Issuu on Google+

 32

Pretpriema~ &...

PATOT NA AGROKOR DO REGIONALEN LIDER:

KOI SE LEKCIITE ZA MAKEDONSKITE BIZNISI?

STANI KONKURENTEN I [IRI SE REGIONALNO


 32

Pretpriema~ &...

PATOT NA AGROKOR DO REGIONALEN LIDER:

KOI SE LEKCIITE ZA MAKEDONSKITE BIZNISI?

STANI KONKURENTEN I [IRI SE REGIONALNO


BROJ 641



08/02/2012



MENAXER

www.kapital.mk

 Od mal biznis za cve}iwa formiran pred 35 godini, Agrokor prerasna vo zemjodelsko-prerabotuva~ki sinxir, vo koj{to sistemski se neguva hrvatskoto proizvodstvo i se pottiknuvaat avtohtoni hrvatski proizvodi. Hrvatite sega imaat kompanija so ~etiri milijardi evra prihod godi{no, koja {titej} i gi svoite biznis-interesi, gi {titi interesite na hrvatskata ekonomija. [to mo`eme da nau~ime od Agrokor? IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

oga koncern kako hrvatski Agrokor ima godi{na proda`ba od nad 3,7 milijardi evra, {to e edna milijarda evra pove}e od celiot Buxet na Makedonija, interesno e da se proanalizira kakov bil patot na uspehot na kompanijata, koja po~nala kako mal biznis so cve}iwa vo dale~nata 1976 godina i stignala do pozicijata najgolem proizvodno-trgovski sinxir vo Jugoisto~na Evropa. Kriti~arite na osnova~ot i sopstvenik na Agrokor, Ivica Todori}, mnogu pati dosega mu go osporuvale uspehot, tvrdej}i deka e klasi~en balkanski tajkun, koj{to gi iskoristil vrskite so politikata i preku pomalku ili pove}e somnitelni akvizicii i na~ini na finansirawe do{ol do biznissega ja poseduva. Me|utoa, imperijata {to se “du{egri`nik” ne mo`e da go nitu eden “du{eg deka Todori} uspea preku ospori faktot de rastot na svoite zemjodelsko-prehranbeni kompanii, investiciite vo i trgovski komp postoe~ki i novi kapaciteti vo regionot i plasman pred s$ po{iroko da im obezbedi o od nego da `iveat na hrvatskite proizvodi, proi 40.000 vraboteni vvo koncernot sose nivnite semejstva, kako i iljadnici individualni kooperanti. farmeri koi se negovi n da go prezeme Namerata na Agrokor A trgovski sinxir, najgolemiot slovene~ki slove Merkator, e samo u{te edna potvrda deka Todori} saka da oobezbedi nov pazar, prvo za proizvodite na svojot koncern, a potoa i za ostanatite hrvatski proizvoditeli slovene~kiot i na ostanatite na sloven

K

regionalni pazari kade {to e prisuten Merkator. No, kako, vsu{nost, stigna Agrokor do svojot uspeh i {to mo`at od negoviot primer da nau~at makedonskite kompanii, za koi{to postojano pi{uvame deka slabo go imaat razvieno nagonot za rast vo i nadvor od doma{nite ramki. “Agrokor e edna od retkite kompanii vo Hrvatska koja od samiot po~etok ima{e jasna vizija i strategija na rabotewe, strategija {to be{e jasno odredena, no postojano se preispituva{e. Nie od samiot po~etok imavme jasni celi vo site na{i klu~ni biznisi da staneme lideri na doma{niot pazar. Koga gi ostvarivme tie celi, mnogu brzo ja iskristaliziravme vizijata na Agrokor kako regionalen lider. Vo segmentot na sladoledite stanavme nesomneni regionalni lideri na site pazari na koi{to rabotime. Na doma{niot pazar sme lideri vo segmentot voda, kako i na bosanskiot pazar. Sfativme deka konkurentnosta e uslov bez koj nema opstanok na kompanijata i site na{i biznisi mora da bidat konkurentni na otvoreni pazari”, istakna Qerka Puqi}, potpretsedatel za biznis-strategii vo Agrokor, vo edno intervju za hrvatski biznis-magazin pred pet godini.

DA STANE[ KONKURENTEN VO SITE KLU^NI BIZNISI

Svoeto proizvodno portfolio Agrokor go konsolidira{e vo 1995 godina. Do 2000 godina koncernot sprovede seriozno restrukturirawe, doinvestira{e vo reorganizacija na rabotata, a od 2000 godina regionalno se {iri i intezivno raboti na internata ekonomija na site svoi kompanii. Denes vo koncernot mo`e da se pofalat deka vo site nivni vode~ki biznisi se konkurentni vo odnos na globalnata ekonomija. Paralelno so strategijata Pa Agrokor postepeno stana zemza probivawe na regional- jodelsko-prerabotuva~ki sinxir vo koj{to sistemski se neguva nit pazari, drugiot golem nite hrvatskoto proizvodstvo i se na napor {to go vlo`uva{e pottiknuvaat avtohtoni hrvatski proizvodi. Predizvikot {to Iv Ivica Todori} i negoviot stoel na toj pat bil dali mo`at Ag Agrokor be{e da pronajde hrvatskite proizvodi cenovno da im konkuriraat na evropskite do dobar izvozen proizvod. na potpolno otvoren pazar? Za [ [ireweto vo regionot se toa kakva strategija zacrtal Agrokor vo toj pogled neka od odviva{e prete`no preku primerot so sinxpr prezemawa i proizvodstvo poslu`i irot na dodadena vrednost vo vo zemjite od regionot, {to proizvodstvoto na svinsko meso vo Agrokor i sporedba so toj se poka`a kako odli~na sistem vo Danska, koja potpresstra strategija za koncernot. tsedatelkata Lerka Puqi} ja objasnila na edna konferencija

AGROKOR: LI^NA KARTA

D

elovniot proekt Agrokor datira od 1976 godina, po~nat kako mal biznis – trgovija so cve}iwa. Denes Agrokor e vistinski xin vo proizvodstvoto na hrana vo Isto~na Evropa. Vraboteni se 40.000 rabotnici. Todori} poseduva pove}e od 90% od koncernot, dodeka za kreditite zemeni od strana na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) bankata dobi okolu 8% od kapitalot na kompanijata. Vo carstvoto na Todori} se vklu~eni i najpoznatite hrvatski brendovi vo proizvodstvoto na hrana, kako sinxirot od supermarketi Konzum; najgolemiot hrvatski proizvoditel na mineralna voda, Jamnica; fabrikata za sladoledi Ledo; Yvezda, najgolema fabrika za proizvodstvo na margarini vo Hrvatska. Potoa, tuka se mesnata industrija PIK Vrbovec i PIK Vr{ac, kako edni od najgolemite mesni industrii vo porane{na Jugoslavija, kako i najgolemiot zemjodelski kombinat vo Hrvatska, Beqe. Za goleminata na Agrokor }e spomeneme deka delovnata edinica za zemjodelstvo obrabotuva nad 130.000 hektari. Toa e okolu polovina od vkupnoto obrabotlivo zemji{te vo Makedonija. za hrvatskiot agrobiznis. Toa e samo eden segment vo zemjodelsko-prerabotuva~kata industrija, a sporedbata e napravena so zemja koja{to e najnapredna vo proizvodstvoto na svinsko meso vo svetot, pa zatoa, vo Agrokor za “ben~mark” go zemale toa {to e najuspe{no. Agrokor vo 2005 godina gi prezede doma{nite mesni industrii, PIK Vrbovec i PIK Belje, koi{to, me|u drugoto, vo porane{nata jugoslovenska federacija bea golemi proizvoditeli na svinsko meso i na prerabotki. Agrokor gi zatekna vo situacija pred bankrot, koja{to bara{e kompletno restrukturirawe, nova organizacija, novi proizvodi i postojano investirawe i komunicirawe na tie promeni so potro{uva~ite. Ekspertite od Agrokor gi “skenirale” toga{nite odnosi vo proizvodstvoto na sto~na hrana, vo proizvodstvoto na prasiwa, vo toveweto sviwi, vo industrijata za mesni prerabotki i na krajot na sinxirot, vo maloproda`bata. Zaklu~okot bil deka

33 


34 MENAXER najgolem udel vo maloproda`nata cena na kilogram meso na pazarot, koja{to bila za 50% poniska otkolku vo Danska, & pripa|al na maloproda`bata, a ne na proizvodstvoto, koe{to e pod golem tro{koven pritisok. Vo proizvodstvoto na `itni i industriski kulturi, potoa na sto~na hrana (vo ostanatite zemjodelski kombinati {to gi poseduva koncernot) Agrokor zaklu~il deka s$ u{te ne e celosno konkurenten, no deka bil mnogu blisku do najdobrite vo bran{ata. Veterinarnite tro{oci, tro{ocite na rabota - koi{to ne podrazbiraat cena po rabotnik, tuku se pove}e problem na organizacija i stepen na modernizacija – bile elementi vo koi{to s$ u{te ne bile konkurentni. Ne bile konkurentni nitu vo cenata na prasiwata, a so toa nitu vo cenata na tovenite sviwi. Me|utoa, vo ramkite na Agrokor napravile plan kako da postignat najdobra svetska praktika i do 2010 godina se pribli`ija do najdobrite. Vo period od pet godini Agrokor vlo`i okolu 200 milioni evra vo zemjodelsko proizvodstvo. Na toj na~in koncernot obezbedil obrabotka na zemjata vo adekvatni agrotehni~ki uslovi za da postigne svetski prinosi; so taka formirana cena na proizvodstvoto na surovini vleguva vo proizvodstvo na sto~na hrana vo fabriki {to se sovremeno tehnolo{ki opremeni. Procesot prodol`uva na farmite {to poseduvaat najdobra tehnologija,

 Agrokor postepeno stana zemjodelsko-prerabotuva~ki sinxir vo koj{to sistemski se neguva hrvatskoto proizvodstvo i se pottiknuvaat avtohtoni hrvatski proizvodi. Predizvikot {to stoel na toj pat bil dali mo`at hrvatskite proizvodi cenovno da im konkuriraat na evropskite na potpolno otvoren pazar? no i najdobar menaxment i organizacija na upravuvaweto, istaknuva Puqi}. So toa se ostvaruva kone~nata cel, a toa e konkurentnost na finalniot proizvod, {to }e bide klu~no za uspeh na hrvatskiot izvoz na noviot evropski pazar, kade {to od slednata godina hrvatskite kompanii } e imaat sloboden pristap. Denes zemjodelskite kombinati na Agrokor rabotat so poln kapacitet - so okolu 50% sopstveno proizvodsto u~estvuvaat vo podgotovkata na surovinskata baza, dodeka ostatokot go kupuvaat na pazarot. Vo podgotovkata na sopstveniot sto~en fond se vlezeni vo silna kooperacija, koja{to nastojuvaat i ponatamu da ja razvivaat. Tezata na Agrokor

Kapital Akademija...

Spored ekspertite, Agrokor e “regionalen heroj” Slovene~kiot ekspert Andrej Vizjak analiziral 600 kompanii od cel svet koi{to se poka`ale otporni na dve krizi vo poslednite 10 godini. Vo svojata kniga “Formuli za uspeh vo novata decenija” toj definira ~etiri osnovni modeli na uspeh koi{to mo`e da gi sledi sekoja kompanija - lokalen specijalist, regionalen heroj, me|unaroden pobednik i sektorski globalist. Osnovnata poenta e deka koj ne raste e osuden na propast. Od nam poznatite firmi vo regionot, Agrokor e dobar primer za regionalen heroj, smeta Vizjak. “Se zanimava so trgovija, proizvodstvo i so niza drugi dejnosti i gi koristi pazarnite sinergii me|u niv”, veli toj. e deka samo golemite proizvoditeli mo`e da gi vle~at malite i deka toa e klu~ot za razvojot na zemjodelskiot sektor. “Nie ne planirame da imame sopstveni farmi, no }e im pomogneme na malite farmeri toa da go rabotat za nas, za poznat kupuva~, da rabotat po najmoderna tehnologija i so znaewa koi{to mo`eme da im gi obezbedime”, ja objasnuva{e strate-

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

“OBLIKUVAJTE GO VA[ETO ZNAEWE” NAJNOVITE TRENDOVI I TEHNOLOGII NA E-U^EWE 22 Fevruari 2012, hotel “ Aleksandar Palas” Skopje ERP Concept zaedno so TTS GmbH organizira konferencija posvetena na najnovite trendovi vo e-U~ewe, izgotvuvawe na dokumentacija i zadr`uvawe na znaewe vo ramkite na uspe{nite organizacii.

OTKRIJTE  Dali e mo`no vo isto vreme da se kreira simulacija, e-U~ewe i dokumentacija vo edinstven ~ekor? Da!  Dali e mo`no istovremeno da se treniraat stotici vraboteni, locirani na razli~ni mesta niz svetot vo edinstven ~ekor? Da!  Dali e mo`no da se namalat vremeto i tro{ocite od e-U~ewe i izgotvuvaweto na dokumentacijata do 50%? Da!

PROBAJTE Isprobajte ja najnovata verzija od TT Knowledge Force i kreirajte e-U~ewe, simulacija i dokumentacija so pritiskawe na edno kop~e. BROJOT NA U^ESNICI E OGRANI^EN. U^ESTVOTO E BESPLATNO, REGISTRACIJA NA: AKADEMIJA@KAPITAL.COM.MK REGISTRIRAJTE SE DO 10 FEVRUARI I DOBIJTE BESPLATNO E-U^EWE.* (*u~esnicite koi }e se registriraat do 10 Fevruari }e dobijat besplatno e-U~ewe i dokumentacija za krajni korisnici za edna procesna faza vo IT sistemot na svojata kompanija. Vremetraeweto na besplatnoto e-U~ewe }e bide do 15 minuti)

SPODELETE Registrirajte se za konferencijata sega i spodelete go iskustvoto vo e-U~ewe so vode~kite Makedonski i Evropski kompanii. "Systems to run your business better"

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


MENAXER gijata za razvoj na sopstvenite kompanii, a so toa i na hrvatskoto zemjodelstvo Ivica Todori}.

IM PRODAVAAT VODA NA PREBIRLIVITE AMERIKANCI Paralelno so strategijata za probivawe na regionalnite pazari, drugiot golem napor {to go vlo`uva{e Agrokor be{e da pronajde izvozen proizvod. [ireweto vo regionot se odviva{e prete`no preku prezemawa i proizvodstvo vo zemjite od regionot, {to se poka`a kako odli~na strategija za koncernot. “Toa mo`ebi be{e edinstvenata strategija so koja e mo`no da osvoite 80% od ne~ij pazar, zatoa {to samo so izvoz ne mo`evme toa da go napravime. Zna~i, akviziciite vo regionot si ja odigraa svojata uloga. Sodavaweto izvozen proizvod e imperativ na dolgoro~no i uspe{no rabotewe, zatoa {to kompaniite mnogu te{ko opstanuvaat i na doma{nite pazari dokolku nemaat brend {to mo`e da konkurira na svetsko nivo”, re~e potpretsedatelkata Qerka Puqi} vo edno intervju za hrvatskite mediumi. Za Agrokor od po~etokot toj brend bila vodata “jana”, koja{to prvo ja izgradija na hrvatskiot pazar, kade {to vo tri godini osvoi 60% od pazarot. Ovoj uspeh gi pottikna ~elnicite na Agrokor da se isprobaat i na najte{kiot pazar za ovoj tip proizvodi, amerikanskiot. Izvozot vo SAD po~na vo 2005 godina, prvo vo Wujork i vo okolinata, a potoa se ra{iri i vo pove}e sojuzni dr`avi preku golemite

Kako “JANA” ja “otkri” Amerika?

Izvozot na vodata “jana” na pazarot na najsilnata svetska ekonomija do{ol po idejata na Ivan Todori}, visok ~len na upravata na Agrokor i pomlad sin na Ivica Todori}, i negoviot prijatel Mo Stojnovi}, roden vo Hrvatska, no dolgi godini so prestoj vo Wujork. Nivniot dobar odnos i prijatelstvo rezultiral so vistinski biznis-uspeh: dodeka Todori} pomladiot ja sozdal vizijata za “jana” vo Amerika, Stojnovi} preku svoite delovni i privatni vrski ja vovel “jana” vo golemite trgovski sinxiri, no i vo fri`iderite na mnogu svetski slavni li~nosti. Hrvatskata voda redovno ja pijat Leonardo di Kaprio, Orlando Blum, peja~ot na R.E.M, tapanarot na U2, a ~esto e i oficijalna voda na nastani vo {ou-biznisot i vo sportot. Od 2006 do 2010 godina “jana” be{e oficijalna voda na wujor{kata sala Medison skver garden.

maloproda`ni sinxiri (podetalno za ova vo ramkata ponatamu vo tekstot). Vodata be{e izvonredno prifatena od pazarot i “jana” denes na Amerikancite im se nudi pod sopstveniot brend, kako proizvod od najgorniot, premium-segment na vodi, vo cenovno najskapata klasa. Vo Agrokor ne odea nitu pod privatna marka, nitu gi spu{tija cenite za da go osvojat pazarot. Za taa cel, Agrokor osnova{e svoja kompanija vo Wujork, koja se zanimava prvenstveno so uvoz na “jana”. “Jana” se izvezuva i na ungarskiot, na srpskiot i u{te nekolku

pazari od regionot, se razbira i na makedonskiot. Isto taka e prisutna vo Italija, Portugalija i vo drugi zemji od EU. “Na golemite pazari, kako {to e amerikanskiot, ote`nitelna okolnost e da se prezentira proizvod koj{to doa|a od mal i prili~no nepoznat pazar. Nasproti toa, turisti~kiot brend na Hrvatska, kako destinacija so nedoprena priroda, ~ista okolina i brojni prirodni resursi, vo golema mera pomaga na marketin{kata prezentacija na proizvod kako {to e vodata”, velat vo Agrokor.

35 


 36 MARKETING  Vo ovoj i vo slednite dva broja na „Kapital”, }e vi pretstavime tri top-menaxeri na Amerikan ekspres, Jahu i Virxin atlantik ervejs, so nivnite razmisluvawa za idninata na marketingot

MOJOT STAV:

XON HEJZ

MARKETING-DIREKTOR NA AMERIKAN EKSPRES

KAKVA E IDNINATA NA MARKETINGOT inuvame niz revolucija koja mnogu nalikuva na Industriskata revolucija. Tolku e dlaboka promenata. Neodamna razgovarav so eden od vrabotenite vo vrska so ova novo doba vo marketingot. Vo kratki crti, razgovorot be{e sledniov: „]e se obideme da ja izneseme tvojata ideja na pazarot”, rekov jas, „a svetot }e odlu~i dali idejata ima ili nema vistinska vrednost, }e razgovara za nea, a potoa }e ja rangira taka kako {to saka”. Sogovornikot odgovori: „OK, zna~i navistina ja izgubivme kontrolata?” Jas odgovoriv: „Da, taka e. Ne mo`am da kontroliram s$ {to se zboruva za nas”. A potoa mu rekov na sogovornikot: „No znaj, ti si sepak 100% odgovoren za ishodot”. Reakcijata glase{e: „Toa ne e fer”. I ne e. No, takov e svetot vo koj `iveeme. Vaka e povozbudlivo, zatoa {to ako navistina imate dobar proizvod ili odli~na programa, mo`e da predizvika ogromen interes na pazarot. Toa e vozbudlivo. No, predizvikot za pove}eto lu|e koi se zanimavaat so proda`ba denes e: „Kako

M

me smetate za odgovoren za uspehot na ovoj proizvod, koga ne mo`am da kontroliram {to }e ka`e nekoj za nego, ili {to }e dodade na toa nekoj drug?” RAZBIRAWE I PRIVLEKUVAWE NA KLIENTITE Sre}ni sme {to imame mnogu strastvena i dinami~na zaednica na ~lenovi koi imaat karti~ki. Na primer, site go znaat – re~isi site do eden – datumot na nivnoto za~lenuvawe. I pokraj site lozinki i s$ {to lu|eto moraat da zapomnat vo `ivotot, vedna{ }e vi ka`at, „Jas sum ~len od 1991 godina”. Ne mi teknuvaat premnogu brendovi, ~ii sledbenici napamet go znaat svojot sta` kako klienti. Silata na ovaa vrska se manifestira na razni na~ini. Zemete go kako primer zemjotresot vo Haiti, koj se slu~i vo januari 2010 godina. Im se obrativme na kratko na na{ite ~lenovi vo vrska so toa {to mo`at da napravat za da pomognat i za osum nedeli dobivme donacii od vkupno 100 milioni dolari i 87 milioni poeni od Membership Rewards. Koga }e sfatite deka ova e grupa lu|e koja navistina ima ~uvstvo na pripadnost –

deka ovoj brend im e va`en – po~nuvate da gi gradite va{ite marketing-planovi okolu ~uvstvoto na pripadnost vo taa zaednica. Zatoa, ako otkrieme, vrz osnova na va{iot profil na nabavki, deka sakate vino, sakate da ve~erate vo restorani ili deka sakate golf, }e mo`eme ponatamu da ve vklu~ime vo ne{tata koi vi se va`ni vam kako li~nost. Stanuva zbor za dijalog, koj ne se zasnova samo na mejlovite koi nie gi ispra}ame i povratnite odgovori od klientite. Ovoj dijalog zna~i deka nie ja ~uvame va{ata privatnost po sekoja cena, no i deka prezemame prifatlivi ~ekori za da doznaeme {to ve interesira i potoa da vi ponudime podobra usluga. Toa e del od dijalogot; taka ve slu{ame. Isto taka, imame korist od toa {to go pi{uvaat lu|eto za nas po blogovi, toa {to se zboruva na socijalnite mre`i, i naslu{nuvaweto na glasinite. Vo momentov mo`eme vnimatelno da gi nabquduvame ovie ne{ta samo preku natpisite na Internet, da razbereme dali ima pozitivno ili negativno ~uvstvo i kakva e sporedbata so glasinite koi kru`at za na{ite konkurenti. Toa e mo{ne korisno, bidej}i u~ime, na primer, da ne reagirame premnogu burno za ne{to {to najverojatno }e pomine mnogu brzo. Toa navistina ni pomaga da odredime kako }e odgovorime vo razli~ni situacii. Sozdadovme grupa merki koi pretstavuvaat rani indikatori, koi ni ka`uvaat dali sme na vistinskiot pat. Potoa imame biznis-merki, koi go davaat krajniot rezultat. Da ja zememe kako primer programata Small Business Saturday. Koga se zapra{avme „Dali ova uspea?”, najprvin gi ispitavme glasinite – {to velat lu|eto za programata na socijalnite mre`i? Na Facebook ima{e pove}e od 1,5 milioni lu|e na koi im se dopa|a{e ovaa inicijativa. Toa e golema brojka i pozitiven ran indikator. Potoa poddr{kata se materijalizira{e vo biznis: kaj site maloproda`nici koi ja prifatija karti~kata toj den, proda`bata se zgolemi za 9% vo odnos na prethodnata godina. Kaj malite biznisi koi u~estvuvaa vo Small Business Saturday proda`bata porasna za 28%. Toa se prili~no visoki brojki. Xon Hejz e glaven marketing-direktor na American Express od 2003 godina. Prethodno, rabotel kako izvr{en potpretsedatel za globalno reklamirawe i brend-menaxment vo kompanijata.


29 FEVRUARI, SPECIJALEN PRILOG

KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST KAPITAL MEDIA GROUP ZA PRVPAT GO PODGOTVUVA SPECIJALNIOT PRILOG “KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST” VO NEGO KE PRO^ITATE ZA:  ANALIZATA NA SOSTOJBATA VO OVA POLE NA KOMPANISKOTO DELUVAWE VO MAKEDONIJA KOLKU SE KOMPANIITE SVESNI ZA SVOJATA POZICIJA VO ZAEDNICATA  KAKVI PRAKTIKI SPROVEDUVAAT VO NASOKA NA ZGOLEMUVAWE NA SVOJATA OP[TESTVENA ODGOVORNOST  KOLKU VLIJAE KRIZATA VRZ NIVNITE PROGRAMI ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува

ОБУКА ПОДГОТВЕТЕ СЕ ЗА ИНВЕСТИТОРИ! 17 февруари 2012 Стопанска Комора на Македонија Имате одлична биснис идеја но немате доволно финансиски средства за реализирање? Барате инвеститори за Вашите нови проекти? Имате потреба од дополнителен капитал во компанијата? Посетете ја обуката “Подгответе се за инвеститори”!

НА ОБУКАТА ЌЕ НАУЧИТЕ:

 Како да ги изберете најдобрите бизнис идеи во компанијата;  Како да изградите победнички тим;  Во зависност од тоа во која фаза е вашиот бизнис, кои се најдобрите извори на финансирање; Како функционираат бизнис ангелите и мрежите на бизнис ангели;  Бизнис планирање и презентација на бизнис планот;  Методи на вреднување на компанијата, структурирање на зделка и излезни стратегии;  Специфични типови на договори кои се користат во релациите со инвеститорите.

ОБУКАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:

СО СЕБЕ ЌЕ МОЖЕТЕ ДА ПОНЕСЕТЕ:

 Урнек од договор со инвеститори кој најчесто се користи во праксата;  Урнек кој се користи при вреднување (валуација на компанијата);  Листа со излезни стратегии и клаузули која мора да ја имате предвид кога ќе влезете во преговори со инвеститорот;  Вештини во презентирање на вашата идеја во една минута;  Знаење како најдобро да ја припремите вашата компанија и вашите вработени за пред потенцијален инвеститор. Сите заинтересирани за учество на оваа обука можат да се пријават најдоцна до 13 Февруари 2012 година.

ПРЕДАВАЧ БЛАЖ КОС, direktor na VEN^RLAB D.O.O. (VENTURELAB), i menaxer na Mre`ata na biznis angeli vo Slovenija i Fondot na biznis angeli vo Slovenija. Aktivno e involviran vo pretpriemni{tvoto u{te od svojata 19 godi{na vozrast, koga zapo~nuva dve sopstveni kompanii. Vo poslednite nekolku godini e osobeno fokusiran na finansirawe na kompanii so kapital na udeli. Toj e predava~ i moderator na mnogu biznis konferencii, doma{ni i stranski, konsultant na preku 50 biznis grupi i ima pregledano nekolku stotici biznis planovi. Bla` Kos e ~len na nekolku biznis asocijacii i komiteti i avtor na eden od naj~itanite biznis blogovi vo Slovenija. Obukata }e se izveduva na srpski jazik.

 Сопственици на компании  Извршни менаџери на компаниите  Финансиски менаџери  Останати високи позиции во компанијата

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


 38 NA RU^EK SO...

STOJ^E TASKOV

REGIONALEN DIREKTOR NA EOS ZA JUGOISTO^NA EVROPA

ZA USPEH SE POTREB ZNAEWE, NO PRED SÈ  @elbata za celosno ostvaruvawe, apetitot za rizik, otvorenosta kon sekakvi predizvici, pasijata za patuvawa od Taskov pravat menaxer koj se gri`i za portfolijata na najgolemite banki vo zemjava i vo Jugoisto~na Evropa. Studentskiot prestoj vo SAD mu dava nova dimenzija na `ivotot, koja mu ovozmo`uva za desetina godini i vo Makedonija da go `ivee amerikanskiot son PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

emirniot duh, qubopitnosta, strasta za `ivotot na Taskov mu nosat najrazli~ni predizvici, koi za deset godini go donesoa do ulogata na internacionalen menaxer koj upravuva so kreditni portfolija na pove}e od 50 banki i so 700 vraboteni vo pet zemji vo regionot. Iako vo tinejxerskite godini go zaintrigirala glumata, pa e del od nekolku poznati teatarski pretstavi, me|u koi i “Haj-faj” na Goran Stefanovski, brzo sfa}a deka ovaa profesija kaj nas ne e mnogu ceneta i deka ne nudi ubav i siguren `ivot.

N

Impresioniran od pravoto, po zavr{uvaweto op{ta gimnazija odlu~uva svoeto obrazovanie da go prodol`i na Pravniot fakultet vo Skopje. Fakultetot go zavr{uva so impozantni rezultati. So prosek od 9,75, proglasen e za eden od najdobrite studenti na generacijata. Sepak, najubavite spomeni od studentskite denovi mu se povrzani so dvete patuvawa vo SAD, kako del od programata Work and Travel. Raboteweto vo SAD mu dava celosno nova dimenzija na `ivotot i mu pomaga da se odlu~i polesno da vidi do kade saka da stigne vo karierata koja doprva mu pretstoi. “Prestojot vo SAD be{e kr{ewe na mentalnata bariera. Od sredina vo koja

NA[ETO MENI So Taskov od na bogatoto meni Arabeska se odlu~ivme za ”. salata “cezar

sekojdnevno ti velat “Ne baraj mnogu” i “Ne pravi vaka, oti...”, doa|a{ vo mesto kade {to va`at i se `iveat sosema drugi pravila. Samo neboto ti e limit. Lu|eto ti veruvaat i ni{to ne e nevozmo`no. Tamu nau~iv deka }e uspee{ tolku kolku {to si zamislil. Ako ne misli{ deka }e uspee{ i nema{ hrabrost da probuva{ i da gre{i{, toa nema ni da se slu~i”, raska`uva Taskov. Vo SAD raboti vo lizing-kompanija, a kako {to veli, za da mu bide celosno ispolneto vremeto, paralelno raboti u{te dve raboti. Tamu ja u~i lekcijata kako se pravat i kako se {tedat pari. “Za razlika od pove}eto studenti, jas celo vreme rabotev. Prviot pat bev


BROJ 629



16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

BNI VIZIJA I È HRABROST malku nostalgi~en, a vtoriot pat ve}e bev vistinski Amerikanec. Duri se oblekuvav i zboruvav b kako k k niv. Nikoga{ k ne sum imal problem so adaptacija. Zarabotiv dovolno, pa koga se vrativ vo Makedonija, gi vrativ pozajmenite pari od tatko mi i plus ostana prili~no golema suma za mene. Nikoga{ nema da go zaboravam ~uvstvoto koga po prvoto patuvawe tamu si ja kupiv prvata kola za 100 dolari. Ne be{e ne{to posebna, no be{e moja. Ne morav od nikogo da baram da mi pozajmuva kola i pari.” Od golema pomo{ vo tie vremiwa koga pred nego se najgolemite predizvici mu e poddr{kata od negovite roditeli, koi go podr`uvaat i go hrabrat deka mo`e da uspee vo s$ {to }e posaka. “Po toa iskustvo, otkako probav s$ i sam uspeav vo edna sosema druga sredina, nema{e granici za moite apetiti. Nema ne mo`am.” Prvoto rabotno iskustvo vo Makedonija go ima vo 2000 godina vo Germanskiot fond za obnova, kade {to se obu~uva za krediten referent i go osoznava kreditiraweto, {to mu stanuva glavna preokupacija. Iskustvata koi gi steknuva preku Fondot vo Tutunska

 ”Ako vo ne{to ne

veruva{, i najlesn oto ne{to stanuva te{ko”

39 


 40 4

 ”Ne e dovolna sa nau~i{ da se os mo vizijata za da uspee{. Treba da bodi{ od stravot, nego, a ne vizijatlo zo{to }e go `ivee{ a”

 ”Bitno e da ima{ fokus i sila da istrae{ vo toj fokus”

`ni” rmata se ednakvo va  ”Su{tinata i fo

banka i vo Prokredit banka vo Saraevo u{te pove}e mu go dolovuvaat svetot na kreditiraweto, a rizikot i strasta koi toj gi povrzuva so ovoj biznis vo slednite tri godini u{te podlaboko go vnesuvaat vo ovaa oblast. “Fasciniran od Stiglic i od rabotnite iskustva, vo ovoj period celosno se posvetiv na prou~uvawe na kreditiraweto preku najrazli~na literatura. Kone~no po~nav da go `iveam toa {to go vidov vo SAD.” Slednoto rabotno iskustvo go ima vo Nacionalnata plate`na karti~ka, kade {to raboti kako proekt-menaxer, po {to sleduva raboteweto vo Internacionalna kreditna banka, dene{na Kapital banka. Vo toj period go zapoznava Hristos Savides, so koj{to re{ava da ja realizira zaedni~kata vizija - sozdavawe kompanija koja na bankite i na telekom-kompaniite }e im pomogne da upravuvaat so nivnite portfolija. Od vizijata proizleguva kompanijata Matriks (Matrix), koja podocna }e se pripoi na najgolemiot svetski finansiski server EOS, me|unarodna kompanija za otkup i naplata na dolgovi. Po osnovaweto na kompanijata vo Makedonija, Taskov ja {iri kompanijata na prostorite na biv{a Jugoslavija. “Nemirniot duh, `elbata za kompletno ostvaruvawe, pasijata za patuvawa bea glavnite dvigateli koi me nosea napred. Se se}avam koga se odlu~iv za {irewe na firmata vo Srbija. Sednav vo avtobus i stignav vo Belgrad, kade {to vo 2003 godina ne poznavav ama ba{ nikogo, no nemav strav. Veruvav vo sebe, za{to ulogata na padobranec vo nepoznat svet ve}e ja pre`iveav na 22 godini, koga prv pat sletav vo Wjuork. Si kupiv oglasnik i tamu najdov advokat koj me sovetuva{e kako da osnovam i da vodam firma vo Srbija. Pet godini podocna i so mnogu pogolemo iskustvo, vo Hrvatska zakupiv sala vo eden mal hotel i sedum dena pravev intervjua za vrabotuvawe, s$ dodeka ne go najdov timot koj }e ja menaxira tamo{nata firma ponatamu. S$ be{e kako na film i za tri godini kompanijata vo Hrvatska stana to~no 10 pati pogolema od taa vo Makedonija. Sleduvaat pofalbite i priznanijata na me|unarodnite menaxeri na najgolemite banki so koi po~nav

da rabotam, koi mi pomognaa da gi nadminam lokalnite pogledi na vodewe biznis i da stanam vistinski, internacionalen menaxer.” Taskov pred sebe ve}e ima nov predizvik. So nova kompanija, Inboks (Inbox), otvara nova perspektiva za efikasnost vo administrativnoto rabotewe na firmite. “[to pravite so dokumentite {to gi izdavate e pra{awe dali } e imate ili }e nemate svoja istorija na postoewe. Ako ne go ~uvame toa {to go sozdavame, hroni~no }e patime od nedostig od kontinuitet. Dr`aven, deloven, kulturen.” Veli deka od lu|eto bara mnogu, no sekoga{ e najstrog kon sebe. “Od lu|eto okolu sebe baram mnogu, no sekoga{ sum najstrog kon sebesi. Gi po~ituvam lu|eto, otvoren sum i ~esen i kon sebe i kon drugite. Ne zaboravam i na balansot na fizi~kata (energijata) i na psihi~kata sila. Ovie raboti denes me donesoa tamu kade {to sum. Sfativ deka koga saka{ da postigne{ golemi raboti, treba prethodno da se zadovoli{ so mali pobedi na dnevna baza. Vo sprotivno, }e ja izgubi{ motivacijata dodeka da stigne{ do vistinskata cel.” Od pred tri godini Taskov go ima mo`ebi najgolemiot predizvik. Stana tatko na Nadja. “Za mene toa e mnogu pote{ka uloga otkolku da bide{ generalen menaxer. Vo ovaa socijalna uloga sum nov. Sekoj den u~am ne{to novo od Nadja. Otkrivam nova oblast, za koja ne mo`am da ka`am deka sum ekspert i u`ivam vo sekoj mig pominat so nea. Dolg period vo `ivotot nemav prostor za privatniot `ivot. Rabotev od 8 do 8 ~asot, a potoa patuvav do Belgrad ili do Zagreb za narednoto utro tamu da bidam na rabota vo 8 ~asot. Sega so novata uloga poleka go spu{tam kopjeto.” Lekot za stresnoto sekojdnevie go nao|a vo avtomobilite, koi mu se najgolema pasija, bez koi, kako {to veli, ne mo`e. Fizi~kata sila, bez koja nema uspeh i koja ja neguva u{te od mal, isto so zadovolstvo mu go tro{i slobodnoto vreme. Nekoga{ posetuval sali za ve`bawe, a sega ima prostor za ve`bawe vo svojot stan, kade {to ima replika i na negovata kancelarija, pa kombinira ve`bawe i rabota.


Menager -12