Issuu on Google+

Pretpriema~ &...

NA [TO NAJ^ESTO SE LIZNUVAAT KOMPANIITE

BEZ BIZNISPLANIRAWE -^EKOR POBLISKU DO PROPA\AWE


Pretpriema~ &...

NA [TO NAJ^ESTO SE LIZNUVAAT KOMPANIITE

BEZ BIZNISPLANIRAWE -^EKOR POBLISKU DO PROPA\AWE


BROJ 670



29/08/2012



MENAXER

www.kapital.mk

35 

BEZ PLAN (ZA TOA [TO ]E KUPI[) NE ODI[ NITU VO SUPERMARKET, A NE PAK DA VODI[ BIZNIS, MI RE^E DENOVIVE DIREKTOR NA MAKEDONSKA KOMPANIJA, EDNA OD POGOLEMITE VO ZEMJAVA. ZA TOA KOLKU E DELOVNOTO PLANIRAWE VA@NO ZA USPE[NOTO RABOTEWE NA SEKOJA KOMPANIJA, SVEDO^AT ISKUSTVATA NA DOMA[NITE MENAXMENT-KONSULTANTI I BANKARITE KOI[TO BARAAT DOBAR BIZNIS-PLAN OD KOMPANIITE ZA DA IM ODOBRAT KREDIT IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

regolemiot optimizam, odnosno nerealnoto dolgoro~no planirawe od strana na sopstvenicite ili menaxerite na kompaniite, e edna od naj~estite pri~ini za propa|awe na firmite. Ova go konstatitiraa bankarite vo svojata neodamne{na reakcija do „Kapital”, predizvikani od kritikite na biznismenite, deka tokmu bankite se glavnite vinovnici za neuspehot na nivnite kompanii. Bankarite velat deka biznismenite ~esto pati imaat povr{ni sogleduvawa za otpo~nuvawe na nov biznis ili realizacija na investiciski proekt, bez detalna analiza na efektite, a pred s$ nedostig od detalna i to~na presmetka na tro{ocite na proektot. „Biznismenite, planovite za razvoj ne gi temelat na realni pretpostavki tuku naj~esto poa|aat od optimisti~ki scenarija za dvi`ewe na klu~nite faktori ili pretpostavki od koi zavisi nivniot uspeh. Optimizmot, vo odredeni slu~ai (za `al retki) mo`e da se poistoveti so hrabrost i da se komentira kako pozitivna osobina, no koga optimizmot se temeli na nerealni pretpostavki e presuden za nadolni trendovi na kompanijata i bankrotstvo na firmite”, tvrdat bankarite. Bez plan (za toa {to }e kupi{) ne odi{ nitu vo supermarket, a ne pak da vodi{ biznis, mi re~e denovive direktor na makedonska kompanija, edna od pogolemite vo zemjava. Zboruvavme za toa kolku e delovnoto planirawe va`no za uspe{noto rabotewe na sekoja kompanija, bez ogled na goleminata, a negovata konstatacija be{e deka ovoj proces vo modernoto kompanisko rabotewe e prili~no zapostaven kaj dobar del od doma{nite firmi. “Jas sum od postarata generacija direktori, sum rabotel vo vreme na planskata ekonomija, koja se poka`a deka ne e efikasna kako pazarnata, no denes otidovme vo druga krajnost – da rabotime totalno neplanski, a posledicite od toa naj~esto se pogubni za edna firma”, veli toj. KAPACITETOT NA OPREMATA NE E OSNOVA ZA PLANIRAWE PRIHODI Tokmu planiraweto i sproveduvaweto na planovite vo praktika e toa {to gi

P

PRA[AWA NA KOI[TO TREBA DA ODGOVORI BIZNIS-PLANOT

 Koj problem }e go re{i kompaniskiot proizvod ili usluga? Koj pazaren segment }e go popolni?  Koe e kompaniskoto re{enie za toj problem?  Koi se potro{uva~i na kompanijata, i kako taa }e pravi marketing i }e im gi prodava svoite proizvodi nim?  Koja e goleminata na pazarot za proizvodite i uslugite na kompanijata?  Koi se konkurentite i kako kompanijata }e ja odr`uva konkurentskata prednost?  Kako kompanijata planira da gi menaxira svoite operacii kako {to }e raste?  Koj }e ja rakovodi kompanijata i zo{to se tokmu tie kvalifikuvani za taa zada~a?  Koi se rizicite i zakanite za biznisot, i {to mo`e da se stori za tie da se nadminat?  Kakvi se kompaniskite potrebi za kapital i resursi?  Kakvi se kompaniskite minati i proektirani finansiski izve{tai?

foto: FILIP POPOVSKI

razlikuva uspe{nite od neuspe{nite biznisi, se soglasuvaat i bizniskonsultantite. Pretpriema~ite vedna{ gi ~uvstvuvaat posledicite na svojata pogre{na odluka, a mnogu verojatno e deka toa neprijatno iskustvo so niv } e go spodelat i nivnite najbliski. Idealno e malite biznismeni da go po~nuvaat planiraweto pred i da vlezat vo pretpriema~kite vodi. Iskustvata na biznis-konsultantite velat deka toa ne se slu~uva ba{ tolku ~esto. “Mnogu ~esto se slu~uva biznismenite da nemaat to~ni soznanija za pazarot, i kvalitativni i kvantitativni: za negovata golemina, trendot, statistiki i sl. Naj~esto vo planiraweto na proizvodstvoto, odnosno prihodite, trgnuvaat od kapacitetot na opremata {to ja instalirale, namesto od toa {to se realnite potrebi na pazarot. Preoptimisti~ni se i za tro{ocite, zanemaruvaat odredeni tro{oci ili pak odat so minimalni tro{oci, za da im ostane pogolema dobivka vo bilansot. A, vo realnosta, prihodite se pomali, a tro{ocite pogolemi”, veli Blagoja Milo{evski, od Planum konsalting. Toj naveduva eden primer od svojata praksa so doma{nite kompanii, kade {to na negovoto pra{awe kolkavi prihodi planira menaxmentot, dobil odgovor: “Aaa, ne znaeme sega, toa na krajot }e vidime”. “Ova e samo edna ilustracija na toa do kade mo`e da e nivoto na svesnosta na biznismenite za toa {to vsu{nost


 36

MENAXER zna~i planiraweto na prihodite”, veli Milo{evski. Kaj onie biznisi pak, {to planiraat, mnogu ~esto se slu~uva menaxerite da razmisluvaat kratkoro~no, od denes za utre, a takvi im se i planovite, navedoa bankarite, potkrepuvaj}i go toa so primeri od praktikata. “Klientot najavuva na po~etok na mesec deka nema da mu trebaat novi krediti, deka redovno }e gi servisira obvrskite koi dostasuvaat vo tekovniot mesec. Posle 10 dena najavuva novo barawe za kredit za finansirawe na dogovor za izvedba na proekt za poznat kupuva~. Bankata vrz osnova na analiza na efektite od zdelkata, odobruva nov kredit za da se realizira dogovorot. Za nepolni dve nedeli dostavuva novo barawe vo koe veli deka za da mo`e da gi ispo~ituva dogovorite za isporaka pokraj surovinite treba da se otvori i akreditiv za nabavka na dopolnitelna oprema koja e neophodna za zavr{uvawe na proektot. Bankata svoite odluki gi nosi vrz osnova na detalna analiza i so vklu~eni nekolku nivoa na odobruvawe

i zamislete posle cela ovaa procedura se javuva klientot so sosema nova ideja i konstrukcija, ne retko, dijametralno razli~na od prvi~nite planovi”, svedo~at bankarite. PLAN NA “KE[ FLOU” KAKO BIBLIJA [to e potrebno da se znae za da se napravi dobar plan? Tuka le`i “{tosot” poradi koj mnogumina sepak za~ekoruvaat vo nepoznato. Potrebno e da se znae golema koli~ina informacii od pravnata regulativa i dano~nite propisi, a koi{to na malite, kako i na srednite biznisi pre~esto im se nedostapni vo oblik {to tie bi mo`ele da go razberat i primenat, velat konsultantite. Osven toa, ne postoi javen servis {to bi bil poddr{ka vo takvite situacii. Lutaweto po {alteri na razni institucii nema sekoga{ da vrodi so plod, a da ne spomenuvame deka na tie mesta ~esto se dobivaat i pogre{ni informacii. Na malite biznisi im e presudno vedna{ da dobijat odgovor na pra{awe od odredena oblast, i da dobijat uvid vo toa {to nivniot izbor }e donese vo pettiot

~ekor, na primer – odnosno, vo nizata na posledici {to }e proizlezat od toa. Konsultantot Milo{evski veli deka za dobar biznis-plan, potrebna e kvalitetna marketing-analiza, odnosno odgovor na pra{awata kakov problem re{ava kompaniskiot proizvod ili usluga, kako }e go re{i toj problem, kolku e golem pazarniot segment na koj{to se obra}a, koi se konkurentite


BROJ 669



22/08/2012



MENAXER

www.kapital.mk

(NE)PLANIRAWE

Makedonski konsultant naveduva primer od svojata praksa so doma{nite kompanii, kade {to na negovoto pra{awe kolkavi prihodi planira menaxmentot, dobil odgovor: “Aaa, ne znaeme sega, toa }e vidime na krajot “.

rupacijata DATALAB ovaa godina proslavuva 15 godini postoewe. Po toj povod se organizira PanCon 2012 konferencijata, koja na 05.09.2012 godina }e se odr`i na Skopski saem. Na ovaa konferencija }e se najdat na edno mesto korisnicite na delovniot softver Pantheon, firmite koi so svoite konsultanti go implementiraat ovaa delovno re{enie kako i drugi konsultanti i sorabotnici na Datalab. Del od predavawata }e bidat i od makedonskite univerziteti na koi Pantheon e del od obrazovniot proces na studentite. DATALAB MK DOO Skopje e firma }erka na DATALAB d.d. Slovenija koja na makedonskiot pazar go nudi proizvodot PANTHEON™, delovno-informati~ki sistem za mali i sredni pretprijatija. So preku 27.000 korisnici vo regionot i preku 1.300 korisnici vo Makedonija, Pantheon pretstavuva naj{iroko upotrebuvan deloven softver vo regionot. Sloganot na Datalab „Pretvorete gi podatocite vo profit” jasno uka`uva na misija koja e postavena pred Datalab konsultantite – da im se pomogne na pretprijatijata, so upotreba na moderni informati~ki teh-

i kako firmata }e ja odr`uva svojata konkurentska prednost i u{te niza pra{awa {to mora da gi odgovori sekoj pretpriema~ i menaxer pred da vleze vo rizikot {to go nosi biznispotfatot. “Bitno e da se napravi kvaliteten dokument koj{to nema da ostane samo formalno par~e hartija, tuku navistina }e se sprovede vo realnosta. Za firmite isto taka, e od klu~no zna~ewe da imaat dobro isplaniran ’ke{ flou‘, odnosno dvi`ewe na parite vo i nadvor od biznisot, za opredelen vremenski period, eden kvartal, ili edna godina. Taka }e se menaxira problemot so likvidnosta, zatoa {to, za da se bide profitabilen ne mora neminovno da zna~i deka si likviden. Kompanijata mo`e da zapadne vo nevolja poradi nedostig od gotovina, duri i koga e profitabilna”, istaknuva Milo{evski. STRATE[KO I OPERATIVNO PLANIRAWE Makedonskite menaxeri pove}e se potpiraat vrz svoeto iskustvo i intuicijata pri donesuvaweto odluki, otkolku na seriozni dlabinski analizi ili

37 

ekspertiza na nadvore{ni konsultanti za odredena problematika. Ova e generalniot zaklu~ok na menaxmentkonsultantite. “Odlukite {to gi nosat menaxerite vo princip se delat na dva tipa: strate{ki i operativni. Strate{kite odluki se odnesuvaat na toa kako }e se dvi`i razvojot na kompanijata, dali }e odi so nov proizvod na pazarot, dali }e kupi nekoja druga kompanija, ili pak }e se prodade na pogolema i sl. Zna~i tie se zasnovani vrz strate{kiot plan za razvoj na kompanijata. Operativnite odluki se site odluki {to se donesuvaat za da se sprovede na sekojdnevno nivo ona {to e zacrtano vo strategijata na kompanijata. Kaj doma{nite firmi {to se del od me|unarodna grupacija, strate{kite odluki se nosat nadvor, glavno na nivo na upraven odbor. Na operativnoto nivo imate sloboda na odlu~uvawe dodeka ne stignete na nivo {to vleguva vo domen na strate{ka odluka”, veli Rubin Zareski, sopstvenik na konsultantskata ku}a Trast konsalting, specijalizirana za strate{ki menaxment.

G

nologii, da gi pretvorat podatocite koi nastanuvaat vo tekot na raboteweto vo pogolem profit. Misijata na Datalab u{te od periodot na oformuvawe na kompanijata e se u{te aktuelna - garancija na visok kvalitet na deloven softver duri i za najmalite kompanii preku postojani inovacii. Celta e da im se pomogne na kompaniite da postignat rast, da gi ostvarat nivnite strategii i da go zgolemat profitot preku optimalizacija na biznis procesite i nivno avtomatizirawe. Zna~ajna uloga vo postigawe na ovaa cel, imaat konsultantite vo 10-na partnerski

firmi na Datalab vo Makedonija, koi se vklu~eni vo implementacijata na delovniot softver, no i vo dnevnata poddr{ka i pomo{ na krajnite korisnici. Vrz osnov na CSI analizata (Indeks na zadovolstvo na korisnicite) vo 2011 godina, 84% od korisnicite na Pantheon se zadovolni od poddr{kata, a 92% se zadovolni so izborot na Pantheon kako deloven softver). Konferencijata }e bide izvonredna mo`nost da se vidat novitetite vo delovniot softver, trendovite za razvoj na ERP produkti, no i da se ~ujat interesni akademski predavawa povrzani so E-Biznis.


 38 INTERVJU

MIHA 效EBUQ

PRETSTAVNIK NA BERLINSKIOT SAEM ZA MAKEDONIJA I BALKANSKITE PAZARI

NAJNOVOTO I NAJDOB VA^KATA ELEKTRONIK IGOR PETROVSKI igor.petrovski@kapital.mk

iha 效ebuq e slovenen~ki pretpriema~, sopstvenik na kompanijata Sejemski Nastopi (Saemski nastapi) i pretstavnik na Berlinskiot saem (Messe Berlin) za Slovenija, Srbija, Makedonija, Crna Gora, Albanija i Kosovo. Samo nekolku dena pred po~etokot na IFA (31 avgust-5 septemvri) golemiot svetski saem za potro{uva~ka elektronika i aparati za doma}instvo, koj {to e organiziran od strana na Messe Berlin, razgovaravme so 效ebuq za zna~eweto na ovaa saemska organizacija vo ramki na svetskite komercijalni trendovi, kako i benefitot {to od tamo{noto prisustvo mo`e da go imaat balkanskite kompanii.

M

 Koja e va{ata konkretna pozicija vo ramki na Messe Berlin (Berlinskiot saem), koi se va{ite zadol`enija?

Vo sredinata na 2010 godina ja prezemav dol`nosta pretstavnik na Messe Berlin za Slovenija, Makedonija, Crna Gora, Srbija, Kosovo i Albanija i so toa stanav eden od grupata 70 pretstavnici koi pokrivaat 130 zemji na site kontinenti vo svetot. Moite glavni dol`nosti se informirawe za saemite i iznao|awe novi izlo`uva~i, pomo{ okolu organizacija na saemski nastap od prijavuvawe, kalkulacija na tro{oci, izgradba na {tandovi, patuvawa, promocija na nastapi do organizacija na nastani i sli~no. Od druga strana zadol`en sum za proda`ba na vleznici, koi za nekoi saemi se duri i do 70% poevtini ako

se kupuvaat kaj pretstavnikot. Za posetitelite se mnogu va`ni informaciite za stru~nite priredbi koi gi pratat svetskite saemi, informacii za razli~ni mo`ni patruvawa, za sme{taj i turisti~ki informacii za Berlin. Za taa cel sorabotuvam i so turisti~ki agencii, koi podgotvuvaat posebni programi na patuvawa na saemite vo Berlin. Mnogu e va`na i sorabotkata so mediumite vo oddelnite zemji, za koi sum zadol`en , kako i so korespodentite od tie zemji, koi se akreditirani vo Berlin.

 Kolku saemi organizira Messe Berlin? Koi se najgolemi i najva`ni me|u niv?

Messe Berlin organizira okolu 30 saemski priredbi, od koi 10 svetski saemi i najmalku u{te tolku specijalizirani i u{te okolu 10 regionalni saemi godi{no. Najpoznat berlinski saem vo svetot e ITB - Me|unarodnata turisti~ka berza, na koja u~estvuvaat okolu 7.500 izlo`uva~i od 180 zemji vo svetot, a koj go posetuvaat okolu 130.000 posetiteli. Saemskata godina po~nuva vo januari so saemot za prehrana, zemjodelie i gradinarstvo - International Green Week, na koj stranskite zemji gi prika`uvaat svoite najpoznati specijaliteti. Vo ramki na saemot, koj prvpat se odr`al vo Berlin vo dale~nata 1926 godina, se organizira Svetski forum za hrana, na koj u~estvuvaat ministerstva za zemjodelie od pove}e od 60 zemji, a saemot vo period od 10 dena go posetuvaat okolu milion posetiteli. Vtoriot saem za prehrana e Fruitlogistica, koj trae samo tri dena i e namenet isklu~ivo za profesionalna publika, koja se zanimava so sve` i su{en zelen~uk i ovo{je. Li~no smetam deka ovoj saem, pokraj saemot ITB e najva`en za balkanskite zemji {to jas gi pretstavuvam, koi imaat neiskoristeni potencijali vo zemjodelieto i koi bi mo`ele so svoite isklu~itelno kvalitetni proizvodi da postignuvaat visoki ceni. Sekoja godina vo septemvri se odr`uva i saemot IFAInternationale Funkausstellung-Consumer Electronics, koj se odr`uva u{te od 1924 godina i pretstavuva ponuda na svetska


BROJ 670



29/08/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

BROTO VO POTRO[UKA E NA SAEMOT IFA zabavna elektronika i bela tehnika i za {est dena privlekuva okolu 250.000 profesionalna i {iroka publika. Na tie saemi e re~isi nevozmo`no da se najde izlo`ben prostor za novi izlo`uva~i i so ve}e spomenatite City Cube, }e bide re{en nedostigot od izlo`ben prostor. Od golemite saemi treba da se napomene u{te saemot za avijacija ILA- Internationale Luftfahrt Ausstellung Berlin Air Show, koj kako i Innotrans-Saemot za {inski soobra} aj ili Wasser se odr`uva sekoja vtora godina. Sekako treba da se napomene deka najgolemiot broj na germanski saemi imaat svetski karakter i zna~ewe i deka na niv posetitelite ja pretstavuvaat svojata ponuda na celiot svet i poseritelite mo`at da se zapoznaat so ponudata i novitetite od celiot svet.

 Sigurno IFA, saemot za potro{uva~ka elektronika i aparatite za doma} instvo e eden od najpopularnite i najgolemi saemi, koi treba da po~ne za nekoj den. Pa mo`ete li da objasnite {to }e se slu~uva ovaa godina na IFA?

Saemot IFA nudi tolku prezentacii i stru~ni sredbi, {to sekoj posetitel mora dobro da se podgotvi i da ja isplanira svojata poseta. Site golemi proizvoditeli imaat svoi prezentacii i pres konferencii za vreme na saemot ili na svoite {tandovi od pove}e iljadi metri kvadratni metri ili vo kongersniot centar. Od najgolemite }e bidat prisutni Samsung, Sony, Haier, Loewe, Philips, Toshiba, Panasonic, Dell, Siemens, Miele, Gorenje, Beko i drugi.

 Koi novi trendovi vo potro{uva~kata elektronika }e mo`at posetitelite da gi vidat na godine{niot saem IFA?

Pome|u iljadnicite tehnolo{ki novosti vo Berlin }e bidat pretstaveni i eden kup novi ultraprenosnici, isklu~itelo tenki kompjuteri so prodol`eno traewe na bateriite i re~isi momentalno vklu~uvawe. Nekoi modeli mo`at celosno

da se preklopat so cel da se koristat kako tableti. ]e bide prika`an {irok izbor na oprema i uredi za doma{ni mre`i, so koi mo`e da se upravuva so pameten telefon, tablet ili povrzan televizor. Uredite povrzani vo mre`a mo`at avtomatski da komuniciraat i po potreba da razmenuvaat digitali sodr`ini-sliki, muzika i video. Vode~kite proizvoditeli }e pretstavat prenosni kompjuteri so napredni 3D ekrani, kako i 3D monitori za gledawe bez nao~ari, iako zasega ne se o~ekuva brz napredok na 3D tehnologijata na pazarot. Posetitelite na saemot isto taka }e vidat niza na TV aparati so tnr. 4K rezolucija, koja e ~etiri pati pogolema otkolku kaj Full HD tehnologijata, odnosno ima 4.096h2.160 to~ki, {to ovozmo`uva gledawe na stereoskopski filmovi, kako i na celosno 3D HD slika, duri i bez pasivni nao~ari. Nekoi proizvoditeli }e gi prika`at svoite re{enija za problemot na slo`enosta na novite televizori, kaj koi napravija preod na upravuvaweto so pomo{ na glas i gestikulacija. ]e bidat prika`ani i novi OLED televizori, koi slikata na visok kontrast ja sozdavaat bez upotreba na dopolnitelno osvetluvawe, koi ovaa godina dostignuvaat veli~ina vo dijagonala od 140 santimetri. Na saemot vo centarot na vnimanieto }e bidat i se poomilenite pametni televizori, koi pokraj TV programi nudat internet sodr`ina i uslugi kako {to e igrawe preku “oblak�, prevzemawe na filmovi ili komunicirawe so prijatelite preku elektronska po{ta, Skype ili Facebook. Posetitelite }e vidat i se pove}e aplikacii za navigacija na pametni televizori so pomo{ na tableti i pametni telefoni.

 Koi vode~ki trendovi na poleto na aparati za doma}instvo }e bidat pret-

SAEMOT IFA NUDI TOLKU PREZENTACII I STRU^NI SREDBI,[TO SEKOJ POSETITEL MORA DOBRO DA SE PODGOTVI I DA JA ISPLANIRA SVOJATA POSETA.

staveni na IFA 2012?

IFA 2012 i na poleto na aparati za doma} instvo donesuva iljadnici novosti nameneti za podobruvawe na na{iot `ivot, no i za efikasna upotreba na energija, voda i drugi resursi. Novite aparati, pokraj so podobro oblikuvawe, se odlikuvaat i so poednostavni, ergonomski kontroli, so pametni tehnologii za podobro upravuvawe i {tedliva upotreba. Za zdravo i brzo gotvewe na raspolagawe se efikasni induktivni plo~i, brzi rerni so napredni funkcii i prilagodlivi lonci na parea. ]e bidat pretstaveni mnogubrojni fri`ideri so zoni na nulti stepen, regulatori na vla`nost, vozdu{ni filteri i drugi posebni dodatoci, kako i {tedlivi zamrznuva~i. Naprednite ma{ini za perewe nudat specijalizirani programi za otstranuvawe i na najte{kite damki. Novite ma{ini na perewe na sadovi obezbeduvaat visok efekt na ~istewe so minimalna potro{uva~ka na voda. Ma{inite za su{ewe sodr`at efikasni tehnologii na toplotni pumpi i kondenzatori koi samite se ~istat. Posetitelite }e vidat ku}ni aparati koi pove}e od bilo koga porano komuniciraat so drugite aparati na potro{uva~kata elektronika, {to donesuva mnogu novi mo`nosti. Na primer, mo`no e da se upravuva so ma{ina za perewe so pomo{ na pameten telefon. Vo vreme na odmor mo`no e da se vklu~uvaat i isklu~uvaat svetla vo oddelni delovi od stanot, kako da e nekoj vo nego. Pome|u ostanatoto, fri`iderot mo`e da go predupredi sopstvenikot na namaluvawe na zalihi i potreba od nivno obnovuvawe.

39 


 40 INTERVJU  Koi u{te saemi vo ramki na Messe Berlin treba da se odr`at do krajot na godinata?

Vo septemvri imame u{te dva golemi saemi i toa se saemot ILA, koj ve}e go spomenav i koj e namenet za avijacija, i se izlo`uvaat od avioni i aerodromi, oprema, terhni~ki servisi i drugo. Od brojki povrzani so saemot ILA najalarmanten e o~ekuvaniot obem na dogovori koi predviduva visina od 16,5 milijardi dolari. Najgolem avion ovaa godina }e bide 590 toni te{kiot i 80 metri dolgiot Airbus 380. Za publikata } e bidat sekako interesni i demonstraciskite letovi, koi se odvivaat sekoj den od saemot. Posebno interesno ovaa godina }e bide specijaliziraniopt del namenet za svemirot. Drugiot saem koj po~nuva dva dena posle ILA e Innotrans, saem za `elezni~ka tehnika i tehnologija, odnosno soobra}aj na {ini, {to sekako opfa}a i tramvai i podzemna `eleznica i drugi. Bidej}i na podra~jeto na Balkanot mnogu se raboti na poleto na modernizacija i izgradba na novi `elezni~ki vrski, na ovoj saem se o~ekuvaat i visoki pretstavnici na ministerstva za soobra}aj i dr`avni `eleznici. @elezni~ka pruga vodi direktno vo samiot saem Messe Berlin, {to e retko vo svetot, pa }e bidat pretstaveni i celi patni~ki i teretni vozovi. Vo noemvri imame u{te eden interesen saem, koj e namenet

pred se za {iroka publika, toa e saemot Import Shop. Na toj saem se prodavaat bo`i} ni i novogodi{ni pokloni, pa o~ekuvam deka od site moi zemji bi mo`ele da se pretstavat ra~no izraboteni proizvodi.  Kolku kompaniite od zemjite koi vie gi pretstavuvate se zainteresirani za izlo`uvawe na ovie saemi? Kakov e trendot vo poslednite pet godini i kolku krizata vlijae vrz brojot na kompanii koi izlo`uvaat na saemite na Messe Berlin?

Nastapot na vaka golemi svetski saemi bara finansiski sredstva, pa brojot na izlo`uva~i mnogu zavisi i od poddr{kata na dr`avnite institucii, koi se zadol`eni za internacionalizacija na ekonomijata. Od po~etokot na moeto rabotewe za Messe Berlin vo 2010 godina brojot na posetiteli i izlo`uva~i postojano raste. Re{avaweto na ekonomskata kriza bara vakvi mo`nosti za {irewe na kontakti preku saemi, bidej}i sepak ima zemji vo svetot, koi imaat zgolemuvawe na BDP i ne samo {to izvezuvaat, tuku i uvezuvaat proizvodi. I germanskata ekonomija e zdrava i silna. U~estvoto na saem ovozmo`uva brojni kontakti i so toa gi namaluva patnite tro{oci za patuvawe vo mnogu zemji, od eden do drug partner. Bidej}i pokratko vreme rabotev vo Agencijata za internacionalizacija i investirawe vo Slovenija znam kako rabotat vakvite agencii vo

moite zemjiu i nekoi ve}e dosta dobro i efikasno organiziraat kolektivni saemski nastapi i kofinansiraat samostalni saemski nastapi. Vo kontaktite so stranski razvojni agencii kako USAID ili GTZ i sli~ni se obiduvam preku aktuelni proekti da donesam posetiteli i novi izlo`uva~i na na{ite saemi.  Kako krizata generalno vlijae{e vrz performansite na Messe Berlin?

Messe Berlin e me|u trite germanski sajmi{ta koi vo minatata 2011 g ina imaa pozitiven bilans. Sekako deka od nekoi zemji zaradi krizata se namaluva brojot na izlo`uva~i i posetiteli, no od drugi zemji nivniot broj se zgolemuva, bidej}i sepak toa se svetski saemi.

 Kakva e va{ata dosega{na sorabotka so makedonskite kompanii vo pogled na nivniot interes za Messe Berlin? Go sfa}aat li kompaniite zna~eweto od prisustvo na vakvi golemi saemi?

Makedonija u{te od po~etokot na nezavisnosta doa|a na Svetskata turisti~ka berza ITB i sega vo momentov se prijavuva za u~estvo na ITB 2013. Ministerstvoto za ekonomija i Agencijata za investiciiInvest in Macedonia po~naa seriozno da rabotat na promocija na makedonskata ekonomija vo stranstvo i o~ekuvam deka vo sorabotka so USAID Agrobiz proektot }e organiziraat nastap na makedonskite proizvoditeli na ovo{je i zelen~uk na saemot Fruitlogistica 2013.

DUBROVNIK KAKO PRETHODNICA ZA IFA 2012 ekolku meseci pred odr`uvaweto na najgolemiot saem od ovaa oblast pove}e od 300 svetski novinari koi go sledat IKT-sektorot pristignaa vo Dubrovnik na globalnata pres-konferencija, na koja be{e najaveno {to s$ }e se slu~uva na saemot IFA ovaa godina i koi golemi imiwa }e prisustvuvat vo Berlin od 31 avgust do 5 septemvri. So besprekorna organizacija, smesteni vo prekrasniot resort Radison blu, pred svetskite mediumski mre`i kako Si-en-en, Bi-bi-si, Foks i novinari od site krai{ta na svetot, me|u koi i pretstavnikot na Kapital Media Group, bea pretstaveni novite trendovi i tehnolo{ki dostignuvawa vo oblasta na elektronikata. Spored ona {to be{e prezentirano vo Dubrovnik, IFA definitivno ostanuva najuspe{niot globalen nastan od oblasta na trgovijata so elektronski aparati i neizostavno mesto kade {to se prezentiraat novite proizvodi od ovaa oblast.

N

 Rajner Heker, pretsedatel na nadzorniot odbor na GFU, kompanijata koja go organiziara semot IFA, gi pozdravuva gostite vo Dubrovnik

 Svetle~ka instalacija za IFA 2012

IFA-BERLIN

PATUVAWE V $ po~nalo na 4 dekemvri 1924 godina so Grosse Deutsche FunkAusstellung (Germanski radiosaem), koj privlekol okolu 242 izlo`uva~i i 180.000 posetiteli na izlo`beniot prostor so golemina od 7.000 kvadratni metri. Posetitelite na ovoj nastan bile fascinirani od detektorite i prvite priemnici na radiobranovi na saemot. Toa bil prv od serijata godi{ni nastani, poznati kako Grosse Deutsche Funkausstellung, koi glavno bile koncentrirani na radio, a od 1928 godina i na televiziski prezentacii. Berlin stanal glavno mesto za vakvi trgovski saemi, s$ do po~nuvaweto na Vtorata svetska vojna. Nastanot bil organiziran od industriskata asocijacija Verband der Radio-Industrie (vo 1924 godina), ottoga{ pa do 1933 godina od Verband der Funkindustrie, a vo 1930 godina dopolnitelno i od Reichsverband des Deutschen Sprechmaschinen-und Schallplatten-Handels. Me|u 1933 i 1939 godina Ministerstvoto za narodno prosvetluvawe i propaganda prezelo odgo-

S


BROJ 670



29/08/2012



www.kapital.mk

INTERVJU

 Od lanskata IFA

VO SVETOT NA POTRO[UVA^KATA ELEKTRONIKA vornost za saemot i prvoto poglavje od istorijata na saemot zavr{i so negovoto 16-to odr`uvawe vo 1939 godina. P o v o j n a ta sa emo t se odr`uval vo razli~ni gradovi i se selel me|u Dizeldorf, Frankfurt, [tutgart i Berlin, za vo 1971 godina kone~no da se vrati vo Berlin. Vo ovoj period saemot ve}e se zdobil so me|unarodno renome i na nego u~estvuvale kompanii od Danska, Finska, Japonija, Rusija i SAD. Na ovoj saem, od minatoto s$ do denes, se prezentiraat najgolemite dostignuvawa vo svetot na elektronskite uredi za {iroka potro{uva~ka. Tuka za prvpat bile pretstaveni: televizijata vo boja (vo 1967 godina), kvadrofoni~niot zvuk (vo 1973 godina), teletekstsistemot (vo 1977 godina), kompakt-diskot (1979 godina), televizorot so ekran 16:9 (1989 godina), MP3 (1991 godina), digitalnoto radio i televizija i plazma-ekranite (site vo 1995 godina), MP3pleerite i mobilnite telefoni so mo`nost za Internet (1999 godina) itn.

IFA ’95 vleze vo istorijata kako prviot vistinski multimedijalen trgovski saem. Me|u najspektakularnite prezentacii na ova {ou bea Flat TV (flat television) i HDTV (high definition television). Ogromniot uspeh na IFA ’95 gi ohrabri organizatorite da go razvivaat konceptot na saemot i toj da po~ne da se odr`uva na godi{no nivo. Vo 2008 godina na saemot za prvpat bea izlo`eni i aparati na doma}instvoto. Ovaa kombinacija pomina prili~no uspe{no i ottoga{ sektorot za aparati za doma}instvo stana sostaven del na IFA. Germanskiot kancelar, Angela Merkel, go opi{uva ovoj nastan kako dvi`e~ka sila za celata germanska ekonomija. Vo 2011 godina se odr`a i 51-voto izdanie na IFA, na koe prisustvuvaa okolu 250 iljadi posetiteli, a IFA u{te edna{ se doka`a kako najgolem i najva`en svetski saem za elektronski uredi za {iroka potro{uva~ka i aparati za doma}instvoto. Na saemot be{e ostvarena trgovija vo vrednost od nad 3,5 milijardi evra.

41 


 42 INTERVJU MESSE BERLIN: DVA VEKA SAEMSKI MANIFESTACII radicijata na organizirawe na saemi ima po~etok u{te od dale~nata 1824 godina koga so Prvata izlo`ba za zanaet~istvo se rodila saemskata aktivnost vo Berlin, kako saemski grad. Okolu 100 godini pokasno vo 1923 godina bila osnovana firmata Messe Berlin. Denes ovaa saemska ku}a spored prihodite od raboteweto se nao|a pome|u desette najgolemi svetski saemski ku}i so sopstgveni saemi. Vo koncernot rabotat 700 rabotnici i ovaa godina se o~ekuvaat prihodi od 230 milioni evra. Messe Berlin upravuva so dva saemski prostori vo regionot. Berlin Expocenter Citz koj e tradicionalno lociran pod FunkturmRadiskata kula, ima 160.000 metri kvadratni izlo`ben

T

prostor vo hali i u{te 100.000 metri kvadratni otvoren izlo`ben prostor. Ovoj saem e direktno povrzan so najgolemiot evropski kongreesen centar ICC’International Congress Center Berlin. Na zemji{te na nekoga{nata koncertna dvorana Deutshlandalle vo ramki na saemot sega se gradi City Cube, kako nova saemsko-kongresna arena vo koja prvite kongersi i9 saemi }e po~nat da se odr`uvaat vo 2014 godina, koga ICC }e po~ne da se renovira. Vo juni ovaa godina pokraj berlinskiot aerodrom Berlin Brandenburg e otvoren nov saem Berlin Expocenter Airport. Ovoj saem ima ve}e kapacitet od 20.000 metri kvadratni vo hali i golem izlo`ben prostor od 50.000 metri kvadratni metri na koja mo`e da se postavuvaat

privremeni saemski hali, a na toj saem vo septemvri 2012 se odr`uva eden od najzna~ajnite svetski saemi za avijacija ILA. Vo firmata Messe Berlin se vklu~eni dve firmi }erki, koi ovozmo`uvaat efektiven nastap na izlaga~ite, a toa se Capital Services

i Capital Catering. Prvata nudi izgradba na {tandovi so site tehni~ki uslugi, a drugata nudi ketering za site priredbi. Ovaa saemska ku}a ima svoi firmi }erki u{te vo Singapur i Hong Kong, koi gi organiziraat saemite Fruitlogistica Asia i ITB Asia.

KAPITAL BE[E I VO ALIKANTE 2011 a prisustvuvate na nastani {to gi organiziraat golemi svetski kompanii i institucii sekoga{ e golema sre}a, privilegija i ~est, a koga nastanot e organiziran vo prekrasno primorsko mesto, kako Alikante, [panija, toga{ do`ivuvate sovr{ena kombinacija na biznis pome{an so zadovolstvo. Tokmu na takov nastan, kako edinstven pretstavnik na medium od Makedonija, ima{e prigoda da prisustvuva prviot ~ovek na Kapital Media Group Qup~o Zikov, vo april lani, koga Berlinskiot saem (Berlin Messe) ja organizira{e svojata Globalna pres-konferencija kako uvertira na golemiot nastan, IFA (IFA), {to se odr`a od 2-7 septemvri vo Berlin. Organizatorot na saemot, koj{to ima tradicija od 87 godini, prvo gi sobira novinarite od cel svet da gi zapoznae so toa {to }e se slu~uva na samiot saem po nekolku meseci. Vo ramkite na nastanot ima{e i prezentacija na najnovite tehnologii i inovacii vo potro{uva~kata elektronika od strana na golemite svetski proizvoditeli Samsung, Filips, Bo{, Panasonik, Simens, To{iba i u{te nekolku brendovi, site partneri i sponzori na nastanot.

D


NA 12 SEPTEMVRI VO “KAPITAL” ^ITAJTE

SPECIJALEN PRILOG

“NOVI TEHNOLOGII ZA SOVREMENO @IVEEWE” “Kapital” vo ovoj specijalen dodatok Vi gi pretstavuva najnovite tehnolo{ki usovr{eni aparati koi sovremenoto `iveewe go podignaa na nivo na sovr{enstvo!  Analiza na pazarot - {to se nudi i {to se bara na makedonskiot pazar? Koi tehnolo{ki aparati, neophodni vo sovremenoto `iveewe, se najbarani od makedonskite potro{uva~i?  Koi se kriteriumite na makedonskiot potro{uva~ pri izborot na sovremeni tehnolo{ki aparati funkcionalnosta, energetskata efikasnost ili pak dizajnot i `elbata na kupuva~ite?  Kolkavo e vlijanieto na ve}e doka`anite brendovi so inovativni tehnologii vrz odlukata za kupuvawe?  Kolku se barani energetski efikasnite aparati na na{iot pazar i kakva e informiranosta na potro{uva~ite za “A” oznakata koja ja sodr`at ovie aparati? ZA POVE]E INFORMACII VO VRSKA SO PRILOGOT I ZA KOMERCIJALNO PRETSTAVUVAWE VO ISTIOT OBRATETE SE NA DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL prilozi@kapital.com.mk TELEFON 02 3298 110 LICA ZA KONTAKT: GORDANA MIHAJLOVSKA I BOBAN \ORGIEVSKI

NA 19 SEPTEMVRI VO “KAPITAL” ^ITAJTE

SPECIJALEN PRILOG

AVTO “VISOKI OKTANI NA MAKEDONSKITE PATIШTA”  Vo ovoj specijalen dodatok “Kapital” vi gi pretstavuva najbaranite marki na avtomobili od visoka klasa na makedonskiot pazar.  Koi se najprodavani “delovni avtomobili” vo Makedonija?  Kakvi avtomobili vozat makedonskite menaxeri?  Kolkav del od proda`bata na novi avtomobili otpa|a na ovaa kategorija vozila?  [to naj~esto baraat klientite vo ovoj pazaren segment?  Koi se svetskite noviteti vo tehnologijata {to gi pravat avtomobilite poednostavni za koristewe, posigurni i poekonomi~ni?  Koi novi modeli na avtomobili }e bidat prezentirani ovaa esen? ZA POVE]E INFORMACII VO VRSKA SO PRILOGOT I ZA KOMERCIJALNO PRETSTAVUVAWE VO ISTIOT OBRATETE SE NA DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL prilozi@kapital.com.mk TELEFON 02 3298 110 LICA ZA KONTAKT: GORDANA MIHAJLOVSKA I BOBAN \ORGIEVSKI


 44 KOMERCIJALNA OBJAVA

SISTEMSKATA GRADBA E GARANCIJA

CELO E KOGA NAVIS IMA SĂˆ I OD KADE [TO E TOA SISTEMSKA GRADBA? Graditelskiot pat od proektirawe do realizacija na zamislata mo`e da bide navistina makotrpen. Sekoja gradba pretstavuva slo`en sistem od brojni komponenti i nivnata me|usebna interakcija. Besprekornosta na krajniot rezultat zavisi ne samo od kvalitetot na grade`nite materijali, tuku i od nivnata usoglasenost. Su{tinskata opredelba na kompanijata Knauf podrazbira koristewe sistemska gradba, koja e edinstvena sigurna garancija za dobivawe na posakuvanite karakteristiki na noviot yid, tavan, pod, objekt... Grade`nite sistemi Knauf pretstavuvaat edinstvo od grade`ni materijali i optimizirana tehnologija na monta`a so koi se sozdava gotov proizvod koj gi zadovoluva site vrvni kriteriumi vo sovremenoto grade`ni{tvo. Osnova pri izborot na optimalniot sistem za gradba pretstavuvaat tehni~kite listovi, vo koi na detalen na~in se razraboteni neophodnite parametri i standardnite karakteristiki {to bi se postignale po izveduvaweto na grade`nite aktivnosti. Dokolku sekoga{ se upotrebuvaat prepora~anite komponenti i adekvatnata tehnika na monta`a, toga{ se ostvaruvaat garantiranite visoki performansi na sistemot, kako {to se na primer, stati~kite karakteristiki ili besprekornata toplinska i zvu~na izolacija. OD [TO SE SOSTOI SISTEMOT? Sistemite za suva gradba se sostaveni od ~etiri tipa materijali: gipseni plo~i, metalna konstrukcija (profili), monta`en materijal ({rafovi, dr`a~i, spojki) i sistem za fugirawe (banda`ni lenti i glet–masi), izraboteni vo soglasnost so strogite evropski normi za gradewe. Nepromislenoto kupuvawe samo nekolku evtini {rafovi so nedovolno proveren kvalitet od lokalnoto pazari{te kaj nelicenciran trgovec mo`e da go dovede vo opasnost celokupniot pregraden, tavanski, poden ili fasaden sistem koj se izrabotil so proizvodite na Knauf. Poradi sla-

bostite koi proizleguvaat od nekompatibilnite proizvodi pri izgradbata, Knauf energi~no go prepora~uva koristeweto na ponudenite sistemi vo tehni~kite listovi, sostaveni od originalni materijali na ovaa kompanija. Minornite komponenti na koi ponekoga{ im pridavame najmalo zna~ewe mo`e da predizvikaat ogromni {teti vo sistemskata gradba. Se veli deka sinxirot e silen kolku i negovata najslaba alka, a sli~no e i vo grade`ni{tvoto. Eden banalen primer za mal propust koj mo`e da predizvika ogromna {teta e nepridavaweto zna~ewe na t.n. diht-lenti kaj pregradnite yidovi. Ovoj proizvod, so koj se osiguruva deklariranato nivo na zvu~na izolacija, ~esto biduva izostaven od strana na nesovesnite monteri. Za postignuvawe na potrebnite izolaciski karakteristiki pri izveduvawe na 10 m2 pregraden yid, neophodno e koli~estvo na diht-lenta

koe ~ini pomalku od 100 denari. No, ovaa suma ~esto zna~i razlika me|u lo{a i sovr{ena zvu~na izolacija. 80 GODINI TRADICIJA I POTRAGA PO SOVR[ENIOT SISTEM Kvalitetot na site sostojki na sistemite Knauf i nivnata me|usebna usoglasenost go garantira naukata. Zad sekoj sistem Knauf stojat inovacii, mnogu energija i isklu~itelni poznavawa steknati niz 80-godi{nata istorija na kompanijata i tradicijata na proizvodstvo na besprekorni grade`ni materijali. So decenii nanazad kreiraweto na ovie sistemi e vo racete na poseben razvoen centar na Knauf vo Germanija, vo koj se vraboteni vrvni in`eneri i doktori na nauki koi posveteno rabotat na istra`uvawe na postoe~kite svojstva na ponudenite sistemi za gradba i na nivno ponatamo{no usovr{uvawe vo soglasnost so potrebite na pazarot. Sovremenite barawa na potro{uva~ite


BROJ 670



29/08/2012



45

www.kapital.mk

ZA USPE[NI PROEKTI

STINA [TO TREBA

se zemaat predvid pri dolgotrajnite testirawa na raznovidnite yidni, tavanski, podni ili fasadni sistemi. Sistemskata gradba so Knauf podrazbira cvrsta garancija za site komponenti koi poteknuvaat od ovoj proizvoditel. Na kakva bilo reklamacija na nekoj vid materijal ili finalna izrabotka na odreden sistem kompanijata izleguva na teren za da izvr{i uvid na lice mesto, so cel da se utvrdat pri~inite koi dovele do poso~eniot nedostatok. Dokolku stru~nata analiza poka`e propust na nekoj od grade`nite materijali, toga{ Knauf gi obes{tetuva cenetite potro{uva~i preku povtorna izvedba na grade`niot zafat. Eminentniot germanski proizvoditel sekoga{ ja prifa}a sopstvenata odgovornost vo slu~aj na gre{ka, poteg koj e re~isi nepoznat za nesertificiranite kompanii koi vo kontinuitet se pojavuvaat i is~eznuvaat na makedonskiot pazar.

TRENDOVI Za `al, Makedonija zaostanuva po obemot na realizirana suva gradba, ne samo vo sporedba so zapadnite, tuku i vo sporedba so sosednite dr`avi. Sepak, trendot e pozitiven i Knauf predviduva deka do 2015 godina vo zemjava }e se dostigne potro{uva~ka na materijali za suva gradba od 2 m2 po `itel. Strategija na makedonskoto pretstavni{tvo na Knauf e da se promoviraat graditelskite praktiki od razvienite dr`avi i suvata gradba da odi raka pod raka so sistemskiot pristap. Stranskite investitori vo na{ata zemja bez nikakov isklu~ok celosno ja po~ituvaat sistemskata gradba pri izveduvaweto yidovi, tavani, podovi i fasadi, primenuvaj}i ja vo najpoznatite trgovski centri, hotelski kompleksi, delovni objekti i vo stanbeni zgradi. Vo poslednite nekolku godini i makedonskite pretpriema~i go sledat iskustvoto od razvienite zapadni zemji

vo odnos na masovnata upotreba na sistemite za suva gradba. Vizijata na sis Knauf e deka so koristewe kvalitetni Kn materijali od identi~en proizvoditel i ma pravilna primena na tehnologijata na pr monta`a mo`e paralelno da se zgolemi mo primenata na suvata gradba, no i da se pr nadminat neosnovanite predrasudi kon na ovie grade`ni materijali kaj del od ov makedonskite gra|ani. ma Germanskata kompanija cvrsto nastoGer juva da ja pro{iri filozofijata za juv sistemska gradba vo Makedonija. Kasis lkulatorot Knauf e ednostavna, no mo} lku na alatka koja mo`e da ja iskoristi sekoj za da dobie detalni informacii sek za koli~estvoto grade`ni materijali {to se potrebni za malterisuvawe, {t izveduvawe pregradni yidovi, spu{teni izv tavani itn. Brzo i lesno, so eden “klik” tav na internet–stranicata na Knauf mo`e da se doznaat neophodnite komponenti za efikasna realizacija na zamislata. Edinstveno {to treba da se napravi e Ed da se vpi{e goleminata na povr{inata {to treba da se izvede. {t JJAVETE SE ILI POSETETE N NÈ ZA KONSULTACIJA Zainteresiranite poedinci i grade`nite Za kompanii mo`at vo sekoe vreme da se obratat do kancelarijata za proda`ba i marketing vo Skopje, vo koja mo`e da se dobijat detalni informacii za profesionalnite re{enija i stru~ni soveti za site dilemi povrzani so sistemite Knauf. Isto taka, na raspolagawe postojano im stoi i mre`ata od partneri na Knauf koi se rasprostraneti na celata teritorija na dr`avata. Kaj niv mo`e da se dobijat op{irni odgovori i soveti za site pra{awa povrzani so izveduvaweto pregradni yidovi, tavanski konstrukcii, podni i fasadni sistemi, no i da se kupat potrebnite originalni komponenti koi se neophodni za sistemska gradba. Gradeweto so sistemite Knauf e kako sozdavawe umetni~ki mozaik – inovativnost preku po~ituvawe na propi{anite pravila za izvedba, so polzuvawe originalni, zdravi i ispitani materijali od doka`an proizvoditel.


 46

NA RU^EK SO...

DRAGAN DAUTOVSKI MUZI^AR I ETNOMUZIKOLOG

MANDOL JA OTVO VRATATA

 Muzikata mu pomaga da se osoznae sebe si. Preku edna nova muzi~ka forma, netipi~na do negovoto pojavuvawe na muzi~kata scena vo zemjava uspeva na orginalen na~in toa da ja prenese do site i da ja razbudi `elbata za tradicionalnoto kako kaj doma{nata, taka i kaj po{irokata javnost PETRE DIMITROV petre.dimitrov@kapital.mk

astel vo sredina kade {to postojano se pee, se igra i lu|eto lesno komuniciraat. Pa kako {to veli osven negovite genetski predispozicii `ivotot da go posveti na muzikata, tradicionalnata, narodnata..., golemo vlijanie da stane eden od najpoznatite muzi~ari na dene{nicata imala tokmu zdravata sredina vo koja imal mo`nost da raste. „Tatko mi postojano potpevnuva{e dode-

R

ka rabote{e. Vo Rusino i vo celiot toj berovski kraj, od kade {to sum rodum, otsekoga{ se neguvala tradicijata”, veli Dautovski. Tokmu tradicijata i go modelira negoviot `ivot. Imeno se rodil kako sedma~e, a vo toa vreme s$ u{te nemalo inkubatori, pa zavitkan vo ov~a ko`a, dva meseci bil ~uvan vo rerna. „Odvreme-navreme moite roditeli stavale po nekoe `ar~e, za da ja odr`uvaat temperaturata.” Veli deka imal prekrasno detstvo i

NA[ETO MENI

So Dautovski od bogatoto meni na Arabeska se lata odlu~ivme za saw i, a za la ”, ze re ap „k ed ol ad sl rt za dese . u” is am ir „t i

kako sekoe dete sonuval so otvoreni o~i. „Se zamisluvav na scena so crveni zavesi i crvena svetlina pred golem auditorium, no ne mi be{e jasno koja e mojata uloga pred taa publika i kako } e stignam do taa scena.” Vo osnovno u~ili{te poka`al interes za sport, pa se isprobal i vo rakomet, fudbal i ko{arka. Vo {esto oddelenie se slu~uva presvrtot koga ja dobil prvata mandolina. Prethodno po `elba na tatko mu svirel harmonika, no toa


BROJ 629



16/11/2011



47 

NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

I

bil instrument koj nikoga{ ne go prifatil, tuku go pla{el. „Koga nastavnikot po muzi~ko me pretstavi pred u~ili{niot orkestar site se smeeja. Bidej}i bev krupno mom~e i va`ev za nemiren i temperamenten, na nikoj ne mu be{e jasno kako od mene }e proizleze emotiven muzi~ar.” Tokmu zapoznavaweto so muzikata pridonesuva za omeknuvawe na negoviot karakter. „Taa bara{e nekoj drug Dragan, i veruvam pove}e instiktivno sum se prepu{til na moeto alterego da me vodi... Mandolinata ja otvori vratata do mene, pa muzikata stana mojata realnost, a ne sekojdnevieto. Vo toj svet, koj za mene be{e realen mo`ev da bidam toa {to sum, da ne se gri`am za zabele{kite na sredinata, mo`ev da pla~am. Denes mandolinata mi e instrumentot koj e stolb za site moi drugi muzi~ki pomagala.”

foto:: IVANA f foto IVANA KUZM KU KUZMANOVSKA ANOVSKA ANOV SKA A

LINATA RI DO MENE

 Denes muzikata e u`je za sozdavawe racii, {to e sproor genetski muta i ka tivno od nejzinata j idnite geneprvi~na i bo`eci stvena funkcija.


 48 8

 So gitarata koja gi zarabotiv i prjavikupiv so pomo{ na drugarite, te pari.

 Postojano rabotev na formirawe na razli~ni ansambli i grupi vo sklop na {kolskite sekcii.

donese vistinata.  Okarinata mi ja

Po iskustvoto so mandolinata ve}e bilo jasno deka muzikata }e stane negovata `ivotna preokupacija. Re{il obrazovanieto da go prodol`i vo [tip vo srednoto muzi~ko u~ili{te. „Tatko mi be{e protiv. Mojot nastavnik po muzi~ko mu ka`al deka nemam talent. Toj saka{e da stanam policaec., kako i moite drugari. Majka mi, pak, mi dade poddr{ka. Чesto & svirev dodeka taa gi izvr{uva{e sekojdnevnite obvrski i me korigira{e za melodiite i ritamot. Im ka`av na moite deka ako ne se zapi{am na muzi~ko, nema da go prodol`am {koluvaweto. Upornosta za mojata opredelba i pokraj protivewata me odnesoa vo [tip, kade {to na nastavnicite vedna{ im ka`av deka jas sakam da sviram na flejta. I povtorno poradi mojot fizi~ki izgled, tie me vidoa kako svira~ na trombon.” Svireweto na trombon mu nosi dve nagradi, na nivo na nekoga{na Jugoslavija i vo Makedonija, a za vreme na sredno{kolskite denovi po~nuva da sviri i gitara i sviri xez, pop i rok muzika. „Ne gi sakav Bitlsi, bidej} i mi bea samo dobri glumci. Gi svirev Dip Parpal, Pink Floid... So gitarata koja ja kupiv so pomo{ na drugarite, gi zarabotiv i prvite pari. Izvesno vreme svirev so duva~ki orkestar, pa prvite pari mi bea bukvalno krvavo zaraboteni od obidot so gitara da sledam duva~ki orkestar, pa racete mi krvarea od `icite.” Obrazovanieto go prodol`uva vo Skopje na Fakultetot za muzi~ka umetnost na smerot teorija i pedagogija. Po zavr{uvaweto na fakultetot destina godini raboti kako nastavnik po muzi~ko vo nekolku u~ili{ta. „Seriozno ja sfativ mojata uloga na nastavnik i nau~iv deka za da bide{ dobar pedagog treba da bide{ cvrst, krotok, odmoren i da bide{ primer za drugite. Celo vreme se dr`ev do ovie pravila i smetam deka u~enicite bea zadovolni so mene, no sfativ deka toa sepak nema da bide mojata `ivotna profesija.” Vo toa vreme posvetuva mnogu vnimanie i na istra`uvawe na makedonskiot folkolor i po~nuva incijativa za vovedu-

vawe narodni instrumenti kako redoven predmet vo muzi~kite u~ili{ta. „Postojano rabotev na formirawe razli~ni ansambli i grupi vo sklop na {kolskite sekcii.” Tokmu toj e eden od vinovnicite za pojavata na novata makedonska muzika, koja ja neguva tradicijata, a koja po pojavuvaweto na kultniot „Pred do`dot” i muzikata na Anastasija od nego (na koja{to rabotel i Dautovski) i Sintezis (grupata koja ja formira vo 1995 godina) stanuva ultra popularna i barana ne samo od makedonskata publika, tuku i mnogu po{iroko. Vo 2000 godina go formira kvartetot Dautovski, vo koj ~lenuva i negoviot sin Ratko i profesorkata po muzi~ko Arifoska Bajsa i vokalot Aleksandra Popovska. Kvartetot vo izminative nekolku godini ima{e mnogubrojni nastapi i nekolku albumi, a na{ata tradicionalna muzika ima{e mo`nost da se slu{ne na site kontineti. Ne ja zapostavuva i profesorskata rabota, pa predava narodni instrumenti na Fakultetot za muzi~ka umetnost. „Tie se novata generacija koi go prodol`uvaat toa {to go zapo~nav i go prepoznav kako moja misija. Zdravi personi i ve}e i u~iteli.” Pet godini podocna u{te edna{ dobiva potvrda deka e na vistinskiot pat koga se sretnuva so Okarina, muzi~ki instrument star 6.000 godini, a pronajden na teritorijata na zemjava. Чesta da potvrdi deka ovoj instrument i pokraj golemata starost s$ u{te funkcionira perfektno ja ima tokmu toj. „Dva meseci pred da go dobijam instrumentot na son imav najava deka }e treba da se gri`am za glas koj }e dojde od drug svet. Sekoga{ sum veruval deka vo `ivotot ni{to ne e slu~ajno i veruvam vo znaci, koi dokolku gi prepoznae{ }e ti go olesnat patot niz `ivotot. Okarinata mi ja donese vistinata.” Golema zasluga za uspe{nata kariera ima i negovata familija. Soprugata Moni, koja e isto taka profesor po muzika, sinot Ratko, kako i }erkata Dragana. „Moni mi e prviot filter za s$ {to rabotam. Taa e najiskreniot i najdobronamerniot po~ituva~ na moeto delo.”


Izdavam luksuzno opremen deloven prostor od 102m2 vo DC “Paloma Bjanka�, pogoden za stranski pretstavni{tva, lizing kompanii i sl. Prostorot se sostoi od ~etiri zasebni kancelarii: priemna, direktorska, menaxerska i konferenciska; opremen so biznis kujna; klimatiziran; so celosna instalacija za internet; kabelska TV; alarm i video nadzor 24/7.

Informacii na tel: 070 205 993, 078 536 300


Menager-39