Issuu on Google+

 30 ANALIZA

Pretpriema~ &...

MAKEDONSKITE KOMPANII I “NOVATA” KRIZA

NE OSTANAA MNOGU TRO[OCI ZA KRATEWE KAKVA STRATEGIJA SE PODGOTVUVA ZA 2012?


 30 ANALIZA

Pretpriema~ &...

MAKEDONSKITE KOMPANII I “NOVATA” KRIZA

NE OSTANAA MNOG TRO[OCI ZA KRAT KAKVA STRATEGIJA PODGOTVUVA ZA 20


BROJ 631



30/11/2011

GU EWE A SE 012?



www.kapital.mk

ANALIZA

INSTALIRAWE NOVA TEHNOLOGIJA SO KOJA[TO SE ZGOLEMUVA PRODUKTIVNOSTA, SREDUVAWE NA FINANSISKITE TEKOVI, BARAWE NOVI PAZARI SE DEL OD MERKITE SO KOI[TO MAKEDONSKITE FIRMI ]E SE BORAT PROTIV KRIZATA, [TO SE O^EKUVA DA SE ZAOSTRI SLEDNATA GODINA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

odeka Evropa se zadu{uva vo dol`ni~kata kriza, SAD maka ma~i da ja zgolemi vrabotenosta, a na Kina & predviduvaat “tvrdo prizemjuvawe” po cela decenija “letawe” so 9%-10% godi{en rast na ekonomijata, makedonskite kompanii so neizvesnost ja ~ekaat slednata godina, koja spored site prognozi }e bide isklu~itelno te{ka, pa i NBRM dade polo{a prognoza za ekonomskiot rast vo odnos na taa so koja izleze Vladata. Pra{avme nekolku doma{ni firmi, od mikro do golemi, od proizvoditeli i izvoznici do distributeri na doma{niot pazar, kakva odbranbena strategija podgotvuvaat za novata kriza {to e na povidok, a nekoi od niv ve}e po~naa da ja ~uvstvuvaat preku namalenite nara~ki od svoite partneri. Gi pra{avme kako }e gi namaluvaat tro{ocite, kakva politika na ceni podgotvuvaat, dali }e ~epkaat vo platite na vrabotenite, dali doprva }e investiraat... Vo ~eli~arnicata Makstil organizirale operativni timovi so zada~a da napravat revizija na tro{ocite na kompanijata vo delot na vleznite inputi za proizvodstvo i da se vidi kade s$ mo`e da se dobijat podobri uslovi od dostavuva~ite i kade s$ postojat vnatre{ni rezervi koi{to mo`e da se iskoristat za da se namalat tro{ocite. “Makstil vo momentov raboti vo uslovi na namaleni svetski ceni i pobaruva~ka na na{iot finalen proizvod, no vleznite stavki vo na{ite proizvodni procesi – energijata i staroto `elezo – si ostanuvaat so isti ceni. Iako godinava imavme eden period vo koj{to dobro pominavme vo pogled na fizi~kiot obem na proizvodstvoto, finansiski ne pominavme podobro od lani tokmu poradi toa {to na{ite najgolemi vlezni tro{oci ne poevtinuvaat, za razlika od cenata na toa {to izleguva od na{ite pogoni”, objasnuva Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Toj ne o~ekuva vo prviot kvartal od 2012 godina drasti~no da se promeni situacijata vo pogled na nara~kite i cenite, no potoa }e se vidi, vsu{nost, kolku }e bide lo{a slednata godina. “I najpoznatite svetski analiti~ari sekojdnevno gi menuvaat svoite prognozi. Nikoj ve}e ne mo`e da predvidi {to }e se slu~i vo Evropa so dol`ni~kata kriza

D

ili so zakrepnuvaweto na amerikanskata ekonomija. Makstil pravi s$ {to mo`e za da gi namali tro{ocite i da go organizira na~inot na rabota za da se ubla`i udarot od krizata, a ne da se anulira, bidej} i so udel na energijata i surovinata od 80% nemate mnogu prostor kade ponatamu da namaluvate tro{oci i da koristite vnatre{ni rezervi”, veli Panov. FOKUS NA FINANSISKIOT MENAXMENT Vo uslovi na s$ pogolema nelikvidnost na doma{nite kompanii kvalitetniot finansiski menaxment e eden od presudnite faktori za toa dali }e ja pre`iveete krizata. Vo Zavar kompani, proizvoditel na oprema od ner|osuva~ki ~elik, inoks, velat deka poslednive dve godini bile osobeno fokusirani na finansiite, za podobruvawe na pari~niot tek vo kompanijata i ~istewe na dolgovite. “Tokmu periodot koga po~nuva{e krizata, za koja ne sme sigurni ni dali zavr{i, a ve}e se zakanuva nova, nie bevme vo ekspanzija so investicii i so novi proizvodi i stanavme del od proektot na USAID - Finansiska platforma. Konsultantski tim ni pomogna ne samo vo delot na finansiskiot menaxment, tuku i da napravime detalna analiza na na{ite proizvodni procesi i da izrabotime biznis-plan za ponatamo{niot razvoj na firmata”, veli Marta Naumovska-Grnarova, generalen menaxer na Zavar kompani. Taa veli deka cenite na proizvodite vo nivniot industriski sektor na evropskiot pazar se namaleni poradi namalenata pobaruva~ka, pa Zavar se trudi da postigne pokonkurentni ceni preku investirawe vo pomoderna oprema, so koja se avtomatizira proizvodstvoto i se zgolemuva produktivnosta. “Se trudime toa {to sme go zagubile kako pazar poradi krizata da go nadomestime so drugi pazari, da vlezeme vo zemji kade {to dosega ne sme bile prisutni. Proaktivni sme, gi razgleduvame site mo`nosti sledniov period za toa vo koj industriski sektor {to e korisnik na na{ite proizvodi }e ima pogolemi investicii za da plasirame pointenzivno. Mora da targetirame razli~ni pazari za razli~ni proizvodi, pa tuka na{a prednost e {to imame {irok asortiman, od procesni ma{ini, preku elementi za grade`ni{tvo, s$ do dizajniranite radijatori od inoks”, istaknuva direktorkata na Zavar kompani. TT Plast e u{te edna proizvodna kom-

31 


 32 ANALIZA panija od sredniot segment {to ja kontaktiravme i kako i Zavar kompani e izvozno naso~ena. \or~e Todorovski, generalen menaxer i sopstvenik na TT Plast, veli deka u{te godinava po~nale da se podgotvuvaat za menaxirawe so efektite od krizata {to se o~ekuva da se razgori vo 2012 godina. Investirale vo nova tehnologija, t.n. “zelena”, odnosno energetski efikasna i ekolo{ka oprema, koja ovozmo`uva avtomatizacija i robotizacija na nekoi procesi, so {to se zgolemuva produktivnosta i konkurentnosta na nivnite proizvodi – plasti~ni i metalni brizgani komponenti i alati. So toa go pro{irile proizvodstvoto bez da anga`iraat dopolnitelna rabotna sila. “Investirame vo obuki i vo treninzi na postojniot kadar za da gi prifatat novite tehnologii, za da mo`e sekoj vraboten da ja sfati svojata uloga vo zgolemuvaweto na produktivnosta i namaluvawe na tro{ocite, osobeno koga firmata treba da menaxira krizna situacija. Vo delot na platite ne ~epkavme nitu 2009 i 2010 godina, nitu sega planirame da gi namaluvame za da kratime tro{oci, bidej}i so toa samo }e gi destimulirame vrabotenite”, veli Todorovski. Kaj finansiskite tro{oci, dodava, kompanijata }e se obide nekoi od postoe~kite

krediti da gi zatvorat i da gi zamenat so nekoi {to se so popovolni uslovi. ZA MALITE FIRMI IZLEZOT E VO REGIONALNI PROEKTI Vo delot na ditributerskite kompanii razgovaravme so Soloprom, kompanija snabduva~ so repromaterijali za mebel i enterieri. Menaxmentot na kompanijata vo momentov gleda golema opasnost za distributerskite kompanii vo lo{ata optimizacija na zalihite, kako na sopstvenite, taka i na zalihite na klientite i na poddistributerite. “Vtora potencijalna opasnost se o~ekuvawata na klientite, no i na snabduva~ite, deka zastapnicite kako nas, odnosno distributerite treba da bidat amortizeri na nelikvidnosta na pazarite i ograni~eniot pristap do finansii. Nakratko, smetam deka najgolemata opas-

nost le`i vo upravuvaweto so zalihite i pobaruvawata, no se razbira deka i drugite parametri treba povnimatelno da se analiziraat i da se planiraat”, veli Robin Zimbakov, generalen menaxer na Soloprom. Vo pogled na cenite, Zimbakov objasnuva deka Soloprom e pozicioniran vo pazarnite segmenti na sredna i visoka klasa, no so po~etokot na krizata vo 2009 godina oformile i segment vo ekonomi~nata klasa materijali. “I vo presret na novata kriza na{ata politika na ceni }e bide vo zavisnost od pazarniot segment: vo visokata klasa ostanuvame na strategijata ceni soglasno kvalitetot, vo srednata klasa gi prilagoduvame cenite soglasno pazarniot ambient, dodeka vo ekonomi~niot segment podgotveni sme i za aktivna borba na pazarot”, objasnuva Zimbakov. @ivko Dimov, sertificiran menaxmentkonsultant, ima mala konsultantska firma specijalizirana za proekti vo energetikata i veli deka poslednive tri godini 90% od prihodite mu doa|aat od rabota so stranski kompanii. “Malite i sredni firmi koi{to imaat znaewe i razviena mre`a na kontakti treba izlezot da go baraat vo rabota na proekti od regionot i po{iroko.


BROJ 631



30/11/2011



ANALIZA

www.kapital.mk

ALEKSANDAR PANOV MAKSTIL

Podgotvivme plan za rabota vo slu~aj na namalena pobaruva~ka i ceni vo 2012 godina, napravivme revizija na site tro{oci na stranata na inputite za proizvodstvo, vo smisla kade s$ mo`e da se dobijat popovolni uslovi od dostavuva~ite, komercijalni, kako i tehni~ki

MARTA NAUMOVSKA -GRNAROVA ZAVAR KOMPANI

Stavivme akcent na finansiskiot menaxment, ja podobrivme likvidnosta, se is~istivme od dolgovi, {to be{e osobeno zna~aen moment vo prebroduvaweto na krizata od 2009/2010 godina, no i za toa {to n$ o~ekuva vo 2012 godina.

\OR^E TODOROVSKI TT PLAST

Vo platite na vrabotenite nema da ~epkame. Toa ne bilo na{a politika vo koja bilo kriza dosega, zatoa {to taka samo }e se demotiviraat i mo`e da se zagrozi produktivnosta vo kompanijata i konkurentnosta na na{ite proizvodi.

ROBIN ZIMBAKOV SOLOPROM

Klientite, no i snabduva~ite smetaat deka nie distributerite treba da bideme amortizeri na nelikvidnosta na pazarite i ograni~eniot pristap do finansii. Smetam deka najgolemata opasnost vo krizata za distributerite le`i vo upravuvaweto so zalihite i pobaruvawata.

@IVKO DIMOV SERTIFICIRAN MENAXMENT-KONSULTANT

Vo vreme na kriza pogubno e kompaniite da kratat tro{oci {to se povrzani so komunikaciite i so gradeweto mre`a na potencijalni sorabotnici i klienti. Mora da odat na site regionalni nastani {to se od zna~ewe za niv i da baraat izlez vo novi pazari.

Kvaliteten in`ener, marketing-stru~wak ili menaxment-konsultant od Makedonija sekoga{ ~ini pomalku od svojot kolega na Zapad, no me|unarodnite proekti baraat od vas da otidete i vo nekoja afrikanska ili aziska zemja, koi{to ne se tolku privle~ni kako destinacii za `ivot i za rabota”, veli Dimov. Toj dodava deka vo vreme na kriza pogubno

e kompaniite da kratat tro{oci {to se povrzani so komunikaciite i so gradeweto mre`a na potencijalni sorabotnici i klienti. “Ne smeete da {tedite na telefoni i na Internet, na nadgradba na kompaniskata internet-stranica ili pak, na patuvawa na regionalni nastani {to se od zna~ewe za kompanijata”, dodava Dimov.

33 


34 INTERVJU  Dimitar Lazarevski i Nino Dimkov, osnova~i na VIA Marketing

DIMITAR LAZAREVSKI GENERALEN MENAXER NA VIA MARKETING

STANDARDNIOT MARKETING E NADVOR OD FUNKCIJA  Iako e relativno nova agencija na pazarot, VIA Marketing ja zacvrstuva svojata pozicija vo marketing-industrijata, najmnogu poradi inovativniot pristap i kreativnite re{enija koi se poddr{ka istovremeno i za marketing-agenciite i za kompaniite VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

igurno ste gi zabele`ale neobi~nite promotivni materijali, reklamni stala`i, megabaloni postaveni vo gradskite centri, unikatni marketing-podaroci koi kompaniite gi koristat vo svoite marketing-celi... Mo`ebi ne site, no pove} eto se delo na VIA Marketing i nejziniot kreativen tim od dizajneri i menaxeri koi pomagaat marketing-idejata da dojde do finalna realizacija. Iako e relativno nova agencija na pazarot, VIA Marketing ja zacvrstuva svojata pozicija vo marketing-industrijata, najmnogu poradi inovativniot pristap i kreativnite re{enija koi se poddr{ka istovremeno i za marketing-agenciite i za kompaniite. Startuvaj}i za vreme na kriza VIA Marketing uspea da raste preku ponuda na inovacija i koristewe na nestandardni marketing-alatki. Za raboteweto i ideite na VIA Marketing pove}e razgovaravme so nejziniot koosnova~ i generalen menaxer Dimitar Lazarevski.

S

 VIA Marketing po~na so rabota vo 2007 godina, a toa e tokmu godinata pred udarot na svetskata ekonomska kriza. Kako VIA se probiva{e na pazarot izminative godini?

Tokmu poradi nestandardnite uslovi na stopanisuvawe, re{ivme da po~neme so pohrabra strategija koja veruvam deka n$ donese tuka kade {to sme sega. Strategijata se sostoe{e od voveduvawe inovacija na marketing i biznis-pazarot. Preku vnimatelna analiza na pazarot i klientite, zaklu~ivme deka standardniot marketing ve}e nema da bide vo funkcija i toa {to im e potrebno na klientite e ne{to poinovativno koe }e ovozmo`i direktna komunikacija so pazarot. Ottuka se rodi idejata za poneobi~ni promotivni marketing-materijali, reklamni stala`i, megabaloni, unikatni marketing-podaroci. Seto toa vklu~uva{e proces od crte` do prizvodstvo. Pazarot izreagira odli~no. Uspeavme preku ponuda na inovacija, da rasteme vo kriza.

 Kakvi s$ uslugi nudi VIA marketing?

Na{iot biznis-fokus e naso~en kon poddr{ka na marketing-agenciite. Nudime {irok spektar na proizvodi, po~nuvaj}i od uslugi od tipot na vebdizajn i grafi~ki dizajn, koncepti, idei, organizacija, promocii, pa s$ do proizvodstvo i monta`a. Vsu{nost, & pomagame na idejata da dojde do finalna realizacija.

 Koi kompanii naj~esto gi koristat uslugite na VIA Marketing?

Vo najgolem del toa se marketing i PRagenciite. Sorabotuvame i neposredno so kompanii, kako na primer: Vip, One, Sistina, Bitolska Mlekara, Por{e Lizing, Nikob In`enering, Ekonet, Prilepska Pivarnica, Hiperium, Avto ku}a, Majkrosoft, Duna kompjuteri, Droga Kolinska, Nestle, Orbiko i mnogu drugi.

 Organiziraweto na „autdor� nastani


BROJ 631



30/11/2011



35 

www.kapital.mk

preku uslugite na Advert Aut e edna od mo`nostite koi gi nudia VIA? Na {to treba kompaniite najmnogu da vnimavaat koga }e se odlu~at za vakviot vid prezentacija na pazarot?

Pred s$ na kvalitet. Treba da vnimavaat na izrabotkata i zapazuvaweto na brending konceptot. Ovaa forma na marketing dopira direktno do kupuva~ot, silno e vpe~atliva i od tie pri~ini ne ostava prostor za gre{ki.  Od Va{eto iskustvo, kolku makedonskite kompanii vnimavaat na svojot korporativen identitet?

Brendot e li~na karta na kompanijata. Ja odrazuva biznis-orientacijata i kulturata na kompanjata. Vo poslednive godini, pristigna i kaj nas toj pozitiven svetski trend vo vnimanieto {to se posvetuva na korporativnite i brend-komunikacii,

{to e odli~en odraz na ponaglasenata pazarna orientacija.

 Postavuvaweto na proizvodite vo proda`nite centri e mnogu va`en del od marketingot, a VIA nudi tokmu uslugi od ovoj vid. Na {to treba kompaniite da vnimavaat koga stanuva zbor za postavuvawe i prezentirawe na proizvodite na display (stala`a)?

Kompaniite ~ij biznis-fokus e proda`ba kon kraen kupuva~ treba da pridadat zna~ajno vnimanie na proda`niot marketing. Postojat mnogu na~ini da se privle~e vnimanieto na krajniot kupuva~, osobeno koga se raboti za impulsivni kupuvawa. Voedno, treba da se vnimava na momentot deka sovremeniot kupuva~ e prenaglaseno optovaren so reklami i golema raznovidnost na proizvodi od koi treba da iz-

bere. Ovaa forma na direkten marketing treba da e izraboten precizno i naso~en konkretno do targetiraniot kupuva~, za da mo`e da uspee da mu go privle~e vnimanieto, vo moreto od produkti i reklami, i istovremeno da mu go zadr`i vnimanieto.

 Koi se idnite planovi na VIA Marketing?

Vo bliska idnina planirame da navlezeme u{te podlaboko vo poleto na advertajzingot. Istovremeno go {irime pazarot vo sosednite zemji Albanija, Kosovo, Srbija i Bugarija. VIA Marketing, kako kompanija sozdadena od mlad i kreativen tim, vo site promeni {to gi voveduvame, ostanuva da n$ vodi `elbata za uspeh, kvalitet, pred s$ inovacijata kako glaven preduslov za razvoj i ponatamo{en uspeh.


 36 LIDERSTVO

DALI STE LIDER OD [ESTI STEPEN?

 Modesto A. Meidik, viziting-profesor na Biznis-{kolata na Harvard, smeta deka centralnoto, najva`no pra{awe koe treba da mu go postavite na eden lider e - komu mu slu`ite? “Nekoi lideri }e vi odgovorat, koristej}i popularni izrazi, deka se stremat da bidat lideri-slugi. Sepak, ostanuva pra{aweto ~ij sluga: na sebesi, na va{ata grupa ili na op{testvoto?”, veli Meidik. Vrz osnova na ovaa ideja toj sozdade liderski model sostaven od {est stepeni PRV STEPEN: SOCIOPAT Na dnoto od modelot se nao|a li~nosta koja bukvalno ne mu slu`i nikomu: sociopatot. Sociopatot, koj spored opisot vo Dijagnosti~kiot i statisti~ki prira~nik za mentalni zaboluvawa (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorder), pati od antisocijalno naru{uvawe na li~nosta, poka`uva abnormalno nisko nivo na empatija i gi uni{tuva vrednostite, sebesi i najposle, tie {to go opkru`uvaat. (Koristam ma{ka zamenska forma, bidej}i najgolem del od sociopatite i psihopatite se ma`i). Za sre}a, sociopatite so~inuvaat

pomalku od 1% od populacijata. Primeri za sociopatski lideri se Adolf Hitler i Sadam Husein. VTOR STEPEN: OPORTUNIST Vtoriot stepen e lider koj slu`i samo na sebesi i naj~esto na smetka na drugite: oportunistot. Ovie lu|e sekoga{ pra{uvaat „Kakva korist imam jas od toa?”. Nivniot moralen kompas e naso~en prvenstveno kon sobirawe bogatstvo i mo}, s$ ostanato e osudeno na propast. Berni Madof, koj sega e vo zatvor, e sovr{en primer za oportunist. Dodeka Madof u`iva{e vo luksuzniot `ivot, ispolnet so bogatstvo i mo},

stotici (ako ne i iljadnici) penzioneri gledaa kako nivnite za{tedi is~eznuvaat poradi nesvesnoto u~estvo vo namerno smislenata Poncieva {ema, koja so tek na vreme stana najgolemata vo istorijata na Volstrit (50 milijardi dolari). So ova, ili vo odnos na semejstvata koi bea dovedeni do finansiska propast, Madof ostanuva eden od najgolemite oportunisti vo moderniot svet. TRET STEPEN: KAMELEON Na narednoto nivo se nao|a kameleonot. Ovie „lideri” se vrtat „kako {to duva veterot” i postojano se stremat da zado-


BROJ 631



30/11/2011



LIDERSTVO

www.kapital.mk

 Bernard Madof, spored Harvard biznis{kolata, e tipi~en primer za lideroportunist, dodeka Opra Vinfri va`i za tip na lidergraditel

volat {to e mo`no pove}e lu|e. Vo nekoi slu~ai toa mo`e da bide grupata so koja rabotat, vo drugi slu~ai regionalnoto ili nacionalnoto izborno telo. Te{ko e da se najde poznat korporativen lider vo ovaa kategorija, bidej}i koga stanuva zbor za biznis, kameleonite naj~esto gi otstranuvaat pred da stasaat do vrvot. Svetot na politikata e sosema druga rabota. Golem broj politi~ari spa|aat vo ovaa kategorija. Tie {to ja sledat pretsedatelskata politika se se}avaat na senatorot Xon Keri, koj be{e kritikuvan kako „prevrtlivec” otkako go objasni svojot glas vo vrska so vojnata vo Irak: „Jas,

vsu{nost, prvo glasav za odobruvawe na vojnata, a potoa glasav protiv”. ^ETVRTI STEPEN: POBEDNIK Liderot od ~etvrtiot stepen, pobednikot, naj~esto e zastapen na visokite izvr{ni pozicii. Ovie lideri retko se neuspe{ni vo postignuvaweto na svoite celi i ~estopati gi nadminuvaat predvidenite proda`ni kvoti, sozdavaat golem profit i se redovni yvezdi na dodeluvaweto nagradi za dostignuvawa. Pobednikot, kako {to ve{to se izrazil Piter Draker, e „monomanijak so misija”. Toj e fokusiran, energi~en, naso~en kon rezultati i visoko cenet od glavniot menaxerski tim. Pobednicite se stremat kon celite koi gi zacrtale nivnite {efovi ili tie samite i celosno se predadeni na toa. Toa e, vsu{nost, Ahilovata peta na pobednicite: se fokusiraat na edna cel, bez mnogu da razmisluvaat za po{irokiot kontekst. PETTI STEPEN: GRADITEL Liderot od petti stepen, graditelot, ne se stremi da postigne cel, tuku da izgradi institucija. Graditelite se legendarni lideri, kako {to e Tom Votson Junior od IBM, Alfred P. Sloun od GM i Opra Vinfri od Harpo (Harpo). Ovie lu|e im slu`at na svoite institucii, taka {to nivniot menaxment e naso~en kon dolgoro~ni celi i ne dozvoluvaat da bidat zavedeni od iluziite-blizna~ki: kratkoro~niot profit

37 

i ocenite na berzite. Tie imaat golemi vizii za idninata na svoite organizacii i gi zarazuvaat ostanatite so svojata energija, entuzijazam i integritet. Ova se liderite za koi pi{uvame knigi, gi prou~uvame, se obiduvame da gi razbereme i gi slavime. [ESTI STEPEN: VOZVI[EN Graditelite se retki, no ima u{te eden, u{te poredok vid lider, koj go nadminuva graditelot: toa e vozvi{eniot. Liderite od {estiot stepen gi nadminuvaat svoite politi~ki partii, eti~kata ili rasnata grupa, duri i svoite institucii. Tie se fokusiraat kako da mu donesat korist na celoto op{testvo. Ova se „globalni gra|ani”, spored zborovite na Hauard Gardner vo knigata Truth, Beauty and Goodness Reframed, koi se gri`at ne samo za prvi~nata cel, tuku i za po{irokata publika. Nema podobar primer za toa {to zna~i da se bide vozvi{en, od toj so prviot crn pretsedatel na Ju`na Afrika, Nelson Mendela. Toj uspea da se izdigne nad omrazata kon negovite beli zatvorski ~uvari, politi~kata zategnatost vo Afrikanskiot nacionalen kongres, vlijanieto na negovata rasna i plemenska grupa i odbivaweto na Afrikanerite da se izgradi Ju`na Afrika za site Ju`noafrikanci. Sega ima 90 godini i e mo`ebi najgolemiot `iv svetski lider.


 38 NA RU^EK SO...

OLIVER BELOPETA

XEZOT MI GO SPASI @IVOTOT PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

a`i za vorhokolik, a istovremeno i hedonist od poseben kov. Javnosta go poznava samo kako prv ~ovek na kultniot Skopski xez festival i kako po~ituvan muzi~ki recezent. Retko koj znae deka toj po profesija e elektroin`ener, i vsu{nost e ekspert za telekomunikacii. Roden e vo Skopje vo 1952 godina, vo semejstvo na tatko lekar-ginekolog i majka profesor po francuski jazik. Belopeta ne gi sledel nivnite profesionalni pateki. Za sebe veli deka e strasten, pa duri i “patolo{ki” kolekcioner na gramofonski plo~i i talka~ po festivalite niz Evropa, kade {to crpel dragoceni iskustva za festivalot koj go vodi 30 godini, a edno od najubavite iskustva vo `ivotot gi imal so prvoto vrabotu-

V

vawe vo Makedonskata radio-televizija. “Otsekoga{ dobro mi odela matematikata, pa taka i se najdov na Elektrotehni~kiot fakultet. Po zavr{uvaweto, vo 1978 godina se vrabotiv vo sektorot “Predavateli i vrski” vo toga{na MR MTV. Toa be{e mnogu ubavo vreme za MTV. Lu|eto bea polni so entuzijazam, postoe{e dobra organizacija, a i imav mo`nost da ja zapoznam Makedonija, bidej}i ~esto bev na teren”, raska`uva Belopeta. Po sedumnaeset godini vo MTV kon krajot na devedesettite godini go napu{ta javniot servis. Prethodno vo 1982 godina, koga se osnova Skopskiot xez festival stanauva negov umetni~ki direktor, a taa naporna obvrska i zadovolstvo gi “tegne” do denes. Paralelno, dolgi godini e i muzi~ki recezent vo “Ekran”, “Nova Makedonija”, a ~estopati i voditel na emisii vo

foto: FILIP POPOVSKI

DIREKTOR NA SKOPSKI XEZ FESTIVAL

 Чovekot koj posveteno ja neguva xez-kulturata e neumoren rabotnik, no ne krie deka mu treba odmor od pregolemite anga`mani. Za sebe veli deka e strasten, pa duri i “patolo{ki” kolekcioner na gramofonski plo~i i talka~ po festivalite niz Evropa, kade {to crpel dragoceni iskustva za Skopskiot xez festival, koj go vodi 30 godini, a edno od najubavite iskustva vo `ivotot go imal so prvoto vrabotuvawe vo Makedonskata radio-televizija


BROJ 631 629



30/11/2011 16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk mkk

Makedonsko radio i vo Noma. “Bev svedok na rasturaweto na MTV. Toa mnogu me bole{e. Bev vo emotiven {ok. Site partii sakaa da ja posvojat za sebe, pa na kraj toa i im uspea. I denes me boli srceto koga }e se prisetam na toa vreme. Mnogu e te{ko da se izgradi ne{to, a mnogu lesno da se rasturi. Zatoa ne sum golem optimist za idninata na ovaa mediumska ku}a”. Edna od pri~nite poradi koi zaminal od MTV bila celosnoto posvetuvawe na Skopskiot xez festival i negovata tinejxerska pasija - muzikata, posebno xezot. “Xezot e definitivno najslobodnata muzi~ka misla i umetnost koja go odbele`a dvaesettiot vek. @alam I EN M {to televiziite i O ET [ NA drugite mediumi od ta pe So Belo stanuvaat s$ bogatoto meni pokomercijalni a sk be na Ara i zaboravaat na a w za probavme la eze” nego. No, sepak i pasta “bolow i pokraj site i }oftiwa od op{testveni promeni vo tikvi~ki. svetot i krizata na identitetot, sepak mo`am da ka`am deka xezot s$ u{te e `iv i zdrav i pokraj toa {to pos poslednite godini ne donese ni{to rev revolucionerno”. Rec Receptot za uspehot na Skopskiot xez festival, eden od najstarite i naj najkvalitetnite xez festivali na Ba Balkanot, go gleda vo ednostavniot kon koncept: da prezentira avangardni i kkvalitetni imiwa, a ne po sekoja cen cena da tr~a po golemite i kome mercijalni faci. Belopeta uspehot na festivalot go smeta za golemo pr priznanie, no pred s$ za golema i seriozna obvrska. “Ovoj Festival nemal padovi i e eden od retkite stabilni vo Evropa. Uspe{en e poradi qubovta i entuzijazmot, a ne poradi parite. Toa e glavnata razlika me|u uspe{en i neuspe{en festival. Organizacijata na Skopski xez festival e i nekoj na~in za da mu vratam na xezot, koj mi go spasi `ivotot”. Veli deka ovoj anga`man s$ pove} e go iscrpuva, a najzamoren mu e delot so buxetot na festivalot. “Neostvarena `elba mi e da prestanam da go rabotam ova {to sega go rabotam, poradi stresnosta na toj anga`man. Vo svetot ima malkumina {to ostanale dokraj so ovaa profesija. Ne bi sakal sin mi Mito da trgne po moite stapki i zatoa }e se zanimava so kompjuteri. Ve}e razmisluvam i koj bi mo`el da me

39 

 Xezot e definiti vno najslobodnata umetnost koja go od zi~ka misla i bele`a dvaesettimu ot vek

nasledi. Okolu mene ima mnogu seriozni kandidati, koi mnogu lesno }e se snajdat so orga organizaciskiot i programski del, no i za niv problemati~en e delot so buxetot”. Zadovolen e {to Skopskiot xez festival generalno imal poddr{kata od uspe{nite firmi vo zemjava, no i od Ministerstvoto za kultura. “S$ pomalku ima pari za sponzorstvo na muzikata. Parite se prenaso~uvaat za sportot, bidej}i pobrzo se vra}aat parite. Toa ne e problem samo kaj nas, tuku nasekade”.

 Skopskiot xez festival e uspe{en poradi qubovta i entuzijazmot, a ne poradi parite

 Organizacijata na Skopski xez festi i nekoj na~in za da val e mu vratam na xezot, koj mi go spasi `ivo tot


Menager 03 koregiran