristapuva kon barawata na pazarot, so na~inot na proizvodstvo, distribucija i proda`ba Promes ima sozdadeno komparativni prednosti koi nesomneno pravat da e prv, a toa se:  Direkten uvoz na surovini za svoite potrebi;  Sopstveni proizvodstveni kapaciteti;  Sovremena tehnologija za proizvodstvo;

 Sopstvena maloproda`na mre`a (35 objekti niz Makedonija);  Sopstvena distribucija na proizvodite do na{ite klienti so vozila koi se kompletno opremeni i klimatizirani. MISIJA NA PROMES:  Postojano fokusirawe kon potro{uva~ite i zadovoluvawe na nivnite potrebi za mesni i suvomesni proizvodi;  Sekoga{ na na{ite potro{uva~i da im ponudime golem izbor zdravi, sve`i, kvalitetni i prov-

ereni mesni proizvodi;  So Promes kupuva~ite sekoga{ pravat „Odli~en izbor” VIZIJA NA PROMES: Da bideme pazaren lider vo dejnosta. Da osvojuvame i plenime so vrvniot kvalitet i pristapot sekade kade {to }e se pojavime. Da propagirame kultura na ishrana koja zna~i vodewe smetka za konsumirawe sve`i, zdravi i provereni proizvodi. Nie sme kompanija koja vodi gri`a za op{testvoto, na{ite potro{uva~i, na{ite vraboteni i sopstvenicite.

SO GS1 STANDARDITE DO 59  POGOLEM IZVOZ NA HRANA  Za proizvoditelite i za izvoznicite na hrana i pijalaci od vitalna va`nost e da ja obezbedat preglednosta i mo`nosta za sledewe niz distributivniot sinxir

akedonskite kompanii mo`at da ja zgolemat svojata konkurentnost na doma{niot i na stranskiot pazar dokolku gi sledat i efikasno gi implementiraat standardite na GS1 (GS1) sistemot. GS1 sistemot vo svetot e najmasovno koristen sistem na standardi vo sinxirot na snabduvaweto. “Svetskata trgovija ne prifa} a stoki koi{to ne se ozna~eni po aktuelnite i svetski prifatenite standardi, poradi {to se nametnuva potreba, odnosno sozdava i obvrska proizvodite na makedonskite kompanii da se vklopat i da se usoglasat so istite”, veli Sla|ana Milutinovi}, izvr{en direktor na GS1 Makedonija. Osnovata na prepoznatlivosta na konkretnata firma na nacionalniot i na svetskiot pazar e edinstveniot GS1 mati~en broj, koj go dodeluva GS1 Makedonija. GS1 Makedonija e edinstven ovlasten pretstavnik na Me|unarodnata GS1 organizacija vo zemjava, so sertifikat za ekskluzivni prava za primena i razvoj na GS1 sistemot na teritorijata na Makedonija, kako i za dodeluvawe na edinstveniot GS1 mati~en broj. Sekoja firma za~leneta vo GS1 Makedonija dobiva svoj sopstven, edinstven, mati~en GS1 broj, koj{to vo nacionalni i svetski ramki e rezerviran samo za nea i e osnova na koja taa gi izrabotuva bar-kodovite za svoite proizvodi.

M

[TO E, VSU[NOST, GS1?

Akronimot GS1 ozna~uva i potencira organizacija koja zazema prvo mesto vo povrzuvaweto na me|unarodnata trgovija so primena na eden globalen sistem na otvoreni standardi, odnosno e simbol na sloganot: << eden edinstven

globalen jazik na biznisot >> koj podrazbira: eden globalen sistem - eden globalen standard - edno globalno re{enie – broj eden organizacija za standardizacija - unifikacija na trgovijata so eden globalen sistem na otvoreni standardi. GS1 standardite se zaokru`ena celina, kompakten i me|usebno kompatibilen tehnolo{ki sistem za upravuvawe so sinxirot na snabduvawe, baziran vrz precizni pravila i standardi koi{to go identifikuvaat proizvodot. Informaciite sodr`ani vo bar-kodovite koi{to se nositeli na podatocite za proizvoditelot i samiot proizvod se prenesuvaat po elektronski pat, na koj na~in se sozdavaat uslovi za vr{ewe na elektronskata trgovija. “Makedonija dosega ima relativno malku postignato vo oblasta na elektronskiot prenos na bar-kodirani informacii i vo razvojot na elektronskata trgovija. Za da se izvr{i efikasen prodor vo ovie tehnologii, kako i za ponatamo{niot razvoj na GS1 sistemot vo zemjava i nejzinoto vklu~uvawe vo me|unarodnite tekovi na elektronskoto vodewe na biznisot, potrebna e podgotovka ne samo na kompaniite koi se proizvodno orientirani i poradi plasmanot na svoite proizvodi se obvrzani da gi bar-kodiraat svoite proizvodi, tuku i na site ostanati stopanski subjekti u~esnici vo sinxirot na ponudata i pobaruva~kata”, objasnuva Milutinovi}. Vo taa nasoka, GS1 Makedonija odr`uva besplatni seminari,

trening-obuki, rabotilnici i sl. so u~estvo na doma{ni i stranski eksperti i specijalizirani kompanii za implementacija na IT-re{enija za aplikacija na

GS1 standardite i kompletno opremuvawe na firmite za avtomatska identifikacija i elektronska razmena na podatocite.


proizvodstvo_i_izvoz_na_hrana__2011