Issuu on Google+

 24

Pretpriema~ &...

[TO TREBA DA PRAVAT NEIZVR[NITE ^LENOVI NA UPRAVATA

NADZORNITE ODBORI NE TREBA DA SE SFA]AAT KAKO “NU@NO ZLO”!


 24

Pretpriema~ &...

[TO TREBA DA PRAVAT NEIZVR[NITE ^LENOVI NA UP

NADZORNITE ODBOR NE TREBA DA SE SFA] KAKO “NU@NO ZLO”


PRAVATA

RI ]AAT ”!

MENAXER

TELATA KOI[TO TREBA DA JA KONTROLIRAAT RABOTATA NA IZVR[NIOT MENAXMENT VO MAKEDONSKITE AKCIONERSKI DRU[TVA ^ESTO NE JA SFA]AAT PRAVILNO ULOGATA [TO JA IMAAT VO RASTOT I VO RAZVOJOT NA KOMPANIITE IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

enovive vo hrvatskata javnost e aktuelna odlukata na tamo{nata nova vlada za ukinuvawe na odredbata donesena od nejzinite prethodnici, so koja ~lenovite na upravnite i na nadzornite odbori vo dr`avnite kompanii mora da se biraat na javen konkurs. Prethodnata vlada, na HDZ, so taa odluka tvrde{e deka }e se obezbedi kvalitet i stru~nost vo rakovodnite tela na kompaniite {to se vo sopstvenost na dr`avata, dodeka novata vlada, na socijaldemokratite, tvrdi deka javniot konkurs ne e garancija za toa. Novata vlada veli deka saka da gi zeme rabotite pod kontrola, odnosno da se definira to~no koj e odgovoren za raboteweto na javnite kompanii. Prethodnicite od HDZ pak, tvrdat deka seto toa e “demago{ki trik” i deka povtorno so ovie kompanii }e rakovodat “partiski vojnici”. Inaku, otkako vladata na premierot Jadranka Kosor ja donese gorespomenatata odredba pred dve godini, HDZ tvrdi deka niz javnite konkursi za ~lenovi na upravni i na nadzorni odbori vo dr`avnite pretprijatija pominale pove} e od 1.400 eminentni stru~waci i deka toa e golemo dostignuvawe vo pravec na podobri rezultati na ovie firmi. Ovaa situacija vo nam bliskata Hrvatska ja koristam kako voved vo toa {to “Kapital” saka da go analizira malku pove} e periodov, a toa e tokmu kvalitetot na upravnite tela vo makedonskite kompanii. Ovoj pat }e se zadr`ime na nadzorniot odbor – teloto {to, kako {to ka`uva i samiot naziv, treba da ja nayira, da ja kontrolira rabotata na izvr{niot del od upravata, odnosno izvr{nite direktori. Vo slu~ajot so javnite, odnosno so dr`avnite kompanii, mo`eme slobodno da ka`eme deka sme ponazad vo odnos na Hrvatite - tie barem se obidoa da napravat kakva-takva transparentnost pri

D

izborot na ~lenovi vo nadzornite odbori i da gi popolnat so stru~ni lu|e doka`ani vo svojata oblast. Vo zemjava vo javnite pretprijatija i akcionerski dru{tva koi se vo sopstvenost na dr`avata s$ u{te e voobi~aena praktikata da se vrabotuvaat partiski lu|e. Toa otsekoga{ bilo taka i vakvata sostojba e i najranliva to~ka. Stanuva zbor za institucii od koi najmnogu se finansiraat politi~ki aktivnosti, a toa najmnogu e izrazeno za vreme na izbori. Vakvata situacija nesomneno otvora golem prostor za postoeweto korupcija, velat poznava~ite na ovaa problematika koi{to gi kontaktiravme. A kakva e situacijata vo nadzornite odbori na makedonskite akcionerski dru{tva? Koi se lu|eto {to sedat vo niv? Pregledot {to go napravi “Kapital” poka`uva deka pogolemite akcionerski dru{tva kotirani na berza imaat obi~aj vo nadzorniot odbor da stavat poznati univerzitetski profesori ili drugi eksperti za odredena oblast, no ne se retki i slu~aite ovie “funkcioneri” da se relativno nepoznati za javnosta, no vraboteni vo kompanijata } e vi ka`at deka tie se lu|e od doverba na top-menaxmentot vo firmata. POTREBNI SE POVE}E NEIZVR[NI I NEZAVISNI ^LENOVI NA DIREKTORSKITE BORDOVI “Ima u{te prostor za podobruvawe na kapacitetot na neizvr{nite ~lenovi na odborite na direktori, odnosno nadzornite odbori, koi{to ja pravat, vsu{nost, kontrolata na upravuvawe vo korporaciite odvnatre, a na najvisoki nivo”, smeta Verica Haxivasileva-Markovska, postar partner vo konsultantskata ku}a AAG i ekspert za korporativno upravuvawe. Taa smeta deka mnogu ~esto i samite ~lenovi na nadzornite odbori ne se svesni za odgovornosta {to ja nosi

VERICA HAXIVASILEVA-MARKOVSKA POSTAR PARTNER VO KONSULTANTKATA FIRMA AAG

“Od ~lenovite na nadzornite odbori se bara i da dadat pridones vo raboteweto na kompanijata, a ne samo da bidat “ukras”. Treba da bidat od razli~ni pozicii – eden da e ekspert za finansii, drug za strate{ko planirawe. I mora da se nezavisni od dru{tvoto, od menaxmentot, od pogolemite akcioneri.”

25 


 26 MENAXER  Mnogu ~esto i samite ~lenovi na nadzornite odbori ne se svesni za odgovornosta {to ja nosi ovaa funkcija, zatoa {to ako ne{to trgne naopaku vo kompanijata, tie se prvi na udar ovaa funkcija, zatoa {to ako ne{to trgne naopaku vo kompanijata, tie se prvi na udar. “Mnogu pati se bliski do menaxmentot, prakti~ki menaxmentot gi bira, a ne obratno, kako {to treba. Vo dvostepenite sistemi na upravuvawe tie go biraat upravniot odbor. Formalno toa e taka, no naj~esto menaxmentot gi predlaga, pa ne e mnogu jasno koj komu odgovara”, dodava HaxivasilevaMarkovska, koja{to e eden od osnova~ite i ~len na upravniot odbor na makedonskiot Institut na direktori, organizacija formirana tokmu so namera da pomogne vo zgolemuvaweto na kapacitetot na menaxerite vo Makedonija, so akcent na ~lenovite na upravnite i nadzornite odbori. Vo ovoj kontekst, malku da pojasnime, vsu{nost, {to zna~at nadzornite odbori vo akcionerskite dru{tva. Spored Zakonot za trgovski dru{tva, v o M a ke d o n i ja kompaniite

mo`at da izberat dali }e imaat dvostepen (upraven i nadzoren odbor) ili ednostepen sistem na upravuvawe (odbor na direktori). Upravnite odbori i odborite na direktori na kompaniite voobi~aeno imaat od pet do sedum ~lenovi. Vo nadzornite odbori naj~esto ~lenuvaat od tri do pet ~lenovi. Najgolem broj od ~lenovite na nadzornite i na upravnite odbori, odnosno odborite na direktori vo kompaniite se akcioneri ili vraboteni vo akcionerskite kompanii, {to spored ekspertite, do nekade e problemati~no, bidej}i vo uslovi koga im zavisi rabotata i koga imaat konflikt na interesi, vo pra{awe e dovedena nivnata nezavisnost i realna mo} vistinski da go kontroliraat raboteweto na menaxmentot. Tokmu zatoa, dobrite praktiki na korporativno upravuvawe naglasuvaat deka najgolemo zna~ewe vo strukturata na upravnite i na nadzornite odbori imaat neizvr{nite i nezavisnite nadvore{ni

VALENTIN PEPEQUGOSKI SOPSTVENIK NA ADVOKATSKATA FIRMA PEPEQUGOSKI

“Ne retko se slu~uva koga ~lenovite na nadzornite odbori }e pobaraat odredeni podatoci za raboteweto na kompanijata da imaat problem da gi dobijat. Za izvr{nite ~lenovi na upravata ne e problem, no ako neizvr{nite pobaraat ne{to, e toga{ odi malku pote{ko. Niv gi obvinuvaat deka nemaat doverba vo izvr{niot menaxment, deka ne{to sosila sakaat da otkrijat i sl.”

POVE]E @ENI VO NADZORNITE ODBORI E PODOBRO ZA KOMPANIJATA azli~nosta po polova ili etni~ka osnova vo kompaniskite direktorski bordovi e dobra za razvojot na kompanijata, velat ekspertite za “Kapital i menaxer”. “Se poka`a, oka`a naa primer, rimer voo svetskata s e ska a ekonomska kriza deka tamu kade {to vo bordovite ima{e pove}e `eni, tie kompanii bea pomalku pogodeni od krizata. @enite se malku pokonzervativni od ma`ite koga se raboti za biznis odluki, velat svetskite istra`uvawa. @enite sakaat da napravat podobar menaxment na rizikot”, veli Haxivasileva - Markovska od Institutot na direktori. Taa smeta deka i etni~kata raznolikost e bitna vo strukturata na upravnite i nadzornite odbori, zatoa {to etni~ki razli~nite ~lenovi otvoraat novi vidici, novi

R


BROJ 643



22/02/2012



www.kapital.mk

MENAXER

I VO DOO MO@E DA IMA DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

PRAVAT PO 50 MILIONI EVRA OBRT, A NEMAAT NADZOREN ODBOR a{ite sogovornici na temata velat deka i kompaniite {to ne se akcionerski dru{tva mo`e da imaat nadzoren odbor, osobeno {to ve}e ima mnogu golemi kompanii formirani kako dru{tva so ograni~ena odgovornost, na primer, koi{to pravat godi{en obrt i po nekolku desetici milioni evra, a nemaat organ {to }e ja nadgleduva rabotata na menaxmentot. Iskustvata i primerite od Makedonija i od regionot poka`uvaat deka voobi~aeno pozatvorenite firmi, kako i onie semejnite firmi, vo koi edna ili dve li~nosti se nositeli na celata rabota i nadzor i sakaat da go zadr`at maksimalnoto vlijanie vrz vodeweto na firmite, imaat ednostepen sistem na upravuvawe preku odbor na direktori. “Zakonot ja ostava mo`nosta i tie da imaat nadzorni odbori, no jas ne sum sretnal firma {to ja iskoristila. Ovie kompanii voobi~aeno se formirani od eden sopstvenik-gazda ili od nekolku partneri, koi{to za vreme od 15-20 godini poras-

N

mo`nosti za kompanijata. “Raznolikosta na odborite e va`no od aspekt na iskoristuvawe na ~ove~kite resursi. Ako znaeme deka 50% od ~ove~kata populacija se `eni, a vie imate 10% `eni vo kompaniskite bordovi, toga{ zna~i ne gi iskoristuvate dovolno `enite kako resurs, vie ste prakti~no vo zaguba”, istaknuva Haxivasileva-Markovska.

nale do toj obem {to se pogolemi i od pove}eto akcionerski dru{tva kotirani na berza, koi{to imaat zakonska obvrska za formirawe nadzoren odbor. Dru{tvata so ograni~ena odgovornost preku nadzorniot odbor ne samo {to mo`e da go podobrat raboteweto, tuku i da pridonesat za podobar kompaniski imix. Zamislete, vo edna kompanija koja ne e akcionersko dru{tvo da stavite nadzoren odbor so ~lenovi koi{to se iskusni i stru~ni profesionalci, univerzitetski profesori, poznati in`eneri i sl. Toa }e bide poraka do javnosta i do potencijalnite partneri ili pak, strate{ki investitori deka se raboti za navistina seriozna firma”, veli Pepequgoski. Pepequgoski dodava deka i pomalite firmi mo`e da imaat nadzoren odbor. S$ zavisi od voljata na sopstvenikot ili na partnerite da imaat nekoj {to }e go nadgleduva nivnoto donesuvawe odluki i so stru~na pomo{ }e pridonese toa da bide pokvalitetno.

27 


 28 MENAXER ~lenovi. No, realnosta poka`uva deka nivniot broj e najmal, a i kaj mnogu ~esto mo`e da se dovede vo pra{awe nivnata su{tinska nezavisnost. Zakonot za trgovski dru{tva jasno propi{uva deka ~lenovi na nadzoren odbor ne mo`e da bidat menaxeri ili vraboteni vo dru{tvoto, soprugi ili rodnini na menaxerot ili lice koe ima sudska zabrana da vr{i reviziski raboti. SAKAAT POMO[, NO NE MILUVAAT MNOGU NEKOJ DA IM SE ME[A ^esta i posebno problemati~na situacija vo makedonskite akcionerski dru{tva e faktot {to akcionerskoto sobranie vo pogolem del go so~inuvaat akcionerite koi go poseduvaat mnozinskiot paket-akcii, koi istovremeno se i menaxeri i ~lenovi na upravniot odbor. Vo praktika, toa zna~i deka vo start e zagrozena nezavisnosta vo odlu~uvaweto na akcionerskite sobranija i deka ne postojat nitu realni uslovi akcionerskoto sobranie da deluva kako korektiven mehanizam i da go kontrolira samiot menaxment na kompanijata. So toa, kaj upravnite odbori e koncentrirana pregolema mo} vo pogled na upravuvaweto so kompanijata, pa zatoa i imame ~esti situacii site to~ki

i odluki na akcionerskite sobranija da bidat prifateni mnogu mazno, bez nikakvi zabele{ki i prigovori. “To~no e deka nadzorniot odbor ne treba da upravuva so kompanijata, no toj ja odobruva strategijata za razvoj, a za da go napravi toa, treba da e dobro zapoznaen so biznisot na firmata i da e stru~en. Nadzorniot odbor gi odobruva i finansiskite planovi i drugite planovi za rabota i do tolku pove}e e pogolema negovata odgovornost”, istaknuva d-r Valentin Pepequgoski, osnova~ na advokatskata kancelarija Pepequgoski, me|u drugoto, specijalizirana i za korporativno pravo. Toj isto taka e ~len na upravniot odbor na Institutot na direktori. Negovite iskustva

so makedonskite akcionerski dru{tva ne retko poka`uvaat slu~ai koga ~lenovite na nadzornite odbori }e pobaraat odredeni podatoci za raboteweto na kompanijata da imaat problem da gi dobijat. “Za izvr{nite ~lenovi na upravata ne e problem, no ako neizvr{nite pobaraat ne{to, e toga{ odi malku pote{ko. Niv gi obvinuvaat deka nemaat doverba vo izvr{niot menaxment, deka ne{to sosila sakaat da otkrijat i sl. Od edna strana, nadzornite odbori se kritikuvani deka ne se aktivni, a koga }e se pojavat aktivni ~lenovi, toa po~nuva da pre~i. Zna~i, logikata na kompaniite e - sakame pomo{, no ne sakame mnogu da ni se me{aat”, smeta Pepequgoski.


foto: FILIP POPOVSKI

 30 MOJOT KAPITAL

IGROTEKITE SE SERIOZEN BIZNIS, A NE HOBI

ZA NEKOGO ZABAVA, ZA DRUG ODLI^NA ZARABOTKA

 Iako relativno nov, biznisot so igroteki stanuva s$ poatraktiven za vlez na novi igra~i na pazarot. Ako pred 6-7 godini vo zemjava ima{e samo nekolku igroteki, denes nivniot broj nadminuva 80. Sepak, igrotekite s$ u{te najmnogu zarabotuvaat od rodendenite za deca, namesto od edukativnite programi i dnevniot prestoj, kako {to e slu~aj vo pove}eto razvieni evropski zemji

IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

idija Konevska ili kako {to decata i roditelite ja poznavaat, klovnot Lili, za prv pat so biznisot so igroteki se zapoznala za vreme na pove}egodi{niot prestoj vo Amerika. No, nabrzo re{ila da se vrati vo Makedonija i takov biznis, koj vo toa vreme s$ u{te bil nepoznat za makedonskite prostori, da osnova tokmu ovde so pomo{ na nejziniot brat Petar. Najprvin rabotela kako animator za deca pred TC Biser vo Aerodrom, a podocna iznajmila i {tand vo TC Ramstor vo Skopje, za {to veli deka toa bil odli~en marketing-poteg za biznisot vo koj doprva sakala da investira. “So nastapite kako klovnot Lili vo Ramstor, kade {to gi zabavuvav najmalite i kade {to profesionalno im gi crtav licata, uspeav dobro da ja izreklamiram ig-

L

ovoj biznis. Dopolnitelni 5.000 evra ni trebaa i za opremata vo tehnika, kako sistemi za muzika i karaoke-zabavi, LCDtelevizor za pretstavi i detski filmovi, mikseti i druga tehnika”, veli Konevska. Spored nea, golem fiksen tro{ok e i iznajmeniot prostor, za koj kiriite se mnogu visoki, bidej}i prostorot treba da bide golem. Konevski objasnuvaat deka za da se rotekata Tikvi~ka, koja podocna igroteki se reg- ostvari mese~en profit od okolu 500 evra, potrebno e vo mesecot da so brat mi Petar, vo 2007 godina, istrirani vo kniga, imaat minimum 42 rodendeni. “Za ja zakupivme od prethodnite sopst- Zlatna za razlika od venici. Vo ovoj biznis se potrebni pred pet godi- da ja otvorime igrotekata, vo denot koga imalo mora da imame zaka`ano minimnogu golema qubov i vnimanie ni, mum dva rodendeni, vo sprotivno za najmalite, a nie znaevme deka samo 20-ina ne e isplatlivo. Eden rodenden ostanatite igroteki vo toa vreme ne nudea uslugi so nivo na kvalitet za dva ~asa iznajmen prostor so sevkkakvo {to ima{e vo amerikanskite ig- upna programa za najmalite i snimawe roteki, kade {to ovoj biznis e razvien na rodendenot e 2.500 denari. No, vo do sovr{enstvo”, raska`uva Lidija, se} prosek, vkupno, sose pijalak, rodendenite avaj}i se na po~etocite koga ja otvorile ~inat od pet do 8.000 denari”, velat od prvata igroteka Tikvi~ka vo naselbata Tikvi~ka, kade {to rabotat vkupno osum vraboteni. Konevski presmetale deka za Kapi{tec. Vo 2010 godina ja otvorile i vtorata da ja vratat po~etnata investicija, mora igroteka vo Aerodrom, po ~etiri godini, da rabotat okolu pet godini, pa duri po vo koi uspeale dobro da se etabliraat na izminuvaweto na ovoj period }e po~nat pazarot preku mnogubrojnite organizirani da zarabotuvaat ~isti pari. Pove}eto sopstvenici na igroteki rodendenski i novogodi{ni zabavi. “Bez po~etni investicii od 15.000 evra poso~uvaat na krizata kako na glaven za opremuvawe na prostorot so igra~ki vinovnik za namaluvaweto na cenite ne mo`ete ni da razmisluvate za vlez vo za slavewe rodenden vo igrotekite, no

68


31 

@ARKO PANKOV IGROTEKA HABILEND

i namaluvaweto na rentabilnosta na raboteweto na ovoj biznis. Velat deka vo prosek, rodendenite gi ~inat slavenicite okolu 130 evra, bez vklu~ena hrana vo ponudata. Cenata na pijalacite e 20% poniska, {to e “nonsens” pojava kaj site igroteki, bidej}i tie nudat dopolnitelni uslugi {to gi nema vo ostanatite kafuliwa i restorani. Andrej Popovski, sopstvenik na igrotekata Grinhaus vo Kapi{tec, veli deka iako toj raboti re~isi {est godini, s$ u{te ne uspeal da ja vrati po~etnata investicija, a pri~inite za ko~eweto na rastot na biznisot se kaj bankite i kaj dr`avata. “Ne e problemot vo biznisot, tuku vo uslovite za razvivawe na biznisot. ]e raboti{, }e dostigne{ nekoe nivo na rast na kompanijata, }e dostigne{ i vrabotuvawe i do 18 lu|e koi zemaat redovna plata, a potoa si zako~en vo biznisot. Za da napravi{ nova investicija i da odi{ nagore nema koj da te poddr`i vo razvojot. Dr`avata dava prednost na otvoraweto novi firmi, namesto da se svrti kon poddr{ka na kompaniite koi mo`at dopolnitelno da napreduvaat i da vrabotuvaat i koi ve}e se doka`ani na pazarot”, veli Popovski. Toj e me|u prvite koi vlegle vo biznisot so igroteki u{te vo 2006 godina. Idejata za igroteka ja dobil otkako mu se rodila }erka, a nemalo nekoj prostor kade {to toj mo`el istovremeno da bide so negovata }erka i so prijatelite na kafe. Dve godini Grinhaus rabotela na princip na kafeterija so dopolnitelno koristewe na igrotekata za 100 denari. No, sopstvenikot Popovski sfatil deka toj koncept ne funkcionira, bidej}i e neisplatliv, pa re{il da go nudi prostorot isklu~ivo za rodendeni. Negovata igroteka Grinhaus se prostira na prostor od 320 metri kvadratni, za koi sopstvenikot pla}a mese~na kirija od 2.000 evra i smetki za struja do 1.300 evra. Iako ima prostor koj go izdava kako igroteka, toj sepak, e registriran kako ugostitelski objekt, bidej}i igrotekata e posebno odvoena od kafeterijata vo druga prostorija. Celokupnata investicija za kafeterijata i igrotekata go ~inela okolu 75.000 evra, a vo prosek, mese~no vo Grinhaus se slavat okolu 50 rodendeni. Onoj koj slavi vo terminot od 17:30

“Nie ne sme gradinka i ne ~uvame deca. Nie pred s$ sme semeen zabaven centar, ~ija cel e da gi pottikne roditelite da se zabavuvaat zaedno so decata, a ne da gi ostavaat kaj nas. No, samo ako roditelite se nao|aat vo centarot Boris Trajkovski, kade {to nam }e ni bidat dostapni za pet minuti, toga{ mo`e da go ostavat deteto da si igra, za {to potpi{uvaat i izjava.”

do 19:30 ~asot za iznajmuvawe na pros- znis i go vodi istiot kako profesionalec, torot pla}a 2.500 denari, a onoj termin a ne kako hobi i biznis od vtor plan. od 19:30 ~asot e 3.500 denari, poradi Sprotivno od pove}eto igroteki, toj ne stava klu~ na vrata vo tekot na celiot atraktivnosta na terminot. den, a ~esto ima gosti i vo kafeterijata, VLEZOT NA NOVI KONKURENTI koi ne sekoga{ doa|aat so deca. “Vo ovoj JA MENUVA PONUDATA Za razlika od pove}eto igroteki, koi biznis mora da imate jasna vizija, da rabotat na princip iznajmuvawe na postavite visoki standardi za higiena prostor i nara~ka na pijalaci so do- i bezbednost na decata. Ne mo`ete da polnitelno nosewe sopstvena hrana, improvizirate ako sakate da ponudite neodamna otvorenata igroteka Habilend vrven kvalitet”, veli toj. Otkriva deka vo vo sportskiot centar Boris Trajkovski vo Habilend vlo`il pove}e od 100.000 evra Skopje gi menuva standardite vo biznisot na prostor od 300 metri kvadratni, koj so igroteki. Pou~en od iskustvata vo e podelen vo dva dela: edniot za deca pod tri godini, a drugiot raboteweto na hrvatskata za deca do 12 godini. Samo igroteka Habilend vo Zaza lavirintot, napraven greb, sopstvenikot @arko spored evropski standardi Pankov re{il vo Makena ~etiri kata, potro{il donija da ja otvori prvata denari vo prosek ~ini samo 60.000 evra, no istiot e igroteka koja funkcionira zakupot na prostor za taka napraven {to razna sosema poinakov prin- rodenden vo igrotekite viva mentalna gimnastika, cip od ostanatite. Toj nudi slavewe rodendeni so zakup na paketi sposobnost za orientacija i razvoj na po dete. Eden paket za rodenden po dete, motorikata kaj decata. Dodava deka higievo koj vleguva „forneti” hrana i pijalak, nata e posebno va`na, pa zatoa sekoj den ~ini 350 denari, so minimum prisustvo na se ~isti igrotekata, a edna{ vo nedelata deset deca. Ako na rodendenot prisustvu- doa|a servis da izvr{i generalna dezvaat nad 30 deca, toga{ ima dopolnitelni infekcija na Habilend. Vozrasnite mora popusti. “Eden rodenden so deset deca i da stavat posebni navlaki na ~evlite za pet vozrasni ~ini okolu 4.500 denari vo da vlezat vo delot za deca, a sekade na prosek. Na po~etokot stravuvavme kako yidovite ima jasni pravila na odnesuvawe }e bidat prifateni od pazarot vaka za da se zapazi redot i disciplinata ponudenite paketi, bidej}i sepak, malku i kaj vozrasnite i kaj najmalite. Iako sme poskapi od konkurencijata. No, nie raboti samo edna godina, sopstvenikot ne sme klasi~na igroteka, tuku zabaven e zadovolen od raboteweto i se nadeva deka slednata godina centar za deca, vo koj ima sosema poin}e ima rast od akvi pravila”, veli Pankov. 10%, no straDodava deka, za `al, retko koj ovoj biznis vuva krizata da vo Makedonija go gleda kako seriozen bi-

2.500

LIDIJA I PETAR KONEVSKI IGROTEKA TIKVI^KA

“Za da ja otvorime igrotekata, vo denot mora da imame zaka`ano minimum dva rodendeni, vo sprotivno ne e isplatlivo. Eden rodenden za dva ~asa iznajmen prostor so sevkupna programa za najmalite i snimawe na rodendenot e 2.500 denari. No, vo prosek, vkupno, sose pijalak, rodendenite ~inat od pet do 8.000 denari.”


 32 ne gi skrati dopolnitelno buxetite na semejstvata. DNEVEN PRESTOJ KAKO OPCIJA Sopstvenicite na igrotekite gledaat na dnevniot prestoj kako odli~na mo`nost za da go razrabotat dopolnitelno ovoj biznis, nadvor od voobi~aenite pop-

ladnevni termini za rodendeni. No, se ~ini deka vakvata ideja s$ u{te te{ko se probiva. Lidija Konevska od Tikvi~ka veli deka probale da ponudat dneven prestoj za decata, no po devet meseci intenzivna reklama toj proekt ne uspeal. @arko Pankov pak, od Habilend veli deka nudat opcija roditelite da gi

ostavat decata na opredeleno vreme da si igraat vo nivno otsustvo, no samo ako roditelite se nao|aat vo centarot Boris Trajkovski. Kartata za ova e 100 denari vo rabotnite denovi po ~as, 150 denari za popladnevnite ~asovi, a za vikend e 200 denari po ~as. “Nie ne sme gradinka i ne ~uvame deca. Nie pred s$ sme semeen zabaven centar, ~ija cel e da gi pottikne roditelite da se zabavuvaat zaedno so decata, a ne da gi ostavaat kaj nas. No, samo ako se nao|aat vo centarot, kade {to }e ni bidat dostapni na raspolagawe za pet minuti, toga{ mo`e da go ostavat deteto da si igra, za {to potpi{uvaat i izjava”, veli Pankov. ZABRANA ZA DOMA[NA HRANA VO IGROTEKITE Iako sopstvenicite na igroteki to~no ne znaat dali rabotata na nivniot biznis se regulira so Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri ili so Zakonot za za{tita na decata, tie se po`alija na izmenite, spored koi so zakon }e se zabrani vnesuvaweto doma{na hrana od slavenicite vo igrotekite. Inspekciskite slu`bi ve} e bile na teren, predupreduvaj}i gi sopstvenicite na novite izmeni. Za edni ova e dobro, zatoa {to }e postoi stroga kontrola i pogolema bezbednost za decata, a za drugi ova e direkten atak vrz biznisot so igroteki. So novite izmeni se zabranuva vnesuvawe hrana koja nema deklaracija od proizvoditel, a pogolema obvrska treba da prezemat igrotekite i da se gri`at sami kakva hrana }e ponudat. Nekoi od sopstvenicite na igroteki se po`alija i deka tie se uslu`ni biznisi, a ne ugostitelski objekti, pa izmenite vo Zakonot, spored koj sega treba tie da gi snabduvaat so hrana gostite, ne im odat vo prilog. “Ne mo`eme da im re~eme na gostite sami da si nabavat ketering ili proizvodi so deklaracija, tuku mora s$ da odi preku na{ite fakturi”, velat tie. Bidej}i toa sozdava dopolnitelni obvrski, nekoi od sopstvenicite veruvaat deka mnogu pomali igroteki }e se odlu~at da stavat klu~ na vrata i }e opstanat samo najdobrite, {to na dolg rok pak, zna~i pove} e klienti za pouspe{nite. Vo Habilend pak, velat deka ova ne e problem, zatoa {to tie ve} e ja nudat linijata Forneti kako hrana, a so vakvi zakonski izmeni igrotekite mo`at kontinuirano da rabotat so nekoi proizvoditeli na hrana, od koi mo`e da dobijat i popusti.


34 COMPANY PROFILE

AGROFILA

PROIZVODITEL NA TRADICIONALNO MASLO ZA JADEWE OD [TIP

LADNO CEDENO ZA PODOLG @IVOT! Dejan Azeski grofila od [tip e kompanijja stara samo 5 godini, a ve}e se ima pozicionirano i afirmirano na lokalniot pazar za maslo za jadewe. Tradicionalniot na~in na proizvodstvo na masloto, partnerskiot odnos kon potro{uva~ite i gri`ata za nivnoto zdravje e ona {to gi izdvojuva od ostanatite kompanii za proizvodstvo na hrana. Kompanijata e so kapacitet od 2.000 toni maslo godi{no ~ij limit ve}e e nadminat od pobaruva~kata, pa se odi kon pro{iruvawe na

A

proizvodstvoto. Zaokru`eniot proces na proizvodstvo se ostvaruva so sedum postojano vraboteni lica. lica „Ladno cedenite masla „fila” se eden vid prirodno isceden sok od semkite na poedini vidovi rastenija, {to vo sebe gi sodr`at samo svoite prirodni hranlivi sostojki i se odlikuvaat so mirisot i vkusot na samoto seme. Toa se nerafinirani i termi~ki netretirani masla, koi obiluvaat so esencijalni masni kiselini, vitamini rastvorlivi vo maslo, lecitini, fitosteroli i minerali korisni za zdravjeto na lu|eto”, objasnuvaat od Agrofila. Proizvodstvoto na nivnite masla e sertificirano soglasno so regulativite

ANDRIJANA POSTOLOVA IZVR[EN DIREKTOR

Se gordeeme so toa {to imame proizvod koj e od neprocenliva vrednost za zdravjeto na lu|eto, ne sodr`i kakvi bilo hemiski dodatoci, konzervansi ili aditivi. Proizvod koj im pomaga na na{ite korisnici da se vratat kon tradicionalniot, prirodniot i zdrav na~in na ishrana i `ivot. Najmnogu se gordeeme koga }e slu{neme preporaka za koristewe na na{eto maslo od zadovolen kupuva~, koj sledniot pat koga }e kupuva so nego }e donese najmalku u{te eden kupuva~, a toj samiot stanuva u{te polojalen.

 Proizvodstvoto na Agrofila gi zadovoluva standardite po evropski terk. Codex Alimentarius na Bureau Veritas - Slovenija, kako i so sertifikatot za bezbednost na hranata HACCP. Pokraj ova, masloto na Agrofila e kategorizirano kako dietetski proizvod od Medicinski fakultet vo Skopje. Andrijana Postolova, izvr{en direktor na kompanijata, smeta deka mora da se vr{i pogolema promocija i edukacija na potro{uva~ite za da ja sfatat su{tinskata razlika me|u ladno cedenite i rafiniranite masla i za da razberat od kade doa|a razlikata vo cenata. „Izminatite godini se borevme so neznaeweto za maslata i nivnoto zna~ewe vo samata ishrana. Mnogu od potro{uva~ite i ne znaat da ja napravat razlikata me|u ladno cedenite masla i rafiniranite masla. Postoi i razlika vo samata cena me|u ovie dve kategorii masla. Ladno cedenite masla se sekoga{ poskapi od rafiniranite masla. Be{e potrebna edukacija za da se napravi ovaa razlika, da se sfati zo{to ovie masla se poskapi. Sepak, vo posledno vreme svesta za zdrava i prirodna hrana e mnogu zgolemena


BROJ 643



22/02/2012



COMPANY PROFILE

www.kapital.mk

 Ladno cedenite masla „fila” se eden vid prirodno isceden sok od maslodajni semki i gi sodr`at samo svoite prirodni hranlivi sostojki - esencijalni masni kiselini, vitamini, lecitini, fitosteroli i minerali i pobaruva~kata na ovie masla raste”, objasnuva Postolova. NEMA DOVOLNO DOMA[EN SON^OGLED Pokraj problemite za efikasna naplata koi se konstatirani nasekade niz makedonskoto stopanstvo, Agrofila se soo~uva i nedostig od dovolno kvaliteten surovinski materijal. So toa kompanijata e primorana da uvezuva od Romanija kade {to mo`e da se najde son~ogled so optimalno potrebnoto nivo ni na maslenost. „Kvalitetno sem seme od son~ogled i maslodajna repka vo Makedonija M ima mnogu malku, pa zatoa pogole pogolemiot del go nabavuvame od uvoz od strans stranstvo”, veli Postolova. Sepak, Agrof Agrofila raboti na novi investicii. Za taa cel ima podneseno predlog-proek predlog-proekt vo Agencijata za finansiska poddr poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, raz so vkupen buxet od 2 milioni dena denari za kupuvawe na novi ~etiri ma{ini koi treba da go zabrzaat i podobrat pr proizvodniot proces, i da go zgolemat kvalitetot kv i kapacitetot na proizvodstvo. vkupnoto proi „Kako i sekoja seriozna firma imame planovi da go zgolemime na{eto dosega{no proizvodstvo, a voedno da go podobrime i kvalitetot na proizvodite. Za taa cel imame predvideno odredeni investicii vo ma{ini vo proizvodniot proces, na-

 Mladite kadri vo firmata se lokomotivata za pobrz rast.

bavka na silosi za kvalitetno ~uvawe na surovinata i voveduvawe novi proizvodi. Sekako imame namera na{ite proizvodi s$ pove}e da se pro{irat na doma{niot pazar, a voedno intenzivno rabotime i na plasman na stranskite pazari”, veli Postolova. MARKETING NA SOCIJALNITE MRE@I Od Agrofila velat deka investiraat i insistiraat na promocija i zapoznavawe na potencijalnite kupuva~i so pridobivkite od koristeweto na ladno cedeni masla, a toa e najva`en faktor za pozicionirawe na pazarot. „Vr{ime promocija na zdrav na~in na ishrana i edukacija na kupuva~ite niz prakti~ni bro{uri za korisnosta od upotrebata na ~isti i prirodni masla”, veli Postolova. Mladoto rakovodstvo na kompanijata vlo`uva mnogu vreme, trud i nade`i

vo marketing-promocijata na maslata so internet-alatkite na socijalnite mre`i. „Agrofila aktivno u~estvuva na socijalnite mre`i, koi se efikasna alatka za prenesuvawe na informacii do potro{uva~ite za ona {to go nudi kompanijata, a imame i internet-stranica, koja nudi mnogu korisni informacii. Tamu imame i del za internet-proda`ba, koja nudi sekoj na{ komintent da napravi nara~ka preku Internet i sledniot den da ja dobie. Toa e eden na~in na proda`ba so koj mo`e da se namali vremeto na tradicionalna isporaka. Kaj nas ovaa internet-proda`ba ve}e dobi funkcionalnost i ima odreden broj kupuva~i na koi im odgovara vakviot tip na pora~uvawe. So novitetite se unapreduva rabotata, a nie se borime sekoj novitet da go implementirame”, objasnuva Postolova.

KAKO SE PRAVI LADNO CEDENO MASLO? Ladno cedenite masla od proizvodnata programa na Agrofila se proizvedeni na tradicionalen na~in, so presuvawe na razli~ni maslodajni semiwa, kako {to se son~ogled, seme od maslodajna repka, tikva, len i drugi semiwa koi vo sebe sodr`at pogolem procent maslo. Na toj na~in vo masloto se za~uvani site prirodni visokokvalitetni sostojki. Prerabotkata na semiwata se vr{i so primena na tehnologija na ladno cedewe na semiwata, {to zna~i deka masloto mehani~ki se cedi na niska temperatura (ne povisoka od 40°C), bez upotreba na toplina ili hemiski rastvoruva~i. Po oddeluvaweto na masloto od cvrstite delovi na semeto, toa fizi~ki se pro~istuva od primesite so pomo{ na razli~ni filteri i tehniki, po {to se vr{i negovo pakuvawe vo stakleni i plasti~ni {i{iwa kako gotov proizvod.

 Masloto od pove}e maslodajni semiwa, se cedi na niska temperatura, so {to gi zadr`uva site prirodni kvalitetni sostojki.

35 


 36 PRETPRIEMNI[TVO KOGA SE RABOTI ZA FINANSIRAWE NA NOVITE IDEI

NE GI ME[AJTE STRASTA I KOMPETENTNOSTA ajuspe{nite inovatori naj~esto se portretirani kako da poseduvaat strast koja se grani~i so dogmatizam. Tie rabotat neumorno da ja iskrivat realnosta i da ja postignat svojata vizija, a Stiv Xobs i negovoto “pole na iskrivena realnost” im slu`at kako prototipski primer. Nema somnevawe deka strasta e kriti~na komponenta na inovacijata. Posle s$, inovacijata e stra{no naporna rabota, so mnogu po~etni gre{ki. Famozniot bokser Majk Tajson edna{ re~e: “Site imaat plan, s$ dodeka ne gi udrat vo lice”. Strasta e neophodna za da prodol`ite da turkate koga udarot neizbe`no }e se slu~i. I bez strast te{ko e da se napravi ne{to koe e zna~ajno razli~no od ne{to {to bilo napraveno prethodno. Re~isi e nevozmo`no da se doka`e deka novata ideja }e proraboti ili }e uspee. Strasta i intuicijata se neophodni sostojki za golem uspeh. No, liderite koi gi nadgleduvaat naporite za inovirawe vnatre vo kompaniite treba da bidat vnimatelni da ne gi pome{aat strasta i kompetentnosta. Filozofot Xorx Santajana go definira fanatikot kako nekoj {to go udvojuva svojot napor otkako ja zaboravil svojata cel. Site sme sretnale inovator koj prodol`uva da udira po masata, insistiraj}i deka negovata vizija e to~na, pokraj planinata od dokazi (i smetki) koi go poka`uvaat sprotivnoto. Strasta edinstveno e va`na koga vodi do inovacija koja ima nekakov efekt, bez razlika dali toj efekt se meri vo prihodi,

N

 Pretpriema~ite treba da se vo mo`nost strasno da diskutiraat deka nivnata ideja }e go smeni svetot, a potoa na istiot na~in, iskreno da im pristapat na rizicite koi stojat na patot na nivniot uspeh

profit, podobreni performansi na procesite ili ne{to sosema razli~no. Ova e edna dobra pri~ina zo{to dobrite „ven~r” kapital (venture capital) investitori dodeluvaat kapital po fazi. Tie ~ekaat da vidat dali vizijata koja izgleda prekrasno na hartija }e go otslika istoto vo realnosta. Naj~esto, koga investitorite gi evaluiraat pretpriema~ite i nivnite idei, baraat t.n “bipolarnost na inovacijata”, odnosno “mo`nost istovremeno da se imaat dve sprotivni idei vo glavata, a s$ u{te da se zadr`i mo`nosta za funkcionirawe”. Pretpriema~ite treba da se vo mo`nost strasno da diskutiraat deka nivnata ideja }e go smeni svetot, a potoa na istiot na~in, iskreno da im pristapat na rizicite koi stojat na patot na nivniot uspeh, a i da opi{at kakva akcija }e prezemat so cel da

ja namalat verojatnosta deka istite }e se slu~at. Sekako, ima primeri na dogmatizam i fanatizam koj triumfira vo liceto na zdraviot skepticizam. No, toa ne e skalabilen pristap do inovacija. Poddr`ano od I2BAN, prvata mre`a na biznisangeli vo Makedonija

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!


Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува ј у

АКАДЕМИЈА ЗА ПРОДАЖБА Март - Јуни 2012

Клучен резултат на секоја деловна компанија е обемот на продажбата. Сите компаниски функции на овој или оној начин мораат да ја поддржат оваа витална функција или компанијата може да ја загуби својата позиција на пазарот. Со цел да создадеме основа за долгорочно унапредување на деловните резултати, креиравме програма на обуки кои покриваат повеќе важни аспекти на продажбата.

Академијата за продажба ги опфаќа следните теми: 14 0 16 МАРТ

Подготовка на продажна стратегија и план на продажбата Продажна презентација

4 0 6 АПРИЛ

Организација на продажбата и продажен менаџмент Успешен продажен разговор

24 0 27 АПРИЛ

Финансии во продажбата и управување со клучните клиенти Преговарање и развој на долгорочни односи со клиентите

9 0 11 MAJ

Customer RelaJonship и Customer Experience менаџмент Известување и следење на продажбата

ПРЕДАВАЧ ДАНИЕЛ ТЕВЧИОСКИ е

sovetnik i predava~ so pove}e od 10 godini prakti~no iskustvo vo Republika Srbija i Balkanot, specijaliziran za temi povrzani so marketing i proda`na strategija, upravuvawe so proda`bata i uslugata, unapreduvawe na odnosite so klientite. Del od referentnite kompanii koi gi koristat negovite uslugi se: Tarket, Mercedes, Koka Kola, Soni, Simens, Rajfajzen banka, Sosiete @eneral, Galenika, ITM, Delta, Telekom Srbija.

ШТО ЌЕ ДОБИЕТЕ?

Сите учесници на Академијата за продажба ќе добијат низа менаџерски алатки за управување со продажбата и за унапредување на вештините на продажните тимови. Работните материјали опфаќаат: краток пресек на теоретската основа, студии на успешни случаи од праксата на компании од светот и од регионот, низа препорачани обрасци за изработка на сопствена документација за управување со продажбата, поширок список на препорачана литература за унапредување на стекнатите знаења.

ЗА КОГО Е НАМЕНЕТА ПРОГРАМАТА:

 Менаџери за продажба  Комерцијалисти  Account менаџери  Сопственици на мали и средни бизниси  Сите останати кои учествуваат во процесот на продажба на производи и услуги Програмата е креирана како основа за развој на сопствена продажна сила на секоја компанија. Пристапот е прилагоден на праксата на компаниите кои работат на околните пазари и ги зема во предвид специфичностите на работата во регионот.

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110

7mi MART SPECIJALEN PRILOG

VINO KAPITAL MEDIA GROUP GO PODGOTVUVA SPECIJALNIOT PRILOG “VINO” VO NEGO KE PRO^ITATE ZA:  DALI KRIZATA VO EU GI TERA VINARIITE POSILNO DA GO NAPA\AAT DOMA[NIOT PAZAR? KAKO DA SE ZGOLEMI POTRO[UVA^KATA NA VINO VO MAKEDONIJA? HOREKA SEGMENTOT SE U[TE NEOSVOEN!  KOI VINSKI SORTI MOMENTALNO SE NAJBARANI NA SVETSKIOT VINSKI PAZAR? GI IMA LI VO MAKEDONIJA? KOLKU SE INVESTIRA VO NOVI LOZOVI NASADI I VO NOVI MODERNI VINSKI BRENDOVI?  KOJA E IZVOZNATA STRATEGIJA NA MAKEDONSKITE VINARII? KOLKU I KAKO IM POMAGA DR@AVATA? KOI SE NOVITE TOP-PAZARI ZA IZVOZ! ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


 38 LIDERSTVO e bli`i denot koga Karlos Slim Helu , najbogatiot ~ovek na svetot, }e ja poseti Makedonija. Na 26 mart vo Ohrid } e se odr`i pettiot sostanok na [irokopojasnata komisija za digitalen razvoj, kade {to Slim, inaku magnat vo telekomunikaciskata industrija, }e u~estvuva zaedno so ostanatite ~lenovi na Komisijata. Kako {to “Kapital” ekskluzivno objavi minatiot noemvri, Slim vo zemjava doa|a na inicijativa na ministerot za informati~ko op{tetstvo i administracija, Ivo Ivanovski, koj pred re~isi dve godini, stana ~len na ovaa komisija. Vo Ohrid }e bidat i 60-ina ~lenovi na Komisijata, glavni izvr{ni direktori na Gugl, Intel, Erikson, Alkatel-Lucent, Cisko, politi~ki lideri, pretstavnici na vladi, me|unarodni agencii, akademii, organizacii... Tie }e disutiraat za ekonomskiot pridones na dr`avite za razvoj vo informatikata, upotreba na zeleni IT-tehnologii, sozdavawe informati~ki gradovi, prezentacii na zemjite so golem napredok vo digitalniot razvoj i promocija na Makedonija kako investiciski raj. Ivanovski, koj {to Slim go zapoznal na prviot sostanok na Komisijata vo @eneva, re~e deka milijarderot bil neverojatno priroden i ednostaven ~ovek. “Sekoga{ e otvoren za novi kontakti i komunikacija. Navistina e mnogu ~udno {to ne mo`ete nikade okolu nego da vidite obezbeduvawe. Toj se dvi`i sosema slobodno, samo so eden li~en asistent”, re~e Ivanovski za Slim, koj “te`i” nad 74 milijardi dolari. Slim (72 godini) golem del od svojot uspeh im go pripi{uva na lekciite koi gi nau~il od svojot tatko, Xulien Slim Hadad, koj e roden vo Liban i se doselil vo Meksiko vo 1902 godina, na 14-godi{na vozrast, bez pari i bez poznavawe na {panskiot jazik. Tatkoto go nau~il Slim kolku se va`ni samodisciplinata, obrazovanieto, napornata rabota, dobroto smetkovodstvo i prezemaweto rizik. Tatkoto na Slim investiral vo Meksiko za vreme na revolucijata, koja po~na vo 1910 godina, i povtorno po padot na berzata vo 1929 godina. Kako Bafet, i Slim e itar investitor, koj tivko spoi niza investicii vo razli~ni sektori – pe~atewe, rudarstvo, minerali, metali, industriski proizvodi, osiguruvawe, maloproda`ni prodavnici i restorani. Vo 1990 godina, koga Meksiko ja privatizira{e svojata ekonomija, Slim i u{te dvajca partneri – Sautvestern bel (Southwestern Bell) od SAD i Frans telekom (France Télécom) – ja kupija dr`avnata kompanija Telefo-

S

KARLOS SLIM NAJBOGATIOT ^OVEK NA SVETOT

BIZNIS-LIDEROT TREBA DA SOZDAVA BOGATSTVO, NE DA GO ^UVA BOGATSTVOTO TREBA DA SE SOZDADE, DA SE INVESTIRA VO NEGO I DA SE KORISTI ZA SOZDAVAWE U[TE POGOLEMO BOGATSTVO. AKO IMATE OVO[NO DRVO, OVO[JETO RASTE NA NEGOVITE GRANKI I VIE GO BERETE. GO JADETE OVO[JETO, NO GI ^UVATE SEMKITE I GI SADITE, BIDEJ]I MORA POVTORNO DA INVESTIRATE.


BROJ 643



22/02/2012



LIDERSTVO

www.kapital.mk

nos de Mehiko-Telmeks (Teléfonos de México (Telmex). Slim li~no mu obrnal vnimanie na sektorot za mobilni telefoni vo kompanijata, investiraj} i vo negovata mre`a, zgolemuvaj}i go pokrivaweto i sozdavaj}i inovacii, kako {to se pripejd-karti~kite, koi mu ovozmo`uvaat na ~ovek so kupuvaweto karti~ka da dobie i telefon. Pripejdkarti~kite go zgolemija prodiraweto na Telmeks na pazarot za 85%. Telekomunikaciskite kompanii na Slim rabotat vo Severna, Ju`na i vo Centralna Amerika. Pod negovoto vodstvo ovie kompanii porasnaa organski i preku prezemawa. Iako bea kritikuvani deka imaat edni od najvisokite telefonski ceni vo svetot, neodamna bea pofaleni poradi toa {to gi namalija svoite tarifi. Toj neodamna napravi golema investicija vo “Wujork tajms” (The New York Times), so {to stana najgolem investitor vo kompanijata, koj ne e ~len na semejstvoto. Slim neodamna vo Meksiko Siti razgovara{e za svoeto liderstvo so Geri Barnison, izvr{en direktor na Korn/Feri interne{nal (Korn/Ferry International), golema amerikanska kompanija za regrutirawe menaxerski kadri. Intervjuto {to sleduva proizleguva od toj razgovor.

 Va{iot uspeh vo biznisot ve napravi najbogat ~ovek na svetot. Spored poslednite rangirawa vo magazinot “Forbs”, gi nadminavte Bil Gejts i Voren Bafet. Kakva uloga igraat parite vo va{iot `ivot? Dali toa ve motivira?

Ku}ata vo koja{to sum roden izgleda{e podobro otkolku ku}ata vo koja `iveam sega. Ku}ata vo koja porasnala `ena mi isto taka izgleda{e podobro od sega{nata ku}a. Zatoa, bi rekol deka odgovorot e ne. Parite ne me motiviraat. Mislam deka koga semejstvata imaat preterano pari, a ne investiraat, ne sozdavaat biznisi i novi rabotni mesta, ne rabotat za podobruvawe na op{testvoto – koga razmisluvaat samo za materijalnoto, toga{ ne{to ne e vo red.

 Dali velite deka bogatata li~nost – izvr{en direktor, na primer – treba da bide ~uvar na bogatstvoto na kompanijata ili na semejstvoto?

Ne, voop{to. Ulogata na bizni-lider – izvr{en direktor – e da sozdava pove} e bogatstvo, ne da go ~uva. Izvr{niot direktor mora da go zgolemuva bogatstvoto na kompanijata i na zemjata. Bogatstvoto ne e privilegija, toa e odgovornost. Ako ste dobar doktor, imate odgovornost da go koristite va{eto znaewe za da gi lekuvate lu|eto i da im pomognete. Ako ste politi~ar, mora da prezemete odgovornost i da ja isko-

ristite za izgradba na va{ata zemja. Liderskata uloga vo biznisot ili vo politikata zna~i prezemawe odgovornost. Za mene zborot “~uvar” pretstavuva nekoj koj prodal s$ i gi stavil prihodite vo banka. Ne pretstavuva nekoj koj gradi.

 Nekoi mo`ebi bi go iskoristile zborot “za{titnik” namesto “~uvar”.

Povtorno ne se soglasuvam. Poentata ne e da go {titite ili da ~uvate ona {to go imate, tuku da sozdavate. Toa e kako da sadite ovo{no drvo. Ne samo {to go {titite ili go ~uvate, vie i go navodnuvate. Se gri`ite da raste. No, mora da razberete deka postoi razlika me|u bogatstvo i prihod. Bogatstvoto treba da se sozdade, da se investira vo nego i da se koristi za sozdavawe u{te pogolemo bogatstvo. Ako imate ovo{no drvo, ovo{jeto raste na negovite granki i vie go berete. Go jadete ovo{jeto, no gi ~uvate semkite i gi sadite, bidej}i mora povtorno da investirate. Tuka le`i bogatstvoto – vo sozdavaweto pove}e drvja. Toa ne zna~i deka sekoja godina }e imate pogolem prihod, no }e imate pove}e bogatstvo ako gi sedite semkite. A ako toa go pravite dovolno dolgo, }e imate dovolno bogatstvo za da sozdadete sredna klasa, koja }e go formira najsilniot mo`en pazar i najdobroto op{testvo. Zatoa, odgovornosta na onoj koj ima bogatstvo e da sozdava u{te pove}e bogatstvo.

 A potoa da go raspredelite?

Ne veruvam deka ima potreba da sozdavate bogatstvo, a potoa da pravite plan za negova raspredelba. Mislam deka bogatstvoto se sozdava bidej}i rastat pazarot, op{testvoto i celok-

39 

Karlos Slim na 26 mart }e dojde vo Ohrid na pettiot sostanok na [irokopojasnata komisija za digitalen razvoj, na pokana od makedonskiot minister za informati~ko op{testvo i admimnistracija, Ivo Ivanovski. Na fotosot se dvajcata na prviot sostanok na Komisijata vo @eneva.

upnata ekonomija. Ova e klasi~na ekonomija. No, mo`am da ka`am deka najdobra investicija pretstavuva borbata protiv siroma{tijata. Toa ne e op{testven ili eti~ki problem. Toa e ekonomski problem i postoi ekonomska potreba za borba protiv siroma{tijata. Toa e najdobro za s$ i za site, bidej}i ako ja pobedite siroma{tijata, sozdavate pogolem pazar, koj sozdava pove}e bogatstvo, a so toa i pogolema stabilnost. Ako go pravite toa, sozdavate dovolno bogatstvo za da gi obrazuvate lu|eto, koi potoa imaat povisoko nivo na produktivnost. Ova zna~i deka }e mo`ete da sozdavate novi rabotni mesta i povisoka stapka na vrabotenost. A sekako, sevo ova sozdava ~ove~ki kapital. Spored mene, bogatstvoto e dobro. No, ako samo edna zemja e bogata, toa s$ u{te e mal pazar. [to bi pravele so site surovini i so proizvodniot potencijal koj go imame? So celata rabotna sila? Kolku pogolem napredok imame i kolku pove}e bogatstvo sozdavame, tolku e podobro za site.

 Amerikanskiot industrijalec i filantrop Endrju Karnegi izjavil: „^ovekot


 40 LIDERSTVO  Ulogata na biznis-lider – izvr{en direktor – e da sozdava pove}e bogatstvo, ne da go ~uva. Izvr{niot direktor mora da go zgolemuva bogatstvoto na kompanijata i zemjata. Bogatstvoto ne e privilegija, toa e odgovornost. Ako ste dobar doktor, imate odgovornost da go koristite va{eto znaewe za da gi lekuvate lu|eto i da im pomognete.

koj umira tolku bogat umira posramen”.

Toa e ludost. Sekako, toa delumno zavisi od toa kako ste go sozdale bogatstvoto. Ako ste prodavale oru`je i ste ubivale lu|e, toa e kriminal. Toa ne e vistinsko bogatstvo, spored mene. No, ako sozdavate pretprijatija, ako sozdavate bogatstvo za va{ata zemja, za va{eto op{testvo, ako sozdavate novi rabotni mesta, toa e ~esno.

 Koj izvr{il najgolemo vlijanie vrz vas?

Tatko mi. Negoviot primer na vrednosti i rabotewe izvr{i mo}no vlijanie vrz mene. ^uvam edna tetratka vo koja pi{uvav koga imav 13 godini. Stoi na yidot od mojata kancelarija. Tatko mi me tera{e vo nea da gi bele`am site tro{oci. Vo nea go ima i mojot prv bilans na sostojba, koj go izrabotiv na 15-godi{na vozrast. Tatko mi po~ina koga imav 13 godini. Toj me nau~i da ja ~uvam tetratkata ~ista i sredena i sekoga{ da ja popolnuvam navreme.

 Dali nau~ivte od va{iot tatko da investirate za vreme na kriza?

Da. Od nego nau~iv deka se investira vo vreme na revolucija i kriza. Potoa ~itav knigi i sfativ deka postojat momenti koga odredeni proizvodi, koi voobi~aeno se mnogu skapi, dobivaat mo{ne niska vrednost. Nau~iv deka vo biznis-sektorot investicii se pravat koga vremiwata ne se dobri. Koga investirate, sakate da zazemete podobra pozicija od konkurencijata. Koga ima recesija dr`ime cvrsti pozicii. Koga ima recesija i va{ata konkurencija ne investira, so toa vi dava prednost.

 Kako go definirate liderstvoto?

Ima razli~ni vidovi liderstvo. Mo`ete da bidete lider vo svoeto semejstvo, me|u prijatelite, vo sportskiot tim, vo biznisot i vo politikata, vo religijata i vo profesijata. Zatoa, te{ko e da se definira so tri-~etiri zbora. Navistina, se povrzuva so postignuvawe odredena cel i postavuvawe zaedni~ki odgovornosti. No, liderstvoto zna~i i prenesuvawe na doverbata vrz drugite lu|e za da mo`at da gi ostvarat svoite celi. Za da mo`at podobro da gi odredat svoite dostignuvawa. Zna~i, op{to zemeno, zavisi od aktivnosta

so koja se zanimavate. Nekoi lu|e mo`at da bidat lideri vo odredena aktivnost, no ne i vo druga. No, vo biznisot liderstvoto se povrzuva so ostvaruvawe na organizaciskite celi, so zgolemuvawe na efikasnosta, so koordinacija na aktivnostite, so ispolnuvawe na li~nite i na grupnite odgovornosti, so sposobnosta za kompromis i so merlivi dostignuvawa. Ponatamu, koga lu|eto gledaat deka liderot ili izvr{niot direktor raboti, ne e va`no kakva pozicija ima taa li~nost. Tie }e imaat korist od toa, bidej}i liderot }e pretstavuva primer za niv.  Dali so tekot na vremeto liderskite sposobnosti stanuvaat s$ podobri?

Da, mislam deka e taka. Liderstvoto pretstavuva kombinacija od razli~ni ne{ta. Lesno e da mislite deka rabotite se crni ili beli, deka nekoi lu|e se genetski predodredeni da bidat lideri ili deka ne{to drugo e vo pra{awe. Sekako, sekoga{ vlijaat i okolnostite. Jas li~no ne veruvam mnogu vo sre}a, no okolnostite se va`ni.

 Dali konkurencijata gi u~i lu|eto da stanat lideri?

Da, no ne direktno. Videte, ako stanuva zbor za fudbal, konkurencijata e mo{ne va`na. Ako stanuva zbor za obrazovanie, ocenite koi gi imate – sporedeni so ocenite na drugite – pretstavuvaat samo kvalifikacii. Tie ne se isto so va{eto znaewe i so na~inot na koj{to go razbirate svetot. Istovremeno, mislam deka konkurencijata vlijae vrz sekogo za da stane podobar. Bara od vas da vlo`ite pogolem napor. Mora pove} e da tragate. Mora pove}e da u~ite. Mora pove} e da se obu~uvate. Mora da vidite {to treba da podobrite vo va{ata rabota. Zatoa, konkurencijata mo`e da bide korisna. Vo biznisot e neophodno da imate konkurencija za da se poka`ete vo najdobro svetlo. Toa ve tera da prou~uvate {to se slu~uva naokolu za da razberete {to rabotat va{ite konkurenti. A va{ite konkurenti sekoga{ }e bidat s$ podobri. Toa }e ve natera da razberete deka mora postojano da napreduvate – ne samo kako lider, tuku i kako kompanija. Konkurencijata ve tera da napreduvate.

 Dali razvivate lideri vo ramkite na va{ite kompanii ili gi barate nadvor od niv?

Da, gi razvivame vo kompanijata. Kako prvo, lu|eto koi se vo grupata ja sledat na{ata filozofija. Imame filozofija na liderstvo – odredeni


НА 24-ти ФЕВРУАРИ Најновиот број на Банките & Бизнисот кој излегува на 24 февруари донесува:  АНАЛИЗА: Банките трупаат имот на фирми. Ќе отворат ли нова приватизација во Македонија?!  Како дургите земји ги помагаат економиите? На Македонија и треба вистинска развојна банка  ДОСИЕ: НОВА ЉУБЉАНСКА БАНКА Како најголемата банка во регионот влезе во проблеми?  FACEBOOK И БАНКИТЕ: Човекот кој стои зад ИПО-то на Facebook  Дијагноза на здравјето на банкарите: Несоница, депресија и нервни испади

14ti MART SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA  OBNOVUVAWE NA VOZNIOT PARK VO TRANSPORTNIOT BIZNIS - POTREBNI LI SE SUBVENCII OD VLADATA ZA NABAVKA NA VOZILA SO VISOKO TEHNOL[KI STANDARDI KAKO [TO TOA GO NAPRAVIJA NEKOI ZEMJI OD REGIONOT?  NA KOI DESTINACII VOZAT DOMA[NITE TRANSPORTERI?  POSREDNICITE VO TRANSPORTNIOT BIZNIS- NOVA ZAKANA ZA NELOJALNA KONKURENCIJA.  SE PRILAGODIJA LI KOMPANIITE NA NOVIOT TREND [TO DOA\A PONUDA NA INTEGRIRANI TRANSPORTNO-LOGISTI^KI USLUGI? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ KE IZLEZE NA 14 MART 2012 VO NEDELNIKOT KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


 42 LIDERSTVO idei i koncepti. Mora da gi delat tie idei. Isto taka, bidej}i ve}e se del od kompanijata, gledame deka rabotat zaedni~ki, a ne eden protiv drug. Mora da se dvi`ime vo ista nasoka. Ne se natprevaruvame vnatre vo kompanijata, se natprevaruvame nadvor od nea. Koga lu|eto doa|aat odnadvor – koga se novi – imaat potreba da zazemat cvrsti

pozicii za da ostavat vpe~atok. Isto taka, koga lu|eto doa|aat odnadvor, vo kompanijata vleguvaat direktno na visoka pozicija, {to predizvikuva qubomora kaj ostanatite. Tie imaat i poinakov na~in na rabota, kako i razli~ni kulturni idei i vrednosti. Toa ne e dobro za organizacijata.  Toga{, kako se spravuvate

so prezemawata?

Ova e va`no pra{awe. Mora da imate fleksibilna kultura, na koja lu|eto mo`at da se prilagodat i na koja bi sakale da & se pridru`at so zadovolstvo. Pri prezemawata naj~esto ne gi premestuvame lu|eto. Ne mo`eme da navlezeme do toj stepen vo site kompanii. Osven toa, ako gi premestuvate lu|eto, }e si odat.  Dali toa zna~i deka menaxmentot na odredena kompanija pretstavuva eden od kriteriumite za prezemawe?

Ne. Menaxmentot na kompanijata e va`en za investitorite bidej} i gi stavate va{ite sredstva vo odredena kompanija. No, menaxmentot, sekako, ne e glavnata pri~ina za prezemawe. Glavnata pri~ina e potrebata za geografsko pro{iruvawe so cel da se zgolemi vrednosta na kompanijata. Vo toj slu~aj prezemaweto e dobra ideja. I sekako, smetame deka ako menaxmentot na kompanijata koja ja kupuvame e dobar, toga{ }e mu pretstavuva zadovolstvo da raboti so nas. Od druga strana, ako menaxmentot ne e dobar, toga{ }e se obideme da go podobrime.

 Kako im ovozmo`uvate razvoj na va{ite menaxeri i lideri?

Mnogu se pro{irivme vo poslednite nekolku godini. Vo telekomunikaciite, od 1990 godina, vo period od 15 godini, rastevme so stapka od 66% godi{no. Koga rastete tolku brzo, imate i mnogu problemi. Zatoa, u{te pred pove}e godini im soop{tivme na na{ite lokalni i regionalni menaxeri od kompaniite koi sakavme da gi razvieme na me|unarodno nivo da po~nat da podgotvuvaat lu|e koi }e mo`eme da gi preselime nadvor od zemjata. Ne zboruvam za preselba na 2.000 lica. Zboruvam za preselba na eden, dvajca ili trojca lu|e naedna{. No, po~navme da planirame i da gi razvivame na{ite lu|e prili~no rano, u{te pred da po~neme da se {irime tolku brzo.  Dali vie, kako lider, s$ u{te u~ite?

Da, sekako. U~am sekoj den.

 Vie ste eden od najuspe{nite lu|e na svetot. Dali imate moto spored koe se vodite?

Da, veruvam vo mototo: “Nametni ja svojata volja nad svoite slabosti�.


 44 STRATEGII

KAKO STARBAKS SE VRATI OD MRTVITE? (1)

HAUARD [ULC I NEGOVATA IMPERIJA OD KAFETERII  Najpopularniot amerikanski sinxir na kafeterii ima{e stra{en podem pod rakovodstvo na Hauard [ulc, ~ovekot koj{to go izgradi brendot, go ra{iri globalno i be{e izvr{en direktor na kompanijata do 2000 godina, koga re{i da otstapi od ~elnata pozicija. No, podocna kolata trgna nadolu i vo 2008 godina [ulc se vrati vo Starbaks za da ja spasi kompanijata. Po tri godini popularnite kafuliwa povtorno se golem hit, a akcionerite na kompanijata zadovolno trijat race. Pro~itajte kako Starbaks se ka~i na vrvot, zo{to padna i kako [ulc go vrati svoeto “~edo” na starite pateki na slavata

FORTUNE

o pazarna kapitalizacija od okolu 33 milijardi dolari, Starbaks (Starbucks) nezapirlivo raste. Ima dosega najdobra finansiska sostojba, pove}e prodavnici od koga bilo, brza ekspanzija vo stranstvo i u{te novi zborovi za “golemo” b “ ” i “slatko”. Brendot na kafeterii {to go izgradi Hauard [ulc vo tekot na ~etvrt vek – otstapuvaj}i od pozicijata izvr{en direktor vo 2000 godina, za da se vrati osum godini podocna – nikoga{ ne bil posilen. Godi{nite prihodi dostignaa re~isi 12 milijardi dolari do 30 septemvri, a profitot iznesuva{e 1,7 milijardi dolari. Tretina od prihodite doa|aat od stranstvo. Vo posledniot kvartal vkupnite prihodi za prvpat dostignaa tri milijardi dolari. Spored glavnite podatoci za prodavnicite koi postojat barem edna godina, proda`bata porasnala za 10% na doma{no nivo (i za 9% vo stranstvo) sporedeno so 2010 godina. I ne pomalku va`no, proda`bata na kafeto „pampkin spajs late” minatata esen porasna za 44%!

S

Glavniot finansiski direktor na Starbaks, Troj Alsted, gi narekuva ovie brojki “fenomenalni” vo vreme koga ekonomijata e vo kriza, a cenite na kafeto se rekordno visoki. Kompanijata {totuku najavi deka za 30 milioni dolari }e go kupi Evolu{n fre{ (Evolution Fresh), specijalen snabduva~ Kalifornija a od o Ka ifor ija naa sve`o s e`o iscedeni is e e i sokovi od super-premium klasa. Starbaks ima namera da go iskoristi Evolu{n za vlez vo kategorijata “zdrava hrana i velnes”. Narednata godina o~ekuvajte da vidite posebno meni so sokovi za nosewe i hrana vo odredeni prodavnici vo Starbaks, kako i posebni prodavnici nare~eni


BROJ 643



22/02/2012



STRATEGII

www.kapital.mk

 Koga kompanijata izleze na berzata vo 1992 godina, Starbaks ve}e ima{e 165 prodavnici. Vo toa vreme nekoi od lu|eto na Volstrit bea somni~avi. Kako {to [ulc se se} ava vo edno intervju: „Velea - saka{ da ka`e{ deka } e prodava{ kafe vo hartiena ~a{ka po cena od eden dolar so italijanski imiwa koi nikoj vo Amerika ne mo`e da gi izgovori, vo vreme koga nikoj ne pie kafe i koga mo`am da kupam kafe vo lokalnata prodavnica za 50 centi? Se {eguva{ so mene?” Evolu{n baj starbaks (Evolution By Starbucks). “]e napravime silen probiv vo oblasta na zdravjeto i velnesot”, veli [ulc. Akciite na Starbaks postignaa dosega najvisoka cena na po~etokot od noemvri, koja sega e petpati povisoka od cenata vo 2008 godina, koja be{e najniska vo poslednite 10 godini. Do noemvri akciite porasnaa za re~isi 37% od po~etokot na godinata (sporedeno so padot od 0,4% na S&P 500). Ako ste investirale 1.000 dolari vo Starbaks pri inicijalnata ponuda vo 1992 godina, denes bi imale pove}e od 70.000 dolari. Edna `ena koja dolgi godini rabotela vo kompanijata nasledi okolu 75.000 dolari vo vremeto koga akciite padnaa pod osum dolari vo 2008 godina. Koga [ulc se vrati i napravi presvrt, taa gi investira{e site pari vo Starbaks i sega ima okolu 450.000 dolari.

ESPRESO-BAROVITE VO ITALIJA JA ZAPALIJA SIJALI^KATA Hauard [ulc sozdade amerikanska kompanija za kafe od golemi razmeri. Qubezen i ostroumen, toj e nenadminat prodava~ vo tekot na celiot svoj profesionalen `ivot. Otkako diplomiral na Oddelot za komunikacii na Univeritetot vo Severen Mi~igen (Nortern Michigan University), vr{el

 Glavniot izvr{en direktor pie 4-5 ~a{i od svojot produkt dnevno

p proda`ba po telefon na posledniot izum nna Kseroks (Xerox) – „tekst-procesor” – a ppotoa oti{ol da raboti za amerikansskiot oddel na Hamarplast (Hammarplast), {vedski proizvoditel na kujnski pribor. { [ulc sfatil deka golem del od opremata [ zza kafe se prodava na nezabele`itelna maloproda`na kompanija, koja se nao|a na m Pajk plejs market (Pike Place Market) vo Sietl P i se vika Starbaks kofi, ti end spajsis ((Starbucks Coffee, Tea and Spices). Starbaks bbil osnovan vo 1971 godina i imal ~etiri pprodavnici. Kafe-puristite gi obo`avale ssve`ite zrna kafe “arabika”, koi se proddavale vo mali vre}i~ki. [ulc stanal nemiren i zaintrigiran i trgnal na Zapad za da ja poseti kompanijata. Pokraj vlezot eden violinist go svirel Mocart. Otkako so meseci im se dodvoruval na osnova~ite na Starbaks, vo 1982 godina, na 29-godi{na vozrast, se priklu~il na Starbaks kako {ef na marketing. Toga{ [ulc do`iveal t.n. pretpriema~ko “prosvetluvawe”. Narednata godina na saem vo Italija gi otkril malite espreso-barovi {irum Milano i Verona. Gledal kako vpe~atlivite “baristi” gi melat zrnata kafe, stavaat espreso vo filxanite, pravat pena od mleko. Toa e “vistinski teatar”, si pomislil. Eve edna evropska supkultura za koja Amerikancite ne znaat ni{to – “treto mesto” me|u ne~ija rabota i dom. [ulc napravil i presmetka: Italija, zemja ~ija{to populacija e edna pettina od onaa na SAD, ima 200.000 vakvi kafuliwa. “Bev ma|epsan od toa kako u`ivaweto vo ednostavna ~a{a kafe ima mo} da gi povrze lu|eto i da sozdade zaednica”, zapi{a minatata godina vo svoite memoari. Vakov govor ne mo`ete da slu{nete od Danki, starata maskota na Dankin dounats (Dunkin’ Donuts).

AKO NE TI JA SFA]AAT IDEJATA, PREZEMI IM JA KOMPANIJATA Osnova~ite na Starbaks ne ja sfatile ide-

jata. Najposle, mu dozvolile na [ulc da prodava ~a{ki so sve`o svareno kapu~ino, no toj dal otkaz za da otvori svoj espresobar na tri kata. Vo 1987 godina od Starbaks re{ija da ja prodadat kompanijata, a [ulc sobra 3,8 milioni dolari od investitorite za da ja kupi. Koga kompanijata izleze na berzata vo 1992 godina, Starbaks ve}e ima{e 165 prodavnici. Vo toa vreme nekoi od lu|eto na Volstrit bea somni~avi. Kako {to [ulc se se}ava vo edno intervju: „Velea - saka{ da ka`e{ deka }e prodava{ kafe vo hartiena ~a{ka po cena od eden dolar, so italijanski imiwa koi nikoj vo Amerika ne mo`e da gi izgovori, vo vreme koga nikoj ne pie kafe i koga mo`am da kupam kafe vo lokalnata prodavnica za 50 centi? Se {eguva{ so mene?”. No, kompanijata raste{e so neverojatno tempo do krajot na decenijata. Ne be{e kako vo Milano, no “tretoto mesto” pristigna. Stana voobi~aeno vo Amerika da vidite najrazli~ni lu|e vo lokalniot Starbaks: zabrzani bankari vo kostumi, roditeli so koli~ki, studenti so laptop-kompjuteri, lu|e koi pi{uvaat roman ili dremat vo udobnite stolici. “Nie ne sme del od biznisot so kafe, nie sme del od biznisot so iskustvo”, veli [ulc, koj naj~esto pie ~etiri do pet ~a{i dnevno od svojot proizvod (“ejxd sumatra” (Aged Sumatra), napraveno so francuska presa, bez mleko, bez {e}er) i od odredena pri~ina, veli deka ne spie mnogu. Se pojavija barovi na Starbaks na aerodromite, Starbaks sladoled i kafe po prodavnicite, Starbaks cedea i Starbaks hrana. “SE OTVORA NOV STARBAKS VO TOALETOT NA POSTOE^KIOT STARBAKS”, {egovito izvestuva{e Di onion (The Onion). VO SLEDNIOT BROJ ^ITAJTE:

Starbaks do`ivuva yvezdeni migovi, [ulc ja predava palkata na drugi, no {to se slu~uva: vrtoglaviot rast donese opasnosti.

45


 46 NA RU^EK SO...

VELE SAMAK

MINISTER ZA STRANSKI INVESTICII

ZA SÈ MORA[ DA S IZBORI[ SAM, BE

 Prestojot vo SAD mu gi dava `ivotnite lekcii kako da bide samokriti~en, analiti~en, da bide dobar menaxer i vistinski lider. Po 14-godi{en prestoj tamu od pred {est godini se vra}a vo Makedonija za da gi ubeduva strancite da investiraat kaj nas, kako minister za stranski investicii. Чesto e kritikuvan za maliot broj investicii, no toj e ubeden deka rezultatite stigaat PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

rogramiraweto i sportot mu se golema pasija od detstvoto. Pod vlijanie na negoviot tatko, Blagoja Samakoski, prviot ~ovek na prilepski Mikrosam, u{te od devetgodi{na vozrast Vele poka`uva golem interes za kompjuterskoto programirawe, a na deset godini ve}e te~no go zboruva i angliskiot jazik. So programiraweto osven {to postignuva golemi uspesi na sojuzno nivo (vo porane{na Jugoslavija na natprevari osvojuva prvo i vtoro mesto), kako {to veli, na svoja ko`a u~i i {to e vistinska konkurencija i kako izgleda da se natprevaruva{ so drugite, koi se

P

dobri kolku i ti. „Me interesira{e i fotografija, no ne mi be{e problem da rabotam i na niva, snimav svadbi, mu pomagav na tatko mi vo firmata... ne odbivav nikakva rabota. Rano nau~iv deka ne treba da se potcenuva koja bilo rabota i kako da se natprevaruvam so drugite”, raska`uva Samak. Po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie (vo prilepskata gimnazija na prirodno-matemati~ki smer), go dobiva prviot najgolem predizvik vo `ivotot. Na osumnaesetgodi{na vozrast odlu~uva da go prodol`i svoeto obrazovanie vo SAD. „Da bidam iskren, na po~etokot ne bev ba{ fasciniran od `elbata na moite roditeli. Imav i devojka, pa mi be{e

NA[ETO MENI Od bogatoto meni na Arabeska so Samak se odlu~ivme za pasta i pica.

te{ko da se odlu~am... Podocna sfativ deka sum ja donel odlukata na mojot `ivot.” Vremeto koga zaminuva od Prilep (1992 godina) e optovareno so mnogu predizvici za novonastanatata dr`ava Makedonija... visoka inflacija, raspa|awe na Jugoslavija... Osven nekolku delovni prijateli na tatko mu, nema poznati, pa vo noviot svet mora da se snao|a sam. „Od edna takva atmosfera se najdov vo edna sosema druga, mnogu podinami~na... i {to be{e u{te postra{no za mene, sfativ deka mo`ebi sum zadocnil so mnogu informacii, za koi vo Makedonija smetav deka se vrvot... Prvite godini od prestojot tamu sfativ i deka imam


BROJ 629



16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

ogromno neznawe, vo smisla deka ne znam {to e kriti~ko razmisluvawe, prezentirawe na argumenti i argumentirano branewe na istite... Toa bea lekciite na mojot `ivot, koi me dvi`at vo tekot na celata moja kariera. Toa deka Amerikancite ne u~at ni{to voop{to ne e to~no.” Vo SAD najprvin dve godini e na kolexot vo Santa Monika, kade {to steknuva op{to obrazovanie, koe podocna mu pomaga da se zapi{e na ekonomski studii na Univerzitetot vo Чikago, eden od najpresti`nite vo taa oblast, kade {to diplomirale 26 dobitnici na Nobelovata nagrada za ekonomija. Ekonomijata mu stanuva noviot predizvik. „Чikago be{e mojata `elba i bev presre}en koga mo`nosta da u~am od najdobrite ekonomski eksperti stana stvarnost. Dobiv kompletna poddr{ka od moite roditeli, za koi cenata za moeto obrazovanie be{e nebitna. Samo mi pora~aa da prodol`am tamu kade {to jas smetam deka e najdobro, da ne se ograni~uvam, a tie }e se snajdat za pari.” Prvoto rabotno iskustvo go steknuva vo Salomon bradrs (podocna Siti grup) kade {to raboti na kvantitativni istra`uvawa

 „Ne treba da se

foto: FILIP POPOVSKI fo

SE EZ STRAV

47 

potcenuva koja bilo rabota.”


 48

 „Ni{to ne ti e za antirano. Za s$ treba da segar izbori{.”

 „Ako ne ja ka`e{ javno idejata {to ja ima{, taa ne ti vredi. Pred drugite taa dobiva vrednost.”

}e ti dade pozicija. nuva koga nekojni koj ne treba  „Menaxer se sta r de stinski li Za da bide{ vide ni{to da ti da .”

na pazarot, i na klientite im pomaga vo odlukite kade da gi investiraat svoite pari. „Baraweto rabota po zavr{uvaweto na obrazovanieto be{e te{ko. Mnogu brzo se spu{tiv na zemja, i sfativ deka toa {to sum diplomiral na eden od najdobrite fakulteti i ne e nekakva garancija. Vo SAD za s$ mora{ da se izbori{ sam, bez strav. Ako ne ja ka`e{ javno idejata {to ja ima{, taa ne ti vredi. Pred drugite taa dobiva vrednost.” Abicioznosta i lekciite za natprevar od detstvoto za godina ipol go nosat na pozicijata potpretsedatel. Vo kompanijata ostanuva sedum godini i gi iskusuva te{kite momenti na aziskata kriza od 1997 godina, ruskiot bankrot od 1998, krizata od 2000-2001 godina i vremeto na masovnite otpu{tawa... Vo toa vreme se isprobuva i kako analiti~ar, objavuvaj}i nedelni analizi, koi mu nosat golem publicitet. „Toa bea burni ekonomski vremiwa od koi nau~iv mnogu. Iskustva koi mnogu mi pomagaat denes, koga svetot povtorno e ispraven pred golema kriza. Stanav potemelen i porigorozen. Slednata golema lekcija mi e kako da se stane lider. Menaxer se stanuva koga nekoj }e ti dade pozicija. Za da bide{ vistinski lider nikoj ne treba ni{to da ti dade.” Po rabotata vo Sitigrup, magistriral od oblasta na biznisadministracijata na Varton {kolata pri Univerzitetot Pensilvanija, najdobrata {kola za MBA vo svetot. So `elbata da stekne novi rabotni iskustva i da gi nau~i liderskite tehniki i marketingot vo periodot 2004-2006 godina se vrabotuva vo Majkrosoft, kako menaxer za pazar vo SAD. „Vo toa vreme sfativ deka e podobro da si dobar lider, otkolku ekspert za finansii. Vo SAD niz site segmeti na op{testvoto se forsira liderstvoto.” Vo toa vreme preku prijateli ja dobiva pokanata da se vrati vo Makedonija za da mu pomogne na ekonomskiot tim na premierot Gruevski. „Ne go poznavav Gruevski, no mi ka`aa deka e workaholic, pa si rekov toga{ ne bi trebalo da bide lo{o. Va`no mi be{e

da ne e vo pra{awe SDSM. Na po~etokot ne se ~uvstvuvav siguren. Toa be{e ne{to sosema novo, a i }e zna~i vra}awe vo Makedonija. Od druga strana, pak, se bodrev samiot deka sum kvalitetno obrazovan i imam kapacitet da & pomognam na mojata zemja.” Vo Makedonija se vratil so mnogu niski o~ekuvawa. Od 2006 godina e minister za stranski investicii i, kako {to veli, zarabotuva mnogu pomalku otkolku dodeka bil vo SAD. Sepak, predizvikot da se pomogne na dr`avata i novoto rabotno iskustvo go stavil pred zarabotuva~kata. Vo tekot na poslednive {est godini dodeka e na ovaa pozicija mnogu ~esto e na tapet na mediumite i javnosta, naj~esto so kritiki poradi niskoto nivo na stranski investicii, omilenata tema i na politi~arite i na gra|anite. „Povtorno se najdov vo druga sredina vo koja se cenat drugi vrednosti. Voop{to ne mi be{e ~udno {to kako javna li~nost }e bidam pod sekojdneven pritisok. Mnogu porano imav nau~eno kako da se nosam so sekoja izdr`ana kritika na moja adresa. Koga-toga{ }e stignat pofalbite i rezultatite }e bidat vidlivi i merlivi. Skepticizmot e zdrava i prirodna emocija. Jas veruvavam vo sebe i vo mojot tim i }e go zavr{am toa {to se o~ekuva od mene i {to e moja cel.” Vo prvata godina potro{il golema energija za formirawe na timot, vo {to mu pomognale prethodnite iskustva. Sega celiot fokus mu e ubeduvawe na investitorite, parite vo vreme na kriza da gi vlo`at tokmu vo Makedonija. „Vo Makedonija nema{e kadar specjaliziran za stranski investicii, pa morav zaedno so mojot tim da gi sozdavam. Mentorstvoto vo koe mnogu veruvam, bidej}i i jas sum imal prekrasni mentori, mnogu mi pomogna. Sekoja prethodna rabota mi be{e polesna od ministerskata, {to u{te pove}e me tera{e da bidam pouporen.” Vo zemjava se vrati so svojata }erka Kalina, na koja so zadovolstvo go tro{i svoeto slobodno vreme, a e golem qubitel i na fotografiraweto, a praktikuva i snoubording, tenis, ko{arka...


Menager - 14