Issuu on Google+

 24

Pretpriema~ &...

MENAXMENT VO KRIZA

SE BARAAT MENAXERI KOI ZNAAT DA KRATAT TRO[OCI I DA KA@AT NE


 24

Pretpriema~ &...

MENAXMENT VO KRIZA

SE BARAAT MENAXERI KOI ZNAAT DA KRATAT TRO[OCI I DA KA@AT NE


MENAXER

 Soo~eni so finansiska nelikvidnost, ograni~eni izvori na finansirawe, mal pazar i limitirani buxeti, menaxerite vo makedonskite kompanii baraat avtenti~ni na~ini za nadminuvawe na krizata i ostvaruvawe na kompaniskite celi. Kako i svoite kolegi {irum svetot, svesni se deka brzinata so koja se fa}a ~ekor so sekojdnevnite promeni e klu~na za opstanok! VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

akvi kvaliteti, znaewa i sposobnosti treba da poseduva eden vrven menaxer vo 21 vek? Kako izminatata decenija polna so ekonomski krizi, recesija, bankroti na nekolku svetski giganti i tektonski pomestuvawa na svetskite berzi gi promeni prioritetite na biznis-liderite? So ova pra{awe deneska se zanimavaat najpoznatite menaxment-univerziteti vo svetot i delovnata elita, kade {to nagolemo se vodat debati za noviot profil na biznis-liderite vo 21 vek! “Kapital” ja otvora ovaa debata i vo delovnata zaednica vo Makedonija od ednostavna pri~ina {to globalnite trendovi, iako so zadocnuvawe, neminovno doa|aat i kaj nas. Ona {to se slu~uva vo “globalnoto selo” se slu~uva ili }e se slu~i kaj nas.

K GORAN CIVKAROSKI PEDERSEN&PARTNERS

Neizlo`enosta na makedonskite menaxeri na poinertna biznis-sredina, kako na pogolemite i na me|unarodnite pazari, gi pravi ranlivi i te{ki za budewe za promena na stilot na upravuvawe i razbirawe na to~nata dimenzija na zna~eweto na edna kompanija vo Makedonija, osobeno ako e del od pogolema me|unarodna grupa.

Porano ili podocna. Eden ~ekor pred drugite, pra{avme del od menaxerite dali, kako i kolku ekonomskata kriza i promenetite uslovi za rabota gi promenija i nivnite rabotni zada~i i biznis-prioriteti. PROMENI Vo biznisot mnogu ne{ta se delat na periodot pred i po krizata. Ve}e ne e najva`no kolku si golem i mo}en, tuku kolku brzo se prilagoduva{ na promenite! Vaka razmusluvaat i najgolem del od menaxerite so koi razgovaravme. Poa|aj}i od svesnosta za neophodnosta od prilagoduvawe kon promenite, tie gi adaptiraat i svoite strategii i manexerski prioriteti. Velat, bez promeni, bez vizija i bez dobar tim za realizacija na celite nema uspeh. Soo~eni so finansiska nelikvidnost, ograni~eni izvori na finansirawe, mal pazar i limitirani buxeti, menaxerite

DANICA PURG BLEDSKA [KOLA ZA MENAXMENT

Vo tekot na izminatite nekolku godini svetot na biznisot do`ivea golemi problemi vo smisla na doverba i liderska kriza, predizvikani od vidovite pretpriemni{tvo i menaxment koi se razvija vo izminatite nekolku decenii. Na primer, novata sloboda na pretpriemni{tvoto vo Centralna i vo Isto~na Evropa be{e sfatena kako pat kon bogatstvoto, a vo SAD akcionerskata filozofija promovira{e kratkoro~ni interesi. Menaxerite gi poistovetuvaa svoite li~ni interesi so interesite na akcionerite. Menaxmentot se pretvori vo ume{nost za sozdavawe vrednost na akciite na legalen i na nelegalen na~in. Toa predizvika kriza vo legitimnosta na biznis-liderstvoto.

25 


 26 MENAXER vo makedonskite kompanii baraat avtenti~ni na~ini za nadminuvawe NOVITE LIDERI na krizata i za ostvaruvawe na NA 21 VEK kompaniskite celi. “Krizata pretstavuva golem predizvik il Xorx, profesor po menaxza site koi sakaat da ja iskoristat ment-praktika na Biznis {koistata za {irewe na rabotata. Svelata na Harvard (Harvard Busidoci sme na postojano poskapuvawe ness School) i porane{en direktor na energensite, surovinite, a kako na Medtronik, go opi{uva profilot posledica na toa, i pad na `ivotna menaxerot vo 21 vek: niot standard, {to generira i pad  novite biznis-lideri se svrteni na potro{uva~kata vo maloproda`ba. najmnogu kon potro{uva~ite Kako kraen nepovolen ishod se pojai kon klientite, namesto kon vuva nelikvidnost na trgovijata. Ako kratkoro~nite interesi na aksakame da ja iskoristime takvata cionerite; situacija za unapreduvawe na rabo zna~itelno se pomladi od teweto, mora da ponudime vidliva prethodata era na menaxeri i i jasno komunicirana dodadena napreduvaat isklu~ivo spored vrednost na na{iot potro{uva~. postignatite rezultati; Nakratko, na ovoj na~in mo`e da se  novite menaxeri upravuvaat so zdobieme so u{te pogolema dopomalku hierarhiski postaveni verba na pazarot kon kompanijata organizacii, pottiknuvaat timska i kon proizvodot koj go nudime”, rabota, go vrednuvaat individuveli Dino Krstulovi}, direktor na alniot rezultat; Kra{komerc, koj e deciden deka  vo 21 vek najuspe{nite biznisne e dobro vedna{ da se po~ne od lideri }e se fokusiraat na kratewe na tro{ocite, bidej}i toa postignuvawe superiorni rezuldeluva demotivira~ki. Smeta deka za tati so privlekuvawe na lu|eto ostvaruvawe na celite - zgolemuvawe kon misijata i kon vrednostite na prihodot i zajaknuvawe na doverna kompaniite, istovremeno bata kaj potro{uva~ite - neizbe`no ispolnuvaj}i gi o~ekuvawata i e zasiluvawe na timot, klu~en za vrednostite na potro{uva~ite i uspe{no implementirawe na proekna klientite; tite na pazarot i ostvaruvawe na  merka za nivnata uspe{nost i planiranite celi. efikasnost e sposobnosta da Vo Pivara Skopje se decidni deka ostvarat superiorni rezultati vo sposobnosta za brzo i efikasno pripodolg vremenski period, pritoa lagoduvawe kon promenite e klu~ot motivi-raj}i gi site za uspeh vo 21 vek. Za da se postigne menaxerski nivoa toa, neophodni se visoka motivacija, da rabotat pogolema efikasnost vo raboteweto i usoglaseno vo nasoka na osfokusiranost kon inovacii. tvaruvawe na “Toa ne zna~i sekoga{ kratewe na posakuvanite tro{ocite, zatoa {to toa mo`e da rezultati. bide samo kratkoro~na merka, a nie sme kompanija posvetena na obezbeduvawe na na{iot dolgoro~en i odr`liv razvoj”, velat ottamu. Se ~ini deka izvozno orientiranite kompanii, kompaniite od visokokonkurentnite industrii najbrzo gi apsolviraat novovonastanatite uslovi vo biznisot i potrebata od promena na menaxerskata strategija. Izvr{niot direktor na vinarskata vizba Tikve{, Igor Ilievski, objasnuva deka noSe izdava ekskluziven deloven prostor voto vreme nosi novi (prodavnica) na ul.27-mi Mart vo Skopje menaxment-principi. do plo{tad, sproti Eurostandard banka “Ako v~era bile 2 so povr{ina od 200m , visina 4m. i 20m. klasi~nite menaxerdolg izlog. ski hard skills, denes razlikata ja pravat t.n. (soft skills), Cena 20 evra/m2. ako do v~era be{e potreben t.n. change Informacii na 078/205-300 management, odnosno

B

menaxirawe za da se prilagodite na promenite, denes promenite se konstanta sama po sebe. Turbulencijata {to ja donese 21 vek, osobeno golemata svetska kriza, od koja{to svetot s$ u{te ne mo`e da zazdravi, nametna potreba biznis-liderite postojano da se na {trek, da razvijat sposobnost da gi pro~itaat ranite signali na predupreduvawe za slednata golema promena. “Mekite ve{tini” (soft skills) stanuvaat s$ pova`ni za uspehot na edna organizacija. Tokmu zatoa, komunikacijata e klu~na, i vnatre vo organizacijata i me|u organizacijata i nadvore{nite ~initeli – klientite, akcionerite, op{testvenata zaednica”, veli Ilievski. I profesionalcite koi rabotat executive search, odnosno baraat topmenaxeri za kompanii, detektiraat promena vo profilot i sposobnostite na menaxerite koi se baraat na pazarot. Goran Civkaroski od Pederson end partners (Pedersen&Partners) veli deka do neodamna se baraa top-menaxeri sposobni da razvivaat biznis, da zazemaat pogolem del na pazarot, da ja {irat klientskata baza i da imaat dobri kontakti so nadvore{nata sredina, a sega izborot se sveduva na profesionalci so dobri performansi za rabota so finansii, koi mo`at da nosat nepopularni odluki i re{enija,


MENAXER kako {to e namaluvawe na brojot na vrabotenite. “Od menaxerot vo posledno vreme se bara da ima sovesen pristap, so seriozno namaleni materijalni sredstva da odr`uva opredeleni operacii vo prethodno postaveni parametri za kvalitet, da mo`e da bide seriozno fleksibilen vo odnos na brzo menuvawe na strategija i re{enija, da upravuva so posilna kontrola vrz finansiite na firmata i sli~no”, veli Civkaroski. Tokmu optimizacijata na tro{ocite e eden od fokusite na Boris Hrisavov, glavniot izvr{en direktor na cementarnica Usje, koj veli deka rezultatite od optimiziraweto na tro{ocite voop{to ne se za zanemaruvawe koga }e se preslikaat na nivo na celata kompanija. “Veruvame deka sekoga{ postoi mo`nost za podobruvawe i za zgolemuvawe na efikasnosta i na produktivnosta vo raboteweto. Postojanoto podobruvawe i unapreduvawe na na{eto rabotewe prakti~ki, pretstavuva na{a podgotovka uspe{no da gi prebrodime eventualnite turbulencii {to mo`e da se slu~at na makedonskiot pazar”, veli Hrisavov.

Iako e lesno i ubavo da se ka`e kako bi trebalo da rabotat menaxerite i da se spravuvaat so site predizvici, toa na teren voop{to ne e lesno da se postigne. Razni{anata doverba i legitimitetot vo biznisliderstvoto, koi se rezultat na brojnite aferi i nelegalni postapki koi izlegoa na videlina vo poslednata decenija, sega mnogu te{ko se ostranuvaat. Toa bara mnogu ume{nost, napor i posvetenost od strana na noviot tip menaxeri. Danica Purg, dekan na Bledskata {kola za menaxment, vo intervju za “Kapital” veli deka “menaxerite i liderite vo idnina }e mora da imaat osnovni profesionalni i funkcionalni znaewa i ve{tini. ]e mora, kako i denes, da gi razbiraat i da se sposobni da gi primenat osnovnite znaewa od oblasta na finansiite, marketingot, organizaciskite i bihevioralnite nauki ili ~ove~kite resursi, komunikacijata i upravuvaweto so proekti. Ovie temi treba da bidat nadgradeni na me|unarodno, pa duri i na globalno nivo. Na nivoto na koe se zasnova biznisot”, veli Purg.

27 


 28 MENAXMENT-EDUKACIJA ZORAN MIHAJLOVI] RAKOVODITEL NA PLAN I ANALIZA VO BETON:

Studiozno }e pristapam kon lu|eto so koi po~esto komuniciram, za da gi odredam vo koja grupa se i da prezemam metod za polesna komunikacija.

BILJANA [AMAKOSKA SAMOSTOEN REFERENT VO MAKSTIL:

Vo site organizacii, posebno kompleksni kako Makstil, me|u~ove~kite odnosi, komunikacijata i navremenata prevencija na konflikti se od osobeno zna~ewe za uspehot na organizacijata.

GORAN \ORGONOSKI MARKETING-MENAXER VO RK METALURG:

Obukata me natera da razmisluvam kako da gi re{avam problemite {to ve}e gi imam vo komunikacijata so odredeni strukturi vo klubot.

FROSINA DENKOVA SPECIJALIST ZA RAZVOJ NA KADRI VO TELEKOM

Potrebno e da postoi svest za razli~nosta na lu|eto. Kon sekoj ~ovek treba da se ima razli~en pristap ako sakame da imame konstruktivna zaedni~ka sorabotka.

NATA[A IVANOVSKA SERTIFICIRAN TRENER I SOVETNIK ZA RAZVOJ NA KARIERA

Rabotilnicata be{e sprovedena spored SDI-metodologijata, so pomo{ na koja mo`e da se otkrijat li~nite silni strani i kako tie da se vklu~at vo sekojdnevnoto rabotewe.

KAPITAL AKADEMIJA

SRE]NITE I PO^ITUVANI SE POEFEKTI  Direkten konflikt so kolega ili pak, so {efot e naj~esta pri~ina zo{to eden vraboten se odlu~uva da ja napu{ti kompanijata. Od odnosite so {efot i so kolegite zavisi kako nekoj se ~uvstvuva na rabotnoto mesto i kolku pridonesuva. Ova be{e poso~eno na rabotilnicata vo organizacija na Kapital akademija na tema „Zgolemete go profitot preku namaluvawe na konfliktite vo organizacijata”

SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk

re}ata na vrabotenite vo edna kompanija direktno vlijae vrz nivnite rezultati na rabotnoto mesto. Ottuka, dobrite odnosi me|u vrabotenite i pretpostavenite se od ogromno zna~ewe za ostvaruvaweto na celite na kompanijata i postignuvawe profesionalni uspesi. Ova bea glavnite zaklu~oci na rabotilnicata vo organizacija na Kapital Akademija na tema „Zgolemete go profitot preku namaluvawe na konfliktite vo organizacijata”. Rabotilnicata be{e sprovedena spored SDI-metodologijata, so pomo{ na koja mo`e da se otkrijat li~nite silni strani i kako tie da se vklu~at vo sekojdnevnoto rabotewe. Spored edna formula na presmetka na ovaa metodologija, izleguva deka kompanijata vo koja, na primer, {est

S


foto: FILIP POPOVSKI

29 

I RABOTNICI IVNI lica se vklu~eni vo konfliktot mo`e da izgubi 10.800 denari mese~no. Me|usebnite odnosi i komunikacijata se glavnite pri~ini zo{to vrabotenite si odat od kompanijata. Direkten konflikt so kolega ili pak, so {efot e naj~esta pri~ina zo{to eden vraboten se odlu~uva da ja napu{ti kompanijata, istakna Nata{a Ivanovska, sertificiran trener i sovetnik za razvoj na kariera. “Podobrite me|usebni odnosi ovozmo`uvaat podobri rabotni reultati. Koga se vrabotuva, rabotnikot raboti za kompanija, a otkazot go dava poradi edna li~nost”, istakna taa. U~inokot, odnosno performansite na vraboteniot se potencijalot {to go ima namalen za pre~kite vo raboteweto. Mnogu ~esto kompaniite rabotat na zgolemuvawe na potencijalot preku obuki i usovr{uvawa. No, pridonesot

10.800

denari mese~no edna kompanija mo`e da izgubi poradi konflikt vo koj na primer 6 lica se vklu~eni, veli presmetkata spored edna formula na SDI metodologijata

mo`e da se zgolemi i ako se namalat pre~kite vo rabotata. Interpersonalnite odnosi, kako i vremeto koe se tro{i na re{avawe konflikti odzemaat vreme i energija za da se postignat rezultati na deloven plan. “Predviduvaweto na konfliktot, negovoto spre~uvawe, prepoznavawe, spravuvawe i razre{uvawe se pet ~ekori koi davaat mo`nost vraboteniot da ne bide vovle~en vo konflikt, odnosno da znae {to da napravi pred da se slu~i”, objasnuva Ivanovska. Taa dodava deka golem del od konf-

VO ZAVISNOST OD SITUACIJATA, SEKOJ SE OBOJUVA RAZLI^NO pored SDI-metodologijata, lu|eto spored nivniot motivaciski sostav na vrednosti se grupirani vo ~etiri osnovni grupi, odnosno sin, crven, zelen i centar i tri podgrupi - crvenosin, crveno-zelen i sino-zelen. Sepak, ne postoi stroga podelba, odnosno vo zavisnost od situacijata, sekoj mo`e da se oboi so razli~na boja. Sekoja grupa se odlikuva so odredeni karakteristiki:  SIN: nesebi~en i gri`liv. Se gri`i za za{tita razvoj i blagosostojba na drugite. Klu~en motivator vo negoviot odnos e relacijata na li~no nivo. Dava posebna podr{ka za timot i ima gri`a za ~uvstvata na timot.  CRVEN: samouveren i naso~uva~ki. Se gri`i za ostvaruvawe na zada~ite, gi organizira lu|eto, vremeto, parite i drugite resursi. Gi nosi glavnite odluki i gi pridvi`uva rabotite napred.  ZELEN: analiti~en i avtonomen. Praveden i promislen, se gri`i za vospostavuvawe i odr`uvawe na redot koj ima smisla. Se gri`i za individualnosta, sopstvenata mo} i samostojnosta.  CENTAR: fleksibilen i usoglasen. Se gri`i za blagosostojbata vo grupata, ~lenovite i nivnoto pripa|awe kon nea.  CRVENO-SIN: samouveren i gri`liv. Se gri`i za za{tita, razvoj i blagosostojba na drugite preku ostvaruvawe na zada~ite.  CRVENO-ZELEN: promislen i natprevaruva~ki. Gri`a za razumna samodoverba i inicijativa, pravda, vodewe, red i nepristrasnost, kako i fer odnos me|u konkurentite.  SINO-ZELEN: pretpazliv i za{titni~ki. Gri`a za potvrduvawe i razvoj na sopstvenata samodoverba i samodoverbata na drugite. Gri`a za promislena pomo{ i po~ituvawe na pravdata.

S


 30 MENAXMENT-EDUKACIJA liktite mo`e da se eliminiraat u{te vo prvata faza, koga sekoj sam }e vlijae preku sopstvenoto odnesuvawe. “Svesta za sopstven motivaciski sostav na vrednosti i na~inot na koj{to tie se razlikuvaat od drugite vrednosti e klu~niot faktor vo sposobnosta za spre~uvawe na konfliktot. Koga vnimatelno se odnesuvate kon lu|eto na na~in na

koj{to ja po~ituvate nivnata motivacija, ja zgolemuvate mo`nosta za spre~uvawe konflikt”, dodava Ivanovska. Na rabotilnicata u~estvuvaa u~esnici od razli~ni kompanii, koi bea zadovolni od ona {to teoretski go slu{naa i izjavija deka }e se potrudat toa da go sprovedat i vo praktika. “Dolgi godini sum vo stopanstvoto i

normalno e da se soo~uvam so konflikti. Studiozno }e pristapam kon lu|eto so koi po~esto komuniciram, za da gi odredam vo koja grupa se i da prezemam metod za polesna komunikacija,” izjavi Zoran Mihajlovi}, rakovoditel na plan i analiza vo Beton. Me|u~ove~kite odnosi se va`en del vo sekoja kompanija, no od posebno zna~ewe se za organizacii so golem broj vraboteni. “Vo site organizacii, posebno kompleksni kako Makstil, me|u~ove~kite odnosi, komunikacijata i navremenata prevencija na konflikti se od osobeno zna~ewe za uspehot na organizacijata. Ottamu, obukite od ovoj tip ni se mnogu bitni i redovno investirame vo niv”, izjavi Biljana [amakoska od Makstil. Osven {to e za profesionalno usovr{uvawe, obukata isto taka pridonese i za podobruvawe na li~noto odnesuvawe. “Interesot za ovaa obuka proizleze od interesot za li~na nadgradba i mi dade mnogu informacii koi }e gi primenam vo odnosite so drugite. Sigurno deka ne{to od ova predavawe }e pomogne vo nadminuvaweto na nekoi situacii koi ne se po`elni”, izjavi Nikolina Ja}oska, brend-menaxer vo Badel. Na Frosina Denkova, specijalist za razvoj na kadri vo Telekom, obukata }e & koristi za da ja zgolemi svesnosta za razli~nosta na lu|eto. “Kon sekoj od niv treba da se ima razli~en pristap ako sakame da imame konstruktivna zaedni~ka sorabotka”, dodade taa. Nekoi od u~esnicite ve}e nekolku pati posetile obuki organizirani od Kapital Akademija i velat deka mnogu im pomagaat pri sekojdnevnoto rabotewe. “Obukata me natera da razmisluvam kako da gi re{avam problemite {to ve}e gi imam vo komunikacija so odredeni strukturi vo klubot. Se nadevam deka }e go sprovedam vo praktika ova {to go slu{nav i go nau~iv tuka. Ve}e vtorpat posetuvam obuka organizirana od Kapital Akademija, zadovolen sum i posebno im gi prepora~uvam na mladite menaxeri”, istakna Goran \orgonoski, marketing-menaxer vo RK Metalurg. Na dolg rok za kompanijata e dobro odnosite da bidat bazirani na po~it, odnosno sekoj od vrabotenite da se ~uvstvuva po~ituvan. Po`elno e da vrabotuvaat lu|e so razli~en motivaciski sostav na vrednosti, bidej}i sekoj od niv so site negovi prednosti i maani pridonesuva za razvojot na kompanijata.


@ENITE MO@AT DA BIDAT DOBRI LIDERI, NO MALKU STIGNUVAAT DO VRVOT SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk @ p

rocentot na `eni koi poseduvaat svoj biznis s$ pove}e se zgolemuva, no s$ u{te postoi golem jaz me|u ma`ite i `enite vo korporativniot svet. Spored odredeni istra`uvawa, na svetsko nivo na liderskite pozicii ima samo 16% `eni. Na pozicijata glaven direktor za informati~ka tehnologija `enite se zastapeni samo so 3%. Vo bordovite na direktori vo Evropa na `enite otpa|aat 10%, a vo SAD `enite se zastapeni so 15%. Samo 20% od `enite go dostignuvaat svojot profesionalen vrv. Za razlika od ma`ite, `enite mnogu po~esto si gi potcenuvaat svoite sposobnosti. Ova se glavnite zaklu~oci na nastanot “@enite vo vode~kite strukturi na kompaniite”, vo organizacija na Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija, na koja prisustvuva{e i Xuli Viks, eden od svetskite vode~ki eksperti na poleto na pridonesot na `enite kon razvojot na pretprijatijata i pretpriemni{tvo.

P

“Spored nekoi istra`uvawa, vo Makedonija na visoki pozicii ima samo 4% `eni. Nie ne se razlikuvame od svetskite trendovi vo svetot. Ima eden fenomen koj se narekuva staklen vrv - `enite stignuvaat do menaxerski pozicii, no nikako da go doprat vrvot. Toa treba da se promeni”, istakna Sowa Mekgurk, izvr{en dirketor na Amerikanskata stopanska komora. Eskeprtot Xuli Viks go spodeli iskustvoto za statusot na `enata vo korporativniot svet vo Evropa i vo svetot. Taa li~no ima golem pridones kon podignuvaweto na svesta za potrebata od zgolemuvawe na zastapenosta na `enite vo vode~kite strukturi na korporaciite i na biznisite. Viks smeta deka ima sistemski barieri za `enite, pa zatoa, ne e s$ vo nivni race i ne zavisi s$ od nivnata motivacija. “@enite i ma`ite nemaat ednakvi mo`nosti vo site oblasti na na{eto op{testvo. Edno istra`uvawe sprovedeno od Svetskiot ekonomski forum vo Davos uka`uva na golem jaz me|u polovite. Ednakvo dobro sme obrazovani, isto dolgo `iveeme, no

Vo Makedonija nema istra`uvawe kolkav procent od biznisite se vo sopstvenost na `enite. Spored istra`uvawata na Globalen pretpriema~ki monitor, najmal procent na `eni koi imaat svoi biznisi ima vo Belgija - samo 3%, a na Tajland toj procent iznesuva 40%. Zemjite koi imaat ponizok prihod po `itel imaat povisoka pretpriemni~ka aktivnost od zemjite so visoka zarabotuva~ka. ne sme dovolno zastapeni vo biznisite”, istakna Viks, spored koja, predizvicite so koi se soo~uvaat `enite vo biznisot se isti so onie na ma`ite. No, odredeni predizvici pretstavuvaat pogolem problem za `enite. “Pristapot do kapital e predizvik so koj{to se soo~uvaat i ma`ite i `enite, no e pogolem za `enite. Samo 1% od imotot vo svetot e vo sopstvenost na `eni, {to

 Kompanijata Alkaloid e pozitiven primer vo odnos na poddr{kata na `enite. Od 1.000 vraboteni vo Alkaloid, 634 se `eni. Od pet ~lenovi vo UO, dva se `eni. Del od timot na Alkaloid koj prisustvuva{e na konferencijata be{e i finansiskiot direktor na Alkaloid, Cvetanka Simonova, koja istakna deka bez poddr{ka od semejstvoto i od kolegite taa nemalo da se zaadr`i na ovaa funkcija 20 godini.

foto: FILIP POPOVSKI

 32 PRETPRIEMNI[TVO


XULI VIKS

 Najmnogu `eni na ~elni upravuva~ki pozicii vo Makedonija ima vo farmacijata, a najmalku vo trgovijata. Vo 2011 godina brojot na `eni vo nadzorni odbori e zgolemen, a namaleno e u~estvoto na `eni vo upravnite odbori zna~i deka tie nemaat dovolno kolateral veli Dilevska-Simova, koja smeta deka `enza da zemat kredit od banka i da po~nat ite se razlikuvaat po stilot na liderstvo od biznis”, smeta Viks. ma`ite, koi funkcijata ja do`ivuvaat kako avtoritativna i menaxiraat od pozicija na VA@NI SE PERFORMANSITE, avtoritet. “@enite imaat pove}e inkluziv A NE SAMO POLOT Na panel-diskusijata u~estvuvaa uspe{ni stil na menaxirawe, pove}e sorabotuvaat makedonski `eni-lideri na biznisi, koi i sakaat da go slu{nat misleweto na gi spodelija nivnite znaewa i mislewa timot. @enite koga u~estvuvaat vo diskusija vo vrska so statusot na `enite vo kor- davaat druga perspektiva otkolku koga porativniot sektor vo Makedonija. Liza se samo ma`i. Statistikite poka`uvaat Popovska, finansiski direktor vo Pivara deka bordovite koi imaat pove}e `eni vo Skopje, istakna deka i pokraj golemiot broj svojot sostav se finansiski pouspe{ni od stereotipi, ma`ite i `enite se ednakvo drugite kompanii koi nemaat”, objasnuva dobri lideri. Spored nea, golemoto lid- Dilevska-Simova. Od marketin{ki aspekt, erstvo ne e limitirano od polot, tuku od potencira taa, `enite se 75% od kupuva~kata mo} vo svetot. mo`nostite. “@enite poseduvaat specifi~ni liderski Biljana ^akmakova, upravitel na advokastilovi. Imaat interesen transformaciski tskoto dru{tvo ^akmakov, e zadovolna “lider{ip”, prifa}aat promeni, brzo od nejzinata rabota kako advokat i od se prilagoduvaat i se pofleksibilni. tretmanot vo op{testvoto. Taa nikoga{ ne Unapreduvaweto na `enite na liderski po~uvstvuvala deka nekoj vo biznisot pravel pozicii mu slu`i ne samo na biznisot, razlika poradi toa {to e `ena. “Najva`na e individualnata opredelenost, tuku i na celokupnoto op{testvo. edukacijata, ambicijata... No, Kompaniite koi imaat pogolem sepak, potrebno e da se pomogne procent na `eni lideri imaat i na `enite koi sakaat da uspeat pogolemi finansiski rezulti”, veli vo biznisot, no imaat nekakvi Popovska. od vrvnite pre~ki”, istakna ^akmakova. Vo Makedonija vo 2009 godina vo pozicii vo bordovite na direktori, vo UO i vo biznisot vo KVOTI ZA @ENITE gi VO ODBORITE nadzornite odbori imalo 73 `eni, Makedonija dr`at `eni NA KOMPANIITE {to pretstavuva u~estvo od 23,7%, Evropskata unija razmisluva da dodeka vo 2011 godina nivniot broj vovede kvoti za `enite vo odse namalil na 70. borite na kompaniite. Nivnoto “Fakt e deka treba da se sledat se ~lenovi u~estvo do 2015 godina bi trebalo trendovite i da se razgovara na `eni na upravni i na ovaa tema, bidej}i ako ostavime tie nadzorni odbori da dostigne do 30%, odnosno 40% do 2020 godina. Ovaa inicijativa da se dvi`at stihijno, mo`e da dojde vo Makedonija ja pozdravuvaat i makedonskite do namaluvawe na brojot na `eni `eni-pretpriema~i. vo upravuvaweto. Vo 2011 godina edinstveno mesto kade {to se zgolemil Ona {to isto taka be{e poso~eno i uka`ano brojot na `eni e vo upravnite odbori, a vo na ovaa panel-diskusija e potrebata od site ostanati odbori ima malo namaluvawe. pristapot na `enite vo biznisot do mre`i, Ima 13 firmi vo koi nema nitu edna `ena kade {to }e gi ka`at svoite problemi, vo odborite na direktori. Vo 19 firmi ima }e diskutiraat i na toj na~in }e prisamo edna `ena, vo 18 firmi ima dve `eni donesat za menuvawe na rabotite. Eden vo UO, dve firmi so tri `eni i tri firmi od predizvicite so koi se soo~uvaat so ~etiri `eni vo UO. Ako se analizira `enite-biznismeni e ne da se borat po sektori, toga{ najmnogu `eni ima vo sami, tuku da nastapat zdru`eno. Sekade farmacijata, a najmalku vo trgovijata”, kade {to ima biznis-asocijacii i `enistakna Verica Haxivasileva-Markovska ite se zdru`eni tie po~nuvaat da bidat prepoznaeni i po~ituvani vo sredinata. od konsultantskata ku}a AAG. Aleksandra Dilevska-Simova od Publicis Asocijacijata }e zboruva vo kolektiven izjavi deka ona {to e klu~no se person- glas, poso~ija na konferencijata. alnite kvaliteti, edukacijata i semejnite “Edna od slabostite so koi se soo~uvaat `enite e {to nemaat pristap do mre`ite. vrednosti. “Koga go po~nuvav biznisot vo nitu eden @enite ne si pomagaat edni na drugi. moment ne se ~uvstvuvav deka ne me sfa}aat Koga se slu~uva da ste sama `ena vo seriozno. Kompetenciite se vrednuvaat vo upraven odbor, toga{ vi godi toa {to ste Makedonija. No, golem broj od inhibiciite prifateni tamu i ne sakate druga `ena `enite sami gi postavuvaat. Do pred skoro da vleze vo toa dru{tvo. Ma`ite mnogu vreme ne ni razmisluvav dali `enite gi pove}e pravat “mentoring“ za nekoj vo ima na vrvot, no kako {to se ka~uvav po organizacijata za da go donesat visoko skalilata nagore, ostanuvav s$ poosamena”, gore”, poso~uva Dilevska-Simova.

4% 70

PRETSEDATEL NA ORGANIZACIJATA WOMANABEL

“Najgolemite predizvici so koi se soo~uvaat `enite-biznismeni se pristap do kapital, do znaewe, do mre`i, do pazari. I imaat predizvik da bidat sfateni seriozno.”

LIZA POPOVSKA FINANSISKI DIREKTOR VO PIVARA SKOPJE

“@enite poseduvaat specifi~ni liderski stilovi. Imaat interesen transformaciski “lider{ip”, prifa}aat promeni, brzo se prilagoduvaat i se pofleksibilni.”

VERICA HAXIVASILEVAMARKOVSKA SOPSTVENIK I DIREKTOR VO AAG

“Treba da se sledat promenite vo trendovite, odnosno na zastapenosta na `enite na ~elnite pozicii. Mora da se razgovara na ovaa tema, bidej}i ako se ostavi tie da se dvi`at stihijno, mo`e da dojde do namaluvawe na u~estvoto na `enite na ~elnite pozicii.”

ALEKSANDRA DILEVSKASIMOVA DIREKTOR NA MARKETINGAGENCIJA PUBLICIS

“Koga go po~nuvav biznisot vo nitu eden moment ne se ~uvstvuvav deka ne me sfa}aat seriozno. Kompetenciite se vrednuvaat vo Makedonija. No, golem broj od inhibiciite `enite sami si gi postavuvaat.”

33 


foto: FILIP POPOVSKI

34 INTERVJU

XULI VIKS

PRETSEDATEL, GLAVEN I IZVR[PEN DIREKTOR NA WOMANABLE

MAKEDONSKITE @ENI-LIDERI VO BIZNISOT SE HRABRI I UPORNI SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk ilvana@kapital.com.mk @ p

uli Viks e pretsedatel i glaven izvr{en direktor na Womanable, organizacija ~ija glavna cel e da ovozmo`i `enite da imaat ednakvi mo`nosti vo biznisot kako i ma`ite. Viks ima golemo olemo iskustvo vo menaxiraweto so proekti i obezbeduvaweto razvojno sovetuvawe vo pretprijatija rakovodeni od `eni, kako i vo mnogu vladini i nevladini organizacii koi imaat za cel da gi razvijat pretprijatijata rakovodeni od `eni. Na pokana na Ambadata na SAD, Viks minatata nedela prestojuva{e vo Makedonija, kade se sretna so pove}e grupi na `eni so koi razgovara{e za podobruvaweto na ekonomskata sostojba na `enite. Eden od nastanite na koi Viks prisustvuva{e be{e prganiziran od Amerikanskata stopanska komora pod naslov “@enite vo vode~kite strukturi na kompaniite”.  Istra`uvawata za Amerika poka`uvaat deka od 1997 do 2011 godina

X

brojot na firmi upravuvani od `eni postojano raste i e zgolemen za 8%. Na {to se dol`i ovoj trend, koj poka`uva deka vo 2011 godina vo Amerika pove}e od 8,1 milion `eni imaat svoi biznisi? Brojot na biznisi upravuvani od `eni vo SAD raste pobrzo otkolku koj bilo drug vid biznis. Smetam deka pri~inata za ova e povisokiot stepen na obrazovanie, vanie zgolemen e brojot na `eni koi rabotat, zgolemen e brojot na `eni na menaxerski pozicii. Ako zboruvame za trendovi, `enskoto pretpriemni{tvo i osnovawe na biznisi se narednata cel za `enite. Iako rastot e pobrz od prose~niot koga gi gledame brojkite, goleminata na tie biznisi, sepak, e pomala. Zna~i, s$ u{te postoi predizvik da im se pomogne na tie `eni da gi pro{iruvaat svoite biznisi, da vrabotuvaat pove}e lu|e i da ostvaruvaat pogolemi prihodi.  Dali ovoj trend go sledat i drugite dr`avi vo svetot, bidej}i pravite istra`uvawa i ste rabotele so timovi i nadvor od SAD?

Samo mal broj zemji imaat kompleten statisti~ki profil za `enite vo bizisot. Kako {to razbrav od lu|eto so koi razgovarav, vo Makedonija, iako ima raspolo`enie za biznis i registrirani biznisi, ne se znae kolku to~no od niv se vo sopstvenost na `eni. No, sekade kade {to postoi statistika koja se zanimava so `enite vo biznisot se gleda deka raste brojot na kompanii koi se poseduvani od `eni.  Organizacijata Womenable pak, preku svoite istra`uvawa, programa, razvoj ima za cel da ja podobri klimata vo op{testvata za `enite da imaat sopstven biznis. Realno, kolku uspevate vo ovaa va{a misija? Pa, da re~eme vaka: n$ ~eka dolg pat. Smetam deka imame odreden uspeh vo posledno vreme, koj sekako, ne se dol`i isklu~ivo na moite napori. No, raste svesta deka mora da se obrne posebno vnimanie na `enite koi se probivaat vo biznisot i da se popolnat nekoi od “dupkite” za koi zboruvavme ovde, na sostanokot. Zna~i, da, smetam deka e postignat skromen uspeh. Edna `ena, advokat, koja sede{e na drugiot kraj od prostorijata, izjavi: “Ne, ne sme nedoresurs. Nie ja ra|ame volno iskoristen iskori generacija od populacijata”. No, idnata genera mislam deka edna od pri~inite za zgolemeniot interes intere od strana na vladite e toa {to od eekonomska gledna to~ka, `eniskoristen resurs. Ima ite se nedovolno nedovo golem interes za podobruvawe na BDP ekonomskiot prosperitet, a za da i na ekonoms go storite toa, toa mora da gi analizirate podatocite za toa {to se slu~uva i kade upotrebite pove}e resursi za mo`ete da up pomognete na ekonomijata. Toga{ }e da & pomogne samo 6% od biznisite se pra{ate: kako k se vodeni od `eni? Ako `enite pretstaod svetskata populacija, vuvaat polovina polov zastapeni vo mnogu pomal del vo a se zastapen sila ili vo biznis-populacirabotnata sil jata, mora da se zaklu~i deka, barem vo ovie uslovi, uslov `enite se nedovolno iskoristeni. Mislam deka toa e depri~ina za rastot na interesot. lumno pri~in Sigurno ne go zapo~nav mojot biznis zarabotam pari od toj interes, za da zarabo moja kariera be{e naso~ena no celata mo kon ovaa uloga ulo - da im pomognam na site kkoi se zainteresirani za razvoj na `enskoto pretpriemni{tvo da uspeat vo svoite napori.  Koi faktori pridonesoa za `enite s$ pove}e da se odlu~uvaat da formiraat svoi biznisi i da zastanat ramo do ramo so ma`ite vo ovoj del? Mislam deka zakonite i politikite koi im pomagaat na lu|eto da zapo~nat svoj biznis, bez razlika dali se ma`i ili `eni, se od golema pomo{. Vsu{nost, ako nemate dobri zakoni za da im pomognete na lu|eto da zapo~nat biznis, toga{ nema da imate mnogu sopstvenici na mali biznisi, ni ma`i, ni `eni. Ovie osnovi, koi ne se povrzani so konkreten pol, se del od ne{tata koi


BROJ 649



04/04/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

pomagaat vo vklu~uvaweto na pogolem broj `eni vo biznisot. Potoa, posebnite dostignuvawa i obrazovanieto kaj `enite, koe e pove}e transformativno, otkolku transakcisko. Mislam deka edna od govorni~kite ima{e tabela od istra`uvawe na “Harvard biznis rivju” (Harvard Business Review), koja poka`uva deka stilot na `enskoto liderstvo e poinakov od onoj na ma{koto. ^itav deka i u~eweto e poinakvo. Vo golem broj slu~ai biznis-obrazovanieto, na primer, kako da napi{ete biznis-plan ili marketing-plan za kompanijata, takvite ne{ta se predavaat vo stilot - dojdi, slu{ni go predavaweto i odi si. @enite u~at podobro koga osven {to slu{aat, i razgovaraat za predavaweto so drugi lu|e. @enata koja raboti kako PR vo marketing-agencija re~e: “Nie vodime poinaku. Gi pra{uvame drugite za mislewe, ne velime - odlu~iv vaka i prodol`uvame ponatamu”. Na~inot na koj{to gi u~ime osnovite na pretpriemni{tvoto, istoriski gledano, ne e mnogu pogoden za `enite, pa zatoa, mislam deka toa e edna od klu~nite to~ki. Postoi izreka: “Ako mo`ete da vidite ne{to, mo`ete i da go dostignete”. Ako ne gledate primeri i drugi `eni vo biznisot, nema da pomislite deka mo`ete da bidete sopstveni~ka na kompanija. Taka, druga rabota koja mo`e da im pomogne na `enite da se vklu~at vo biznisot e da se istaknat `enite koi ve}e se navlezeni vo ovaa sfera. Ako pi{uvate za nekoja od niv, toga{ ~itatelot mo`ebi }e pomisli: „Ova e interesno, ovaa `ena e pretsedatel na Nacionalnoto zdru`enie na advokati. Sakam da znam pove}e za toa, mo`ebi i jas treba da studiram pravo”. Zatoa, smetam deka postoeweto primeri i vidlivo prisustvo isto taka e korisno.  Kakvi se Вa{ite iskustva so makedonskiot pazar, odnosno dali ste zapoznaeni so faktite kolkav procent od `enite vo Makedonija imaat svoi biznisi i dali toa e zadovoluva~ki spored va{ite kriteriumi? Doznav deka vo Makedonija vo biznisot se vklu~eni mnogu malku `eni, iako nemate oficijalna statistika, no najverojatno, kompaniite poseduvani od `eni ne nadminuvaat 10%. No, onie `eni od biznisot so koi se imam sretnato, ne samo deneska, tuku i vo prethodnite dva dena od mojot prestoj ovde, toa se mnogu silni `eni, koi ne prifa}aat “ne” za odgovor, kako i sekoj pretpriema~, mnogu se pozitivni i fokusirani na idninata. Na `enite vo Makedonija, kako i vo golem broj drugi zemji, im treba pomo{ za da sfatat deka imaat opcija da bidat sopstvenici na biznis. Treba da im se poka`e na mladite lu|e, i od ma{ki i od `enski pol, deka poseduvaweto i razvivaweto svoj biznis e mnogu dobra mo`nost za kariera. Potrebno e naso~uvawe vo toa kako se razviva biznis.

 Ekspertot Xuli Viks na makedonskite `eni koi sakaat da osnovaat svoj biznis im pora~uva da najdat mentor, nekoj koj ve}e se zanimaval so biznis i koj mo`e da gi posovetuva. Isto taka, prepora~uva da se povrzat i da formiraat asocijacii  Dali odblisku ja poznavate klimata vo makedonskoto op{testvo za `enite da startuvaat svoj biznis? Ja poznavam samo preku moite razgovori so lu|eto. Isto taka, gi razgleduvav i informaciite za biznis-klimata od Svetska banka – Makedonija kotira mnogu dobro vo sporedba so drugi zemji. Svetskata banka gi ima indikatorite “Duing biznis” (Doing Business), koi poka`uvaat kolku e lesno za nekogo da po~ne svoj biznis, kako se re{avaat sporovi, kakov e sudskiot sistem, kako gi {titi kompaniite, dali mo`ete da registrirate i da ja za{titite intelektualnata sopstvenost, dali ima pomo{ za me|unarodna trgovija itn. Ne go pomnam to~niot broj, no mislam deka Makedonija be{e na 22-to mesto od 183 zemji, {to e navistina visoka pozicija vo odnos na celokupnata klima za osnovawe i razvivawe biznis ovde. Mislam deka toa treba da go sfatat {to pogolem broj lu|e - deka ~ekorite potrebni za formirawe biznis ne se tolku stra{ni. Ste postignale golem napredok ovde. Mislam deka ~ovek treba da se registrira samo na edno mesto i mo`e da bide sopstvenik na biznis. Vo drugi zemji treba da pominete nekolku vladini kancelarii, treba da platite sekade i treba da go pregledaat i da go odobrat va{eto barawe. Tuka e mnogu polesno. Slu{nav od nekoi od `enitesopstveni~ki na biznisi deka predizvicite so koi se soo~uvaat ne se povrzani so biznis-klimata i so birokratskite procesi, tuku so prifatenosta vo op{testvoto.  So koi pre~ki se soo~uva makedonskata `ena za da startuva svoj biznis? Mislam deka najgolemiot predizvik e da bide sfatena seriozno. Nekoi od `enite go potvrduvaat ova, a nekoi velat: “Nikoga{ ne sum po~uvstvuvala deka me tretiraat poinaku”. Toga{ im velam: “Vi ~estitam, vie ste isklu~ok”. Vo najgolem del od zemjite vo svetot `enskite sopstvenici na biznis ne se tolku zastapeni kako ma{kite, a sekoga{ koga ste pomalku lu|eto ne pretpostavuvaat po avtomatizam deka mo`ete da bidete sopstvenik na biznis. Vo nivniot um sopstvenikot na biznis e ma`. Zatoa, sekoga{ mora da se sprotistavite na tu|ite gledi{ta, da ja zanemarite iznenadenosta kaj lu|eto. Fokusirajte se na biznisot, nema da naletate na nekoi seriozni pravni prepreki, no }e morate da manevrirate okolu op{testvenite stavovi na lu|eto. Smetam deka ova e predizvikot so koj{to se soo~uvaat `enite vo Makedonija, kako i `enite vo mnogu drugi zemji. Edinst-

veniot na~in na koj{to mo`eme da go promenime toj predizvik e da bideme pobrojni. Kolku pove}e `eni ima vo biznisot, tolku pove}e }e bidat prifateni od lu|eto.  Koi se Вa{ite soveti za makedonskite `eni polesno da se odlu~at da startuvaat svoj biznis? Najdobriot sovet koj mo`am da im go dadam e da najdat mentor, da najdat nekoj koj ve}e se zanimaval so biznis i koj mo`e da gi posovetuva. Isto taka, bi im prepora~ala da se povrzat, da formiraat asocijacii. Taka ne samo {to }e u~at edna od druga vo ramkite na asocijacijata, tuku }e otkrijat deka odreden problem so koj{to se soo~uvaat go imaat i drugi `eni. Ako tie problemi mo`e da se re{at so nova politika ili programa, toga{ koga nastapuvate zaedno – na primer, 50 `eni odat kaj gradona~alnikot i mu velat: “Imame problem” – }e bidete podobro islu{ani otkolku koga bi oti{le sami.  Spored va{eto iskustvo, postojat li s$ u{te stereotipi za podelba na biznisite na ma{ki i `enski, odnosno dali postojat biznisi koi `enite ne mo`at da gi rabotat? Mislam deka toa zabrzano se menuva. Mislam deka biznisite povrzani so gri`a i nega s$ u{tese smetaat za pove} e `enski, kako {to se zdravstvo, li~ni uslugi, obrazovanie. @enite poretko gi zamisluvaat kako grade`nici ili proizvoditeli, no kako {to ka`av, mo`ete da odberete koja bilo industrija i } e najdete `ena vo nea. Mislam deka tie stereotipi re~isi se gubat.  Kakvi se Va{ite vpe~atoci od paneldiskusijata i od Вa{iot prestoj vo Makedonija? Mnogu mi se dopadna panel-diskusijata, bidej}i imate grupa od mnogu mo}ni `eni i nekolku `eni vo Parlamentot koi izlegoa i rekoa: “Da, jas bev edinstvena `ena vo mojata sredina”. Toa e te{ko, no izdr`uvate i prodol`uvate da se probivate. Koga }e sretnete vakva grupa mo`ete da bidete kade bilo, grupa mo}ni `eni koi se borat za napredok vo svojata zemja. Zatoa, mo`am da ka`am deka sum zadovolna od nivoto na hrabrost i upornost ovde vo Makedonija. Iako ovde ima pomal procent `eni vo biznisot otkolku vo drugi zemji, ne gledam pri~ina toa da ne se promeni vo idnina i toa mo{ne brzo. Ako tie `eni se istaknat i lu|eto vidat deka postoi takva mo`nost, toga{ promenite se s$ pobrzi.

35 


 36

NA RU^EK SO...

D-R

STEVO PENDAROVSKI PROFESOR

NE TRPAM RAM

 Edinstveniot profesionalec koj imal mo`nost da raboti za dvajca pretsedateli od razli~ni politi~ki provinencii e golem qubitel na ume{nosta na zboruvawe, ve{tina koja lesno mu ja trasira celata negova dosega{na kariera. Za sebe veli deka e golem indvidualec i golem liberal. Momentalno raboti kako profesor, a negovata impozantna kariera vklu~uva rabotewe vo edni od najbitnite dr`avni institucii PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

baviot zbor i umetnosta na zboruvaweto e toa {to otsekoga{ go fasciniralo Pendarovski. Rasteweto vo familija so dvajca u~iteli mnogu mu pomognalo vo spoznavaweto na ovaa ve{tina. “Moite roditeli se del od prvite u~iteli po Vtorata svetska vojna. Tatko mi predava{e hemija i biologija, a majka mi be{e oddelenski nastavnik.

U

Interesno be{e toa {to vnimavavme da ne se zapi{am vo u~ili{te vo koi tie predavaa. Mojot interes za umetnosta na zboruvaweto definitivno e nivna zasluga, iako od nivna strana nikoga{ nemalo nikakva sugestija ili pritisok kako da se naso~am vo `ivotot. Jas sum liberalen tip, ne trpam spregi”, veli Pendarovski. Detstvoto, kako {to veli, go pominal bez nekoi drugi posebni afiniteti. Kako i toga{, i denes e strasen qubitel na sportot. Vo tinejxerskite denovi

NA[ETO MENI

da Od bogatata ponu so a sk be ra na A Pendarovski se odlu~ivme za o so losos i ri`ot pile{ko.

redovno igral ko{arka, a sega redovno sledi me|unaroden sport, osobeno NBA. “Jas sum racionalen tip, ne fantaziram. So sport nikoga{ ne se zanimavav profesionalno, bidej}i ne sakam da bidam samo u~esnik vo igra, tuku da pobeduvam. Ako ne sum me|u najdobrite, ja menuvam “igrata”.” Srednoto obrazovanie go prodol`il vo op{ta gimnazija, po {to se zapi{uva na Pravniot fakultet vo Skopje, nasoka pravo i politi~ki nauki. “Vo sredno nema{e nekoja posebna dis-




16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

foto: F FILIP POPOVSKI

BROJ 629

MKI ciplina koja me privlekuva{e. Vremeto dodeka bev vo sredno i studiraweto bea ba{ kako za mojot duh. Toa e vreme koga po~na raspa|aweto na Jugoslavija i vreme koga namesto kon Belgrad, treba{e da se svrtime kon sebe. Ra|aweto na novata dr`ava Makedonija mi be{e mnogu inspirativen proces. Doa|aweto na pluralizmot be{e golem predizvik. Postojano se objasnuvav so tatko k mi deka k toa ne e anarhija, j tuku k e vistinskata vrednost na demokratijata. S$ be{e nekako vo dvi`ewe.� Re{en da gradi advokatska kariera, po diplomiraweto dve godini pominuva vo advokatskata kancelarija na poznatiot advokat ^erepnalkovski. “Kaj nego ne nau~iv samo za pravoto. Od na{ite sekojdnevni diskusii i zaedni~kiot interes za politika, od ^erepnalkovski nau~iv mnogu raboti za `ivotot.� Po ova iskustvo `ivotot go nosi vo

 Jas sum racional en tip, ne fantazir am

37 


 38 8

 Imam problem so

avtoriteti, duri i vo semejstvoto

 Opi{an so eden zbor - jas sum te`ok indvidualec

m “igrata” jdobrite, ja menuva  Ako ne sum me|u na

sosema drug pravec. Prijavuvaj} i se na oglas za rabota vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (MVR), se vrabotuva vo Upravata za analitika i istra`uvawe vo MVR. Vo Ministerstvoto, iako pred da vleze mu bilo mnogu dale~no i ne mo`el da se zamisli da raboti tamu, ostanuva 10 godini. Po ~etiri godini rabota vo ovoj sektor, kade {to gi sledi terenskite sostojbi so organiziraniot kriminal, stanuva {ef na kabinetot vo Direkcijata za javna bezbednost. Vo 1989 godina povtorno se vra}a vo Analitika, kako na~alnik na Upravata, a paralelno dobiva u{te edna zada~a i ne{to novo za nego. Stanuva portparol na MVR. “Stanav portparol vo mnogu te{ki vremiwa. Vo 1999 godina be{e bombardiraweto na Jugoslavija, a vo 2001 godina go imavme voeniot konflikt. Se se}avam kolku imav trema koga treba{e da davam izjavi za udarni vesti na televizii od tipot na Si-en-en i Bi-bisi... Mnogu pote{ko mi be{e za vreme na voeniot konflikt, koga morav da se boram so emociite... Da ne bidam etni~ki pristrasen, bidej}i ima{e dve javnosti: makedonskata i albanskata.” Ovaa pozicija mu nosi golema popularnost vo javnosta, pa kako {to veli, gra|anite ~esto go zastanuvale na ulica. “Popularnosta mi be{e tovar. Mi pre~e{e {to me znaat site. Ne uspeav da se nosam so popularnosta.” Kontaktite i negovata profesionalnost po iskustvoto so MVR go nosat vo kabinetot na po~inatiot pretsedatel Boris Trajkovski, kandidat na VMRODPMNE, kade {to raboti kako sovetnik za nacionalna bezbednost. “Koga prv pat ja dobiv ovaa ponuda, se mislev. Ve}e bev komforen vo MVR i se pra{uvav zo{to bi ja menuval sredinata vo koja mi se poznati site i si ja znam dobro rabotata.” Iskustvoto so Trajkovski go smeta za dragoceno. Nivnata sorabotka, kako {to raska`uva, e na nivo na zaemno po~ituvawe i doverba. “Trajkovski ima{e golema doverba vo mene. ^esto znae{e ni da ne gi proveri govorite koi mu gi podgotvuvav, velej}i mi

deka {tom jas sum gi napi{al, toga{ e vo red.” Neposredno pred zaginuvaweto na Trajkovski, Pendarovski prifa}a nov predizvik - pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija. Tamu ostanuva samo edna godina. “Ja prifativ rabotata zo{to smetav deka mi e dol`nost da pomognam vo tie te{ki momenti za dr`avata, no, ne mislev da ostanam tamu so godini”. Vo 2005 godina ja dobiva ponudata za rabota od vtoriot pretsedatel, Branko Crvenkovski, kadar na SDSM, koj isto taka go sovetuva za nacionalnata bezbednost. “Dotoga{ go nemav zapoznaeno Crvenkovski li~no. Raboteweto so nego celosno mi ja smeni negativnata slika za nego koja dominira{e vo javnosta.” ^etiri godini podocna se vrabotuva kako profesor vo Amerikan kolex, {to sporedeno so prethodnite rabotni iskustva, mu nosi mnogu posmireno vreme. “Po doktoriraweto me|unarodna politika, imav golema dilema na koj univerzitet da rabotam. Barav urbana sredina, a vnimavav kolektivniot duh da ne mi ja odzeme kreativnosta.” Tokmu poradi toa {to nikoga{ ne sakal da bide del od kolektiv, ne se gleda sebesi kako profesionalen politi~ar, iako mnogu pati toa mu bilo ponudeno od pove}e strani. “Nikoga{ ne bi bil ~len na politi~ka partija.” Poradi svoite liberalni stavovi, vo javnosta ~esto mu se pripi{uva bliskost so SDSM. Momentalno, kako nadvore{en ~len, e del od diplomatskiot sovet i sovetot za NATO-integracii na ovaa partija. Golema zasluga za negovata uspe{na kariera, kako {to veli, ima negovata sopruga. “Jas sum mnogu poskepti~en koga se vo pra{awe moite politi~ki anga`mani. Mojata sopruga mnogu pove}e veruva vo mene.” Slobodnoto vreme sekoga{ mu e rezervirano za soprugata i za desetgodi{niot sin. “Mnogu e mlad za da se true so politika, no za `al, kako i pove}eto deca vo zemjava ve} e gi znae site politi~ari, {to ne mi se dopa|a. Kako i da e, vo kompjuteri ve}e e podobar od mene. Te{ko e da se priznae toa, no taka e.”


 40 MEDIUMI

DNEVNIOT VESNIK “KAPITAL” SO DVE NAGRADI ZA ISTRA@UVA^KO NOVINARSTVO

NEMA SUDSKA, AMA IMA JAVNA PRESUDA ZA TARBS - “KAPITAL” NAGRADEN ZA ISTRA@UVAWETO!  “Kapital” dobi u{te edna potvrda za svojata visoka relevancija i profesionalizam - dve nagradi koj Makedonskiot institut za mediumi im gi dodeli na novinarite Maksim Ristevski i Ivana Koleva. Risteski od dnevniot vesnik “Kapital” ja dobi vtorata nagrada za istra`uva~ka storija od Makedonskiot institut za mediumi za storijata “Afera Tarbs”. Novinarkata Ivana Koleva pak, dobi pofalnica za storijata “Otkrivawe na akcionerite pod 5%”

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

udskiot slu~aj za aferata “Tarbs”, koj s$ u{te e daleku od sudska razre{nica, zaglaven me|u sudskite lavirinti na relacija Skopje i London, mo`ebi ne se zakiti so sudska presuda, no dobi javna potvrda deka definitvno e slu~aj par ekselans za na~inot na koj{to funkcioniraat instituciite vo zemjava. I ne samo toa. Na ekspliciten na~in tokmu ovaa afera u{te edna{ go potvrduva edinstvoto na politi~kite partii, koi zaedni~ki zasegnati od slu~ajot i toa kako znaat da sorabotuvaat. No, ne za interesite na javnosta, tuku kako i sekoga{, za svoite partiski interesi. Aferata koja so godini se ~uva{e vo vladinite fioki i pretpazlivo se krie{e od o~ite na javnosta po tri godini kone~no izleze na videlina. Storijata koja prva detalno ja raska`a novinarot Maksim Risteski od dnevniot vesnik “Kapital” za kratko vreme dobi golem interes kaj gra|anite. Misijata,

S

veli Risteski, e so ovoj tekst da se pridonese za potransparentno tro{ewe na parite na gra|anite od strana na dr`avnite institucii, no i da ja otslika sorabotkata na politi~kite partii, koi vrzani za zaedni~ki interes rabotat sprotivno od javniot. “Osobeno sum po~esten so nagradata koja se dodeluva za afirmacija na najva`niot predizvik na novinarskata profesija {to e istra`uva~koto novinarstvo, koe zna~i podgotvenost da se odi i po linijata na najgolem otpor, vo interes na informiraweto na javnosta. Zaslugata e na celiot tim na “Kapital”, na koj sum mu mnogu blagodaren za poddr{kata i sorabotkata. Edna od misiite na “Kapital” e da vlijae na {to poot~etno tro{ewe na parite na gra|anite od strana na dr`avnite institucii, odnosno da gi obelodenuva zloupotrebite. Od ovoj aspekt, slu~ajot “Tarbs” e karakteristi~en za makedonskata politi~ka realnost, vo koja partii koi, voobi~aeno, du{manski se nastroeni edni kon drugi dobro


BROJ 649



04/04/2012



MEDIUMI

www.kapital.mk

“KAPITAL” I VO BORBA ZA TRANSPARENTNOST NA AKCIONERITE Uspehot na vesnikot “Kapital” i vlijanieto koe go ima vo javnosta dopolnitelno e potvrdeno i so pofalnicata koja MIM & ja dodela i na novinarkata Ivana Koleva za storijata “Javno otkrivawe na akcionerite pod 5%”. “Istra`uva~kata storija za javnoto otkrivawe na akcionerite pod 5% ja rabotev re~isi tri meseci. Ova e mnogu zna~ajna tema, zatoa {to gi otkriva mo`nite tajni kanali za povrzuvawe na javnite funkcioneri i iskoristuvawe na nivnata dr`avna funkcija za steknuvawe li~na korist, {to e direkten sudir na interesi. Politi~arite koi se “sitni” akcioneri vo makedonskite kompanii, spored vaka postavenite zakoni, se za{titeni legalno da rabotat vo li~na korist. Posebno koga stanuva zbor za dodeluvawe tenderi, politi~arite gi izbiraat onie kompanii vo koi se sitni akcioneri, anonimni za javnosta i ostvaruvaat sorabotuvaat koga gi vrzuva zaedni~ki interes, vo slu~ajov sprotiven na javniot”, veli Risteski. Inaku, finaleto na slu~ajot se o~ekuva da bide presudata od sudskiot spor {to s$ u{te se vodi pred Visokiot sud na pravdata, Kralska divizija, Komercijalen sud vo London, po tu`ba od kompanijata so avstralisko poteklo, Tarbs Evropa, protiv ~etiri makedonski institucii: Vladata, Ministerstvoto za transport i vrski, i javnite pretprijatija Makedonska radio-televizija i Makedonska radiodifuzija. Tu`enite strani se tovarat za neispolnuvawe na obvrskite od dogovorot potpi{an so Tarbs vo 2002 godina, podocna dopolnuvan so aneksi. Od niv Tarbs pobaruva obes{tetuvawe od nad 70 milioni evra. Centralen del vo dogovorot, a i vo sporot, ima satelitskiot teleportcentar smesten vo zgradata na MRT, koj od 2008 godina, od koga datira tu`bata, ne e vo upotreba. RISTESKI: NAIDOV NA CELOSNA ZATVORENOST OD STRANA NA INSTITUCIITE Novinarot Risteski raska`uva deka na konkursot “Najdobra istra`uva~ka storija na godinata” u~estvuval so storija za aferata “Tarbs”, vo koja se vme{ani site makedonski vladi, vklu~uvaj}i ja i aktuelnata, a po~nuvaj} i od onaa na Qub~o Georgievski. Vo tek na istra`uvaweto na okolnostite {to dovele do sudskiot spor i vo obidot da se lociraat mo`nite

li~na korist preku dodelenite dividendi. Posebno mi e drago {to MIM me pofali za mojot li~en anga`man da istra`uvam na ovaa tema tolku temelno, {to na krajot pratenicite glasaa vo Sobranieto za predlog-izmeni na zakonite koi ja reguliraat ovaa problematika. U{te pozna~ajno e i {to najgolemata {pediterska kompanija vo zemjata se odlu~i javno da ja objavi ceolata akcionerska kniga za da pridonese za pogolema transparentnost. Golema blagodarnost i do kolegite od “Kapital”, posebno do glavniot urednik Spasijka Jovanova, koja nesebi~no mi pomaga{e i me naso~uva{e vo tekot na istra`uvaweto”, re~e Koleva. vinovnici za opasnosta Makedonija da bide o{tetena za suma od nad 70 milioni evra naidov, veli toj, na celosna zatvorenost od strana na instituciite i na porane{nite funkcioneri povrzani so slu~ajot. “Pri~inite za toa se jasni od pogore spomenatoto - nema vlada od 2002 godina dosega koja ne e vme{ana vo aferata. Sepak, uspevav da obezbedam pove}e dokazi i fakti za slu~ajot od site involvirani strani, koi podocna vodea do ili pretstavuvaa svoevidna viza za dobivawe novi informacii. Vo pove}e navrati so objavenite napisi bea iznudeni reakcii od instituciite, priznavawe na vinata od strana na nadle`nite, a kako najkonkreten rezultat od istra`uvaweto go smetam objavuvaweto na sklu~eniot dogovor za javna nabavka na Ministerstvoto za transport i vrski so angliskata advokatska kancelarija Herbert Smit (koja go brani Ministerstvoto vo London)”, veli toj. Dogovorot e objaven na 23 fevruari, so zadocnuvawe od edna godina (sprotivno na Zakonot za javni nabavki), neposredno po serijata tekstovi od ovaa storija, vo koi se bara{e pogolema ot~etnost od Ministerstvoto. Najdobra potvrda deka ne “pukavme na slepo”, veli toj, e intervjuto so ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, objaveno vo “Kapital” po negovo barawe, vo koe toj prvpat progovori konkretno za sudskiot spor i za okolnostite {to dovele do nego.

VO SILNA KONKURENCIJA “KAPITAL” SE ZAKITI SO DURI DVE NAGRADI “Kapital” dobi u{te edna potvrda deka ostanuva najrelevanten medium vo zemjava. Potvrda za toa se dvete nagradi koi Makedonskiot institut za mediumi im gi dodeli na novinarite Maksim Ristevski i Ivana Koleva. Risteski od dnevniot vesnik “Kapital” ja dobi vtorata nagrada za istra`uva~ka storija od Makedonskiot institut za mediumi za storijata “Afera Tarbs”. Novinarkata Ivana Koleva pak, dobi pofalnica za storijata “Otkrivawe na akcionerite pod 5%”. Nezavisnata komisija za izbor na najdobra istra`uva~ka storija za 2011 godina gi dodeli nagradite na konkursot raspi{an od Makedonskiot institut za mediumi. Komisijata prvata nagrada & ja dodeli na storijata “Spisoci”, objavena na A1 televizija od avtorite Sa{ka Cvetkovska i Nata{a Stojanovska. Tretata nagrada ja podelija avtorite na istra`uva~kite storii “Posvojuvawe” (TV Sitel) i “Dosie proda`ba” (Dnevnik), Aleksandar Dinev i Milena Atanasoska-Manasieva. Poradi mno{tvoto dobri prikazni koi pristignale na konkursot, `iri-komisijata odlu~i da dodeli i tri pofalnici - na novinarite Koleva od “Kapital”, @aklina Haxi-Zafirova od “Utrinski vesnik” i Laura Papraniku od “Koha”. Nagradite za najdobra istra`uva~ka storija MIM gi dodeluva za da go pottikne i da afirmira istra`uva~koto novinarstvo kako vrvno dostignuvawe vo novinarskata profesija i za{titnik na demokratskite vrednosti.

 MAKSIM RISTEVSKI

41 


Menager-20