Issuu on Google+

Pretpriema~ &...

MENAXIRAWE SO RIZICI KAJ KOMPANIITE

APETITOT ZA RIZICI E DOBAR, SAMO DA SE KONTROLIRA “JADEWETO”


BROJ 671



05/09/2012



IGOR PETROVSKI igor.petrovski@kapital.mk

o fevruari 2008 godina, bordot na direktori na francuskata banka Sosiete `eneral dobi edna zastra{uva~ka informacija: eden od nejzinite brokeri zagubil 7,2 milijardi dolari. @erom Kerviel, doti~niot broker, imal dozvola da rizikuva so hartiite od vrednost do iznosot od 183 milioni dolari. Me|utoa, od 2005 godina, Kerviel go ignoriral toj limit i prezel rizik vo vrednost od 73 milijardi evra – pove}e i od pazarnata vrednost na celata kompanija. Bordot na bankata, menaxerite, sistemot za menaxirawe so rizici (ang: risk management), kako i internite kontroli ne uspeale da go otkrijat, u{te pomalku da go spre~at toa “kockawe” na Kerviel so parite na bankata. Koga kone~no be{e otkriena celata rabota, ova zatajuvawe vo procesite na menaxirawe so rizikot ja ~ine{e Sosiete `eneral i nejzinite klienti i akcioneri, mnogu pari i reputacija. Sli~ni propusti vo upravuvaweto so rizikot bea pri~ina za skandalite vo {vajcarskata banka UBS, i angliskata Barings, koja pak, propadna vo 1995 godina, poradi {pekulativnite investicii na eden od nejzinite brokeri. Vsu{nost, i finansiskata kriza od 2008 godina, koja{to prerasna vo svetska ekonomska kriza, od koja{to dobar del od svetot s$ u{te ne mo`e da zakrepne, be{e predizvikana od lo{i odluki na menaxerite, odnosno pregolemoto izlo`uvawe na rizik vo razli~ni kategorii: pazar, kreditirawe, devizni kursevi, trguvawe so finansiski

V

EDEN PRIMER NA KLASIFIKACIJA NA RIZICITE 1. FINANSISKI RIZIK

 a) Kredit (bankrot, rejting);  b) Cena (stoki, kamatna stapka, devizen kurs);  v) Likvidnost (gotovinski tek).

2. OPERATIVEN RIZIK

 a) Biznis-operacii (efikasnost, sinxir na nabavki, biznis-ciklusi);  b) Informaciska tehnologija.

3. STRATE[KI RIZIK

 a) Reputacija (lo{ publicitet i sl.);  b) Demografski i sociokulturolo{ki trendovi;  v) Regulatorni i politi~ki trendovi.

4. HAZARDEN RIZIK

MENAXER

www.kapital.mk

 a) Po`ar i drugi o{tetuvawa na imotot predizvikani od elementarni nepogodi;  b) Kra`ba i drugi vidovi kriminal; povredi;  v) Bolesti.

VO VREME NA EKSPANZIJA APETITOT ZA RIZIK KAJ MENAXERITE RASTE, I TOA MASOVNO PREZEMAWE RIZIK PO^NUVA DA STANUVA GLOBALEN RIZIK, KAKO [TO SE SLU^I I SO SVETSKATA EKONOMSKA KRIZA. VEDNA[ OTKAKO TAA SE RASPLAMTI FOKUSOT SE PREFRLI KON ZA[TITATA OD RIZICI, ODNOSNO UPRAVUVAWETO SO NIV. SEKOJA MUDRA KOMPANIJA TREBA NA CENTRALNO MESTO DA JA POSTAVI POLITIKATA ZA MENAXIRAWE SO RIZICI, VELAT EKSPERTITE instrumenti... “Vo vreme na ekspanzija apetitot za rizik kaj menaxerite raste, i toa masovno prezemawe rizik po~nuva da stanuva globalen rizik, kako {to se slu~i i so svetskata ekonomska kriza. Vedna{ otkako taa se rasplamti fokusot se prefrli kon za{titata od rizici, odnosno upravuvaweto so niv. Sekoja mudra kompanija treba na centralno mesto da ja postavi politikata za menaxirawe so rizici”, veli Verica Haxivasileva-Markovska, partner vo konsultantskata ku}a AAG. Taa dodava deka upravuvaweto so rizici kaj golemite makedonski kompanii, osobeno onie {to se del od me|unarodnite sistemi, ve}e e del od vkupnoto strategisko razmisluvawe. Problemot, spored nea, e kaj sektorot na mali i sredni kompanii, kaj koi{to voobi~aeno fali strate{koto planirawe. Na krajot na juni ovaa godina Makedonskiot institut na direktori, kade {to Haxivasileva-Markovska e i Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) organiziraa rabotilnica posvetena na upravuvaweto so rizicite i na ulogata na kompaniskite odbori vo ovaa nasoka. Upravuvaweto so rizicite i na~inot kako toa stanuva del od dobroto korporativno upravuvawe e eden od fokusite na sorabotkata me|u Institutot i IFC, koi }e sproveduvaat pove}egodi{en proekt za prodol`uvwe na promoviraweto korporativno upravuvawe i pridobivkite od toa za makedonskite kompanii i banki. Vo Makedonski Telekom, kompanija {to e del od me|unarodnata grupacija Doj~e Telekom, sektorot za upravuvawe so rizici postoi od 2003 godina, oformen od strana na aktuelniot negov rakovoditel, Dimitar Serafimov. Serafimov veli deka ovoj sistem vo negovata kompanija e organiziran decentralizirano, {to podrazbira deka se opredeleni lica za

kontakt od sekoj oddel na firmata, koi{to se vo koordinacija so sektorot za upravuvawe so rizici. Kompaniskite i rizicite od delovnoto okru`uvawe, voobi~aeno se kvantificiraat, izrazeni vo nekoj monetaren indikator so soodvetna procena na verojatnosta na pojavuvawe. Osobeno zna~ajni se merkite i na~inite za namaluvawe, prenos na treti strani (Osiguritelni dru{tva) i / ili izbegnuvawe na rizicite. Voobi~aenoto sfa}awe za rizicite e vo kontekst na nivniot negativen del, no tie sodr`at i pozitiven del (oportuniteti), koi pak treba da se identifikuvaat vo {to e mo`no pogolema merka i istite prevzemaat. “Kontakt-licata se obi~no menaxeri od sredno ili visoko nivo, koi {to imaat golemi poznavawa od svojot del na raboteweto, no i razbirawa za pogolemata slika, odnosno kako funkcionira kompanijata i biznisot vo celost. Tie sfatija deka sistemot za upravuvawe so rizici e za nivni potrebi i nivno dobro, kako na primer slednava situacija: ako nedostasuvaat pari za nekoi proekt, vo odnos na planiranite so buxetot, toga{ toj del {to ne e planiran, go prijavuvaat kako rizik, a toa im pomaga da se borat za odobruvawe na resursi od strana na povisokiot menaxment. Isto taka se za{tituvaat sebesi, so toa {to se transparentni, uka`uvaj}i na mo`nite rizici vo odnos na planiranoto, a gi naveduva i da razmisluvaat, podobro da upravuvaat so svoite resursi”, objasnuva Serafimov.

RIZIKOT NE MORA DA IMA NEGATIVEN PREDZNAK Za da go menaxirame rizikot, prvo treba da definirame {to zna~i toa rizik. Tradicionalno, rizikot se gleda kako negativna kategorija. Pove}eto leksikoni go definiraat rizikot kako izlo`uvawe na nekoja opasnost ili hazard. No, kako {to se naveduva vo prira~nikot na Svetskata finansiska korporacija (IFC), “Prezemawe

DIMITAR SERAFIMOV RAKOVODITEL NA SEKTOROT ZA UPRAVUVAWE SO RIZICI VO MAKEDONSKI TELEKOM

Ima razli~ni pristapi vo menaxiraweto na rizicite, vo zavisnost od toa za kakva industrija se raboti. Vo telekom industrijata koristime pove}e alatki, kako {to se scenario analiza, analiza na gotovinskiot tek, analiza na senzitivnosta i simulacii vo delot na ocenka na investiciite za odredeni pogolemi proekti, analiza na t.n. drvo na odluki (decision tree analysis) , kade {to se crta eden vid na dijagram vo vid na drvo, na koe {to sekoja granka zavr{uva so jazol koja ozna~uva nosewe na soodvetna odluka i promena na tekot na nastanite.

49 


 50

MENAXER ЧEKORI VO PROCESOT NA MENAXIRAWE SO RIZIKOT ЧEKOR 1: Napravete spisok na site mo`ni rizici so koi{to se soo~uva firmata – specifi~ni za samata firma, sektorot i pazarot; ЧEKOR 2: Izmerete i odlu~ete koj rizik da se “hexira”, izbegne ili zadr`i, vrz osnova na vlijanieto {to bi go imal vrz vrednosta na firmata; ЧEKOR 3: Za rizicite {to se “hexirani”, izberete produkti za hexirawe rizici i odlu~ete kako }e gi menaxirate i monitorirate rizicite {to se zadr`ani; ЧEKOR 4: Opredelete gi dimenziite na rizikot vo koj{to imate prednost vo odnos na konkurencijata i selektirajte organizaciska struktura {to e pogodna za prezemawe rizik. rizik: Od aspekt na korporativnoto upravuvawe”, kineskiot simbol za “kriza” dava podobar opis na poimot rizik. Prviot del od simbolot ozna~uva “opasnost”, dodeka vtoriot ozna~uva “mo`nost, {ansa”, {to zna~i go pravi rizikot svoeviden miks od opasnost i mo`nost. Povrzuvaj}i gi ovie dve kategorii definicijata istaknuva deka ne mo`e da imate edna (mo`nost) bez drugata (opasnost) i deka ponudite {to izgledaat premnogu dobri za da bidat vistiniti (nudewe mo`nost so mal ili bez rizik) naj~esto ne se vistiniti. Kineskata definicija za rizik/kriza uka`uva na faktot deka organizaciite so dobra politika za prezemawe rizik ne samo {to mu prio|aat na rizikot so smirenost, tuku isto taka aktivno go menaxiraat rizikot vo dobri i lo{i vremiwa. Menaxmentkonsultantite {to rabotat so makedonskite kompanii na voveduvaweto praktika za

upravuvawe so rizici, velat deka op{toto mislewe e deka toa zna~i menaxirawe, pred s$, so finansiski rizici, odnosno sektorot za finansii e toj {to generalno se zanimava so rizicite na edna kompanija. “Me|utoa, realnosta e deka celiot operativen del od biznisot e izlo`en na rizici, po~nuvaj}i od tehni~ki raboti kako napojuvawe so elektri~na energija, nabavkite, bezbednosta na informaciite, rizikot po ~ovekovite resursi i ostanatite aspekti od sekojdnevnoto funkcionirawe na edna kompanija”, objasnuva Jasmina Trajkovski od konsultantskata ku}a Trajkovski i partners, ~ija potesna specijalnost se politikite za upravuvawe so rizici. Taa go naveduva kako primer navidum banalniot problem so snemuvaweto struja vo zgradata kade {to e smestena ovaa konsultantska firma. Neodamna dva dena

KONSULTANTKATA JASMINA TRAJKOVSKI NAVEDUVA ^ETIRI GLAVNI NA^INI NA UPRAVUVAWETO SO RIZICI: 1. Ni{to da ne se prezema: se ostava s$ na stihijata, pa {to bide, neka bide; 2. Da se izbegne rizikot: pr., ako smeta{ deka ima rizik da napravi{ soobra}ajka ako vozi{ avtomobil, voop{to nema da vozi{; 3. Spravuvawe so rizikot: razmisluva{ koja merka da pomogne rizikot da se namali ili kontrolira: pr. stavawe antivirus softver vo kompjuterskiot sistem na kompanijata, bezbednosni kameri, obuka na vrabotenite za opasnostite od rizik i nivno spre~uvawe, itn. 4. Transfer na rizikot: naj~esto rizikot se transferira kon osiguritelna kompanija, odnosno se osiguruva imot, zalihi, transport... nemalo struja vo zgradata poradi pregoren transformator, pa site vraboteni morale da si odat doma i ottamu da si gi menaxiraat


BROJ 671



05/09/2012



MENAXER

www.kapital.mk

JASMINA TRAJKOVSKI DIREKTOR VO KONSULTANTSKATA KU]A TRAJKOVSKI I PARTNERI

“Op{toto mislewe kaj malite i srednite kompanii e deka menaxiraweto so rizici pred s$ se odnesuva na finansiskite rizici, odnosno sektorot za finansii e toj {to generalno se zanimava so rizicite na edna kompanija. Me|utoa, realnosta e deka celiot operativen del od biznisot e izlo`en na rizici, po~nuvaj}i od tehni~ki raboti kako napojuvawe so elektri~na energija, nabavkite, bezbednosta na informaciite i ostanatite aspekti od sekojdnevnoto funkcionirawe na edna kompanija.” svoite obvrski, kolku {to mo`at. “Sre}a {to be{e nasred leto, pa dinamikata na aktivnosti e namalena. Zamislete da snema struja vo vreme koga brzame so ispolnuvawe na nekoja dogovorena obvrska vo rok, a klientot ~eka. Ili zamislete da snema struja vo nekoja fabrika?! [to se odnesuva do rizicite po ~ove~kite resursi, sekoga{ postoi verojatnost nekoj od klu~nite lu|e da zamine, nekoj da se razbole i sl.”, veli Jasmina Trajkovski.

Taa dodava deka analizata na rizicite za edna kompanija treba da se poednostavi, da ne bide toa nekakva preterano komplikuvana metodologija {to samo }e gi odvrati menaxerite od potrebata da razmisluvaat voop{to za rizicite. Treba da se vidi {to e toa vredno {to go poseduva kompanijata, koi se zakanite i rizi~nite scenarija i na krajot so kakvi merki da se za{titi kompanijata. “Ima razli~ni pristapi vo menaxiraweto na rizicite, vo zavisnost od toa za kakva

51 

industrija se raboti. Vo telekom industrijata koristime pove}e alatki, kako {to se scenario analiza, analiza na gotovinskiot tek, analiza na senzitivnosta i simulacii vo delot na ocenka na investiciite za odredeni pogolemi proekti, analiza na t.n. drvo na odluki (decision tree analysis) , kade {to se crta eden vid na dijagram vo vid na drvo, na koe {to sekoja granka zavr{uva so jazol koja ozna~uva nosewe na soodvetna odluka i promena na tekot na nastanite. Sekoja odluka go menuva tekot na nastani i e propratena so odredena verojatnost za pojavuvawe”, objasnuva Dimitar Serafimov, od Makedonski Telekom. Toj veli deka upravuvaweto so rizici e sostaven del od `ivotot, i deka nie i ne sme sekoga{ svesni deka vsu{nost menaxirame so rizici. “Eve ednostaven primer: planirame da odime na vikend vo Ohrid. Sekako deka }e vidime kakva e vremenskata prognoza. I planirame koj period }e trgneme, za da izbegneme eventualen mete` po pati{atata. Ili pak, sakame da odime na nekoj gr~ki ostrov. Ne sme sigurni kakva e pokrienosta tamu so bankomati, dali na{ata kreditna karti~ka se prifa}a vo pove}eto proda`ni mesta na ostrovot, pa pravime edno malo istra`uvawe na Internet za toa. I soodvetno na toa {to }e go doznaeme, reagirame. Toa e menaxirawe so rizikot da ostaneme bez pari srede ostrov”, veli Serafimov.


NA 12 SEPTEMVRI VO “KAPITAL” ^ITAJTE

SPECIJALEN PRILOG

“NOVI TEHNOLOGII ZA SOVREMENO @IVEEWE” “Kapital” vo ovoj specijalen dodatok Vi gi pretstavuva najnovite tehnolo{ki usovr{eni aparati koi sovremenoto `iveewe go podignaa na nivo na sovr{enstvo!  Analiza na pazarot - {to se nudi i {to se bara na makedonskiot pazar? Koi tehnolo{ki aparati, neophodni vo sovremenoto `iveewe, se najbarani od makedonskite potro{uva~i?  Koi se kriteriumite na makedonskiot potro{uva~ pri izborot na sovremeni tehnolo{ki aparati funkcionalnosta, energetskata efikasnost ili pak dizajnot i `elbata na kupuva~ite?  Kolkavo e vlijanieto na ve}e doka`anite brendovi so inovativni tehnologii vrz odlukata za kupuvawe?  Kolku se barani energetski efikasnite aparati na na{iot pazar i kakva e informiranosta na potro{uva~ite za “A” oznakata koja ja sodr`at ovie aparati? ZA POVE]E INFORMACII VO VRSKA SO PRILOGOT I ZA KOMERCIJALNO PRETSTAVUVAWE VO ISTIOT OBRATETE SE NA DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL prilozi@kapital.com.mk TELEFON 02 3298 110 LICA ZA KONTAKT: GORDANA MIHAJLOVSKA I BOBAN \ORGIEVSKI

NA 19 SEPTEMVRI VO “KAPITAL” ^ITAJTE

SPECIJALEN PRILOG

AVTO “VISOKI OKTANI NA MAKEDONSKITE PATIШTA”  Vo ovoj specijalen dodatok “Kapital” vi gi pretstavuva najbaranite marki na avtomobili od visoka klasa na makedonskiot pazar.  Koi se najprodavani “delovni avtomobili” vo Makedonija?  Kakvi avtomobili vozat makedonskite menaxeri?  Kolkav del od proda`bata na novi avtomobili otpa|a na ovaa kategorija vozila?  [to naj~esto baraat klientite vo ovoj pazaren segment?  Koi se svetskite noviteti vo tehnologijata {to gi pravat avtomobilite poednostavni za koristewe, posigurni i poekonomi~ni?  Koi novi modeli na avtomobili }e bidat prezentirani ovaa esen? ZA POVE]E INFORMACII VO VRSKA SO PRILOGOT I ZA KOMERCIJALNO PRETSTAVUVAWE VO ISTIOT OBRATETE SE NA DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL prilozi@kapital.com.mk TELEFON 02 3298 110 LICA ZA KONTAKT: GORDANA MIHAJLOVSKA I BOBAN \ORGIEVSKI


 54

NA RU^EK SO...

VLADIMIR ^ETKAR

ZA DA USPEE[, Z DA SE POTRUDI[  Negovata `ivotna prikazna bi bila odli~na prikazna za filmsko scenario. Qubopitnosta, otvorenosta, pozitivnoto razmisluvawe, samodoverbata, `elbata da se uspee go nosat od Ohrid vo SAD, kade {to go `ivee svojot amerikanski son. Za edinstveniot makedonski muzi~ar so viza artist i eden od retkite koj se obrazuval na svetski poznatiot univerzitet Berkli mo`nostite nemaat granici. Gi grabi i gi `ivee sekoj den PETRE DIMITROV petre.dimitrov@kapital.mk

astel so idejata deka eden den }e bide Indijana Xons. U{te kako mal, kako {to raska`uva, bil mnogu qubopiten i otvoren za novi soznanija. S$ sakal sam da proveri i da spoznae kako nastanale ne{tata. “Detstvoto e najbitniot period za sekoj ~ovek. Kakva li~nost }e stane{ zavisi od toa kakvo detstvo }e ima{. A jas imav prekrasno detstvo i rastev so roditeli od koi nemav nikakvi zabrani. Mnogu e

R

bitno decata da ne bidat ograni~eni. Moite me poddr`uvaa vo s$ {to pravev i sekoga{ me bodrea deka mo`am da napravam vo `ivotot s$ {to }e posakam. Va`no e ohrabruvaweto za s$ vo `ivotot da go dobie{ od familijata”, raska`uva ^etkar. Rasteweto vo negoviot roden grad Ohrid pridonelo da se razviva vo vistinskiot pravec. “Ohrid e unikatno i pomalo mesto, koe za sre}a, koga rastev be{e poza{titeno od razni vlijanija koi go uniformiraat `ivotot na lu|eto i pravat tie da ja

NA[ETO MENI

So ^etkar od bogatoto meni na Arabeska se odlu~ivme za ki ri`oto so mors plodovi, a za de no”. ad -l lo op “t sert

zagubat sopstvenata specifi~nost, taka {to ~esto znaev da se zatvoram vo sebe, {to mnogu mi pomaga{e da se spoznaam sebesi. Vo golemi sredini ne mo`e{ da go postigne{ toa. Ednostavno, goleminata te topi. U{te od mal ja sakav muzikata i u`ivav vo plo~ite na majka mi i tatko mi...” Osven muzikata, mnogu go interesirala i arhelogijata i istorijata. Se nudel volonterski da pomoga na arheolo{kite nao|ali{ta, no nikoga{ ne go anga`irale. No, toa ne go spre~ilo dosta vreme da pominuva na takvi mesta.


BROJ 629



16/11/2011



55 

NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

“Za mene toj svet be{e magi~en.” Vo periodot dodeka e vo osnovno u~ili{te zapi{uva i ni`o muzi~ko so glaven instrument violina, no vistinskiot instrument go otkriva vo sredno obrazovanie, koga po~nuva da sviri gitara. “Sredno zapi{av vo op{ta gimnazija. Ne se odlu~iv za sredno muzi~ko u~ili{te bidej} i ne se pronao|av sebesi vo klasi~nata muzi~ka, tuku vo modernata i urbanata. Sakav sloboda i individualnost vo izrazuvaweto.” Vo toj period po~nuva da pee vo hor. “Toa iskustvo mi ja poka`a mo}ta na harmonijata. Toga{ ja po~uvstvuvav za prv pat. Ubav be{e toj period. Bez nikakvi gri`i. Otsekoga{ sakav da peam i da sviram i imav mo`nost da go napravam toa. Ne svirev za da zarabotuvam, tuku od qubov. Nema poubavo ~uvstvo od toa.” Periodot od negoviot `ivot koj sleduva slobodno mo`e da se iskoristi za scenario za film. Razmisluval za prodol`uvawe na obrazovanieto na muzi~kata akademija vo

foto:: IV f foto IVANA KUZMANOVSKA IVANA KUZMANOV KUZM ANOV VSKA SKA SK

ZA SÈ MORA [ SAM

 Moite me poddr` uvaa vo s$ {to prav da napravam vo `i ev i sekoga{ me bo votot s$ {to }e posa drea deka mo`am kam


 56

 Sakam sloboda i indvidualnost vo izrazuvaweto

 Nikoga{ ne ~eka v nekoj da me “podbu ili da mi gi re{i tne” problemite

 Sekoga{ treba da go poka`e{ najdobroto od sebe i da go pobedi{ mitot za nesigurnosta

RRoterdam, oterda no denta koga trebalo ddaa zamine zami za Holandija dobil oodgovor d govor deka ima {ansi da pprodol`i rodol` na svetski poznatiot m uzi~ki kolex Berkli vo Boston, muzi~ki S AD. Go prijavil negoviot postar SAD. bbrat rat Va Vasko. ““Prethodno Pretho bev na audicija vo P eruxa vo Italija. Pesnata koja Peruxa jaa podgotviv podgo za tamo{noto pretsstavuvawe tavuva nau~iv da ja sviram ppoo sluh sluh, bidej}i notite ne mo`ev ddaa gi nnajdam. Profesorite bea ffascinirani ascini i vratite za Berkli m mii bea otvoreni.” RRazdelbata azdelb so Ohrid, familijata i so so prijatelite pr bila te{ka. ““Dotoga{ D otog nikoga{ go nemav nnapu{teno a pu{ Ohrid sam tolku ddaleku, aleku, me|utoa ogromnata potrebbaa da sse usovr{am kako muzi~ar me stavi m stav vo situacija da moram da go nap napravam toa. Za da us uspee{, za s$ mora{ da se ppotrudi{ sam. Takov bev i vo tine tinejxerskiot period, koga s$ sakav da nau~am odedna{. Za razlika od moite vrsnici, koi prete`no slu{ slu{aa rok-muzika, kaj mene se pojavi neskrotliva `elba da nau~am da sviram i da komponiram xez, fan fank i soul-muzika, me|utoa za `al, toga toga{ nema{e koj da me podu~i i da mi pomogne da gi razotkrijam tajn tajnite na ovie muzi~ki pravci, pa mor morav u{te od ranite godini da se oslonam o sam na sebesi. Toa me nap napravi mnogu posiguren i ponezavise visen podocna vo karierata.” Doa Doa|aweto vo SAD mu nosi mnogu nov novi mo`nosti, iako po~etokot mu bil te`ok. Se odlu~il da izbere ara aran`man, produkcija i xez-gitara bid bidej}i sakal da gi nau~i site tehn tehniki na kompletnata muzi~ka pr r du c produkcija. “Ed dna go “Edna godina bev smesten vo studdentski de entski dom so cimer koj be{e zzavisnik za avi v snik od droga. Na doa|awe mi ggii izgubija izgub kuferite i po~nav da ssee pra{uvam pra{ kaj sum do{ol. Ne m o`ev ~esto ~ mo`ev da kontaktiram so m ojata ffamilija i so prijatelite, mojata zza{to a{to ttoga{ Internetot be{e vvoo po~etna po~e faza, a telefonskite ppovici ovici bea skapi. No, za brzo vvreme reme rrabotite si dojdoa na svoe m esto. Zapoznav Z mesto. prekrasni lu|e, m o` `ev vvo `ivo da gi gledam moite mo`ev iidoli doli i da vospostavam kontakt ssoo niv i toa be{e prekrasno i moti motivira~ko. Iako pove}eto sstranci tranci dojdeni od site strani na ssvetot vetot ne n znaeja dovolno angliski, kkomuniciravme omunic so muzikata. Toa m mee smi smiri.” P pe Poo petgodi{noto studirawe nnaa Berkli, Ber na koj studirala

svetskata muzi~ka elita od Kvinsi Xouns do Aerosmit, nekolku godini ostanuva vo Boston, a vo 2007 godina se preseluva vo Wujork, kade {to `ivee i denes. “Vo Boston nekolku godini svirev po xez-klubovi i rabotev na studiski aran`mani. Prvite pari gi zarabotiv od anga`man za guda~i i gi potro{iv na obleka. Smetam deka sekoj seriozen i profesionalen muzi~ar treba da posveti vnimanie i na izgledot.” Otkrivaweto na Wujork mu nosi eden nov svet. “Tamu }e sfati{ kolku si mal, no i kolku mo`e{ da uspee{ ako veruva{ vo sebe i se izbori{ za svoeto mesto pod sonceto. Mnogu rabotev na gradewe na samodoverbata i go pobediv mitot za nesigurnosta, koj za `al, gi bie lu|eto od ovie prostori.” Za brzo vreme za nego nastapite vo najpoznatite xez-klubovi vo Menheten, Holivud, Va{ington, Boston, London, Budimpe{ta itn. ne bile problem. Bez potturnuvawe od nikogo. “Sekoga{ treba da go poka`e{ najdobroto od sebe i da ne se pla{i{. Ne sekoga{ vo `ivotot }e dobie{ odgovor da, no toa ne treba da te razo~aruva.” Negovata upornost i verbata vo sebe brzo mu gi otvoraat portite za nastapi nasekade vo svetot. Interesna e prikaznata kako po~nal da nastapuva vo Blu nout na Menheten, eden od najpoznatite xez-klubovi. Iako bilo te{ko da se stigne do menaxerot na klubot, toj ne se otka`al u{te na start, kako {to pravat pove}eto. “So moe cede otidov vo klubot i pra{av za menaxerot, koj dnevno dobiva i po 3.000 imejlovi od muzi~ari so razni ponudi. Iako personalot me ubeduva{e deka te{ko se stignuva do nego, jas go pronajdov. Mu go ostaviv cedeto i pobarav so ednakva doza humor i serioznost da sviram vo petok ili vo sabota, najbitnite ve~eri. Samo me pogledna so nedoverba i se izna~udi na mojata smelost. Po {est meseci mi se javi za da mi ka`e deka kako termin ja dobiv sabota.” Po uspesite vo SAD, poleka ja osvojuva i Evropa i ja koristi sekoja prigoda da ostvari za } ef i doma. “@ivotot me nau~i deka samo treba da bide{ otvoren, neposreden i svesen za tvoite kvaliteti, pa }e gi sru{i{ site pre~ki. Mnogu e ednostavno.”


Menager 40