Page 1

Pretpriema~ &...

SPORED SILNO ME\UNARODNO ISTRA@UVAWE

^ETIRI MAKEDONSKI KOMPANII SE „SKRIENI [AMPIONI”

foto: FILIP POPOVSKI

34 STRATEGII


34 STRATEGII

Pretpriema~ &...

SPORED SILNO ME\UNARODNO ISTRA@UVAWE

^ETIRI MAKEDONSKI KOMPANII SE „SKRIENI [AMPIONI” [TO „OTKRIJA” ISTRA@UVA^ITE VO „SK

BLAGOJA DON^EV GENERALEN DIREKTOR NA ADING

foto: FILIP POPOVSKI

Navremenoto otkrivawe na potrebite na klientot e edna od najva`nite biznislekcii na patot kon uspehot. Ako znae{ {to mu treba, }e podgotvi{ soodvetno re{enie pobrzo od konkurencijata.

INDUSTRIJA: Proizvodstvo na hemiski aditivi za grade`ni{tvo PAZARNO LIDERSTVO: Regionalen lider vo proizvodstvo i proda`ba na aditivi i ostanati hemiski materijali za grade`nata industrija. Potrebata na grade`niot sektor da raspolaga so aditivi {to mo`e da se koristat vo razli~ni uslovi i lokacii sozdava raste~ki pazar za Ading. KONKURENTSKA PREDNOST: Silen in`enerski „bekgraund” na vrabotenite, visokokvalitetna tehni~ka poddr{ka za klientite, fleksibilnost kako relativno mala firma.

BLAGOJA SAMAKOSKI OSNOVA^ I GENERALEN MENAXER NA MIKROSAM

Investiravme vo znaewe. Ako sakate da sozdadete najnapredna tehnologija, va{ite vraboteni mora da imaat najnapredni znaewa.

INDUSTRIJA: Proizvodstvo na ma{ini za obrabotka na kompozitni materijali PAZARNO LIDERSTVO: Mikrosam e identifikuvan kako edna od top 10 kompanii vo svetot za proizvodstvo na ma{ini {to obrabotuvaat kompozitni materijali. KONKURENTSKA PREDNOST: Koncentrirawe na tri klu~ni tehnolo{ki oblasti: ekspertiza za kompozitni materijali, robotika i procesna avtomatizacija, kako i razvoj na specijaliziran softver.


BROJ 632



7/12/2011



IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk ding, Mikrosam, Konti hidroplast i Vipro se makedonskite kompanii proglaseni za „skrieni {ampioni” spored prvoto istra`uvawe {to identifikuva vakov tip kompanii vo regionot na Centralna i Isto~na Evropa - CEE, Turcija i Kazahstan. Ovie ~etiri, zaedno so u{te 161 kompanija od 18 zemji bea zakiteni so titulata skrieni {ampioni na specijalniot nastan vo Viena organiziran od strana na Me|unarodnata asocijacija za razvoj na menaxmentot (CEEMAN) vo sorabotka so Bledskata {kola za menaxment i Avstriskata federalna stopanska komora na 17 i 18 noemvri godinava. Skrienite {ampioni se firmi od mal i sreden rang, koi{to se doka`ani kako visokoinovativni i se pazarni lideri vo nivnata industriska oblast regionalno ili globalno, izdvojuvaj}i se od ostanatite spored dinami~niot pat do uspehot i svoite liderski i biznis-praktiki. Ovie kompanii voobi~aeno ne se {iroko poznati kaj javnosta, no se dobro poznati vo svojot biznis-sektor i se izvozno naso~eni. Tokmu poradi taa svoja relativna anonimnost, daden im e epitetot skrieni {ampioni. Terminot e prvpat upotreben od profesorot na Harvard, Teodor Levit vo edna duskusija so negoviot evropski kolega Herman Sajmon, koj{to podocna prv ja upotrebi ovaa kovanica vo naslov na nau~na publikacija.

A

STRATEGII

www.kapital.mk

 Ading, Mikrosam, Konti hidroplast i Vipro, zaedno so u{te 161 kompanija od 18 zemji na Centralna i Isto~na Evropa ja dobija titulata skrieni {ampioni. Ova e rezultat na opse`noto istra`uvawe sprovedeno od Me|unarodnata asocijacija za razvoj na menaxmentot (CEEMAN) vo sorabotka so Bledskata {kola za menaxment i eksperti od site zemji vo regionot Spored negovata definicija, edna kompanija mora da gi ispolni slednite tri kriteriumi: da bide me|u prvite tri vo svojata oblast na globalniot pazar ili broj eden na svojot kontinent mereno preku pazarniot udel; da ima godi{en prihod pomal od ~etiri milijardi dolari; nivoto na javnata svest za kompanijata da bide nisko. NOV ELAN ZA REGIONOT Celta na proektot na CEEMAN i Bledskata {kola, sproveden od pedesetina istra`uva~i vo 18-te zemji, be{e otkako }e se otkrijat kompanii skrieni {ampioni vo CIE, Kazahstan i Turcija, da se analizira dali e to~na konstatacijata na odredeni ekonomski krugovi deka nekoi od zemjite od ovoj region go gubat zna~eweto vo globalizaciskata bitka ili pak, postojat biznisi koi{to se relativno nezabele`livi i nepoznati, no sepak, pretstavuvaat nov elan za ovoj region. Vo sekoja od zemjite opfateni so proektot tim od istra`uva~i od fakulteti za menaxment i ekonomija identifikuva{e spisok so potencijalni skrieni {ampioni, analiziraj}

TRI GLAVNI KARAKTERISTIKI NA SKRIENITE [AMPIONI  imaat povisoka otpornost na ekonomski recesii;  kreiraat pogolema stapka na vrabotenost od prose~nite nivoa vo nivnite ekonomii;  imaat mnogu pogolemi {ansi za odr`livost na dolg rok.

i razli~ni izvori na informacii. Vo mnogu slu~ai kompaniite ne odgovaraa vo celost so definicijata na Sajmon za skrieni {ampioni, zatoa {to, sepak, se raboti za zemji {to doa|aat od region razli~en po ekonomsko-politi~kite karakteristiki od zapadnite ekonomii kade {to toj gi ima locirano skrienite {ampioni. Me|utoa, site tie se silni izvoznici, so zna~itelno porasnat pazaren udel vo izminatata decenija. Istra`uva~i od Makedonija {to u~estvuvaa vo proektot se profesorot Qubomir Kek-

RIENITE [AMPIONI” NA MAKEDONIJA

BORIS MAXUNKOV

VIKTOR PETKOV

SOPSTVENIK I DIREKTOR NA KONTI HIDROPLAST

SOPSTVENIK I DIREKTOR NA VIPRO

Razmisluvame i investirame na dolg rok. Ne mo`ete da stanate bogati i uspe{ni preku no}. Potrebno e da postavite zdravi temeli za kompanijata, da si postavite jasna cel i da rabotite naporno mnogu godini.

Bevme ambiciozni. Ne se pla{evme da gi kreneme o~ekuvawata do visoko nivo, da postavime ambiciozni celi i da prezememe cvrsti ~ekori za da gi ostvarime

INDUSTRIJA: Proizvodstvo na plasti~ni cevki i profili PAZARNO LIDERSTVO: Silen regionalen lider na pazarot za polipropilenski i polietilenski cevki. Zna~eweto na prenesuvaweto na vodata i drugite fluidi vo razli~ni infrastukturni proekti kreira raste~ki pazar za proizvodite na Konti hidroplast. KONKURENTSKA PREDNOST: Silen pretpriema~ki nagon kombiniran so zalo`bite postojano da se primenuvaat najnovite tehnologii i inovacii vo proizvodstvoto.

INDUSTRIJA: Prerabotka na zelen~ukk i ovo{je PAZARNO LIDERSTVO: Se pronajde sebesi vo pazarniot segment na tradicionalni proizvodi od zelen~uk i ovo{je, kako ajvarot, tur{ijata, slatkoto od smokvi. Vipro izvezuva na pazari kade {to e zastapena dijasporata od Balkanot, na koja & se bliski ovie proizvodi i taa e nivni glaven potro{uva~. KONKURENTSKA PREDNOST: Vipro koristi kvalitetni i sve`i surovini, a prerabotkite se po tradicionalni recepti, {to im dava poseben vkus.

35 


 36 STRATEGII enovski i asistentot Mijal~e Santa od Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot Kiril i Metodij vo Skopje. Tie ispratija pra{alnici do kompaniite identifikuvani kako skrieni {ampioni i napravija intervjua so nivnite biznislideri. Seto toa se odviva{e vo periodot esen 2010-prolet 2011 godina. Po intervjuata istra`uva~ite ja sumiraa biznis-prikaznata

za sekoja od ~etirite kompanii skrieni {ampioni, a detalite za nivnoto rabotewe i terminologijata gi stavija vo pouop{teni strate{ki koncepti. Taka, na primer, kako glavna komparativna prednost na skopski Ading, proizvoditel na hemiski aditivi za grade`ni{tvoto, e navedena silnata ekspertiza i in`enerskiot „bekgraund” na vrabotenite, koi{to mo`at da

[TO ZNA^I SKRIEN [AMPION? Prvata kniga napi{ana za skrienite {ampioni be{e naslovot na Herman Sajmon, “Lekcii od 500-te najdobri svetski nepoznati kompanii”. Vo knigata  Herman Sajmon analizira Sajmon prv kako Germanija ja upotrebi dolgo vreme ja dr`i frazata pozicijata najgolem skrieni izvoznik vo svetot. {ampioni vo edna Germanskite giganti, nau~na pubkako Folksvagen, likacija Simens, BASF, Bo{ i ostanatite, vo su{tina, ne se poinakvi od amerikanskite Ford, Xeneral elektrik ili Dupon. Germanskiot silen izvoz ne e vo celost opredelen od spomenatite kompanii, pa zatoa mora da postojat ogromen broj sredni firmi koi{to se silni izvoznici. Ovie pomali kompanii voobi~aeno se poznati vo svojot industriski sektor, kaj svoite klienti i snabduva~i, no ne i za po{irokata javnost. Zatoa {to tie se mnogu uspe{ni na me|unarodnite pazari, nare~eni se skrieni {ampioni. ponudat visokokvalitetna tehni~ka poddr{ka na svoite klienti. Ova, kombinirano so fleksibilnosta na Ading kako relativno pomala firma, & dava silna prednost na me|unarodniot pazar. Za Konti hidroplast od Gevgelija, proizvoditel na polietilenski i polipropilenski cevki, se naveduva deka ima silen potencijal za rast so ogled na potrebata za vakov tip cevki vo infrastrukturni proekti – vodovod, atmosferska i fekalna kanalizacija, sistemi za navodnuvawe, gasifikacija – koi{to zemaat zamav vo regionot i vo Evropa. Prilepski Mikrosam e identifikuvan kako edna od top 10 kompanii vo svetot za proizvodstvo na ma{ini {to obrabotuvaat kompozitni materijali. Kompozitnite materijali nao|aat s$ pogolema primena vo najrazli~ni proizvodi: od rezervoari za gas, do klu~ni delovi za novite generacii na avioni i sateliti. Pazarot za ma{ini {to mo`e da gi sozdade ovie proizvodi raste zabrzano vo svetski ramki. ^etvrtata kompanija, skrien {ampion od Makedonija, e konzervnata fabrika Vipro od Gevgelija, koja se pronajde sebesi vo pazarniot segment na tradicionalni proizvodi od zelen~uk i ovo{je, kako ajvarot, tur{ijata, slatkoto od smokvi. Vipro izvezuva na pazari kade {to e zastapena dijaspora od Balkanot, na koja & se bliski ovie proizvodi i taa e nivni glaven potro{uva~. No, i ostanatite potro{uva~i od izvoznite pazari na Vipro, koi{to se priklu~uvaat na trendot za birawe zdrava hrana i probuvawe novi vkusovi, se ogromna {ansa za kompaniskite proizvodi.


21 DEKEMVRI, SPECIJALEN PRILOG

NAJGOLEMITE MAKEDONSKI PROIZVODITELI I IZVOZNICI NA HRANA I PIJALOCI  ANALIZA NA BIZNISOT NA HRANA VO ZEMJAVA  KOI SE GLAVNITE KOMPANII VO OVAA INDUSTRIJA I KOI SE NAJGOLEMITE PREDIZVICI NA PATOT NA NIVNIOT RAST I RAZVOJ?  KAKO DA NAPRAVIME POSILNI PREHRANBENI KOMPANII?  [TO ZNA^I IZVOZOT NA HRANA ZA MAKEDONIJA, KOLKAV POTENCIJAL IMA TOJ VO NEJZINIOT IDEN EKONOMSKI RAZVOJ?  KOI BEA NAJGOLEMITE PREDIZVICI NA SITE VLADI DOSEGA VO DELOT NA PROIZVODSTVOTO NA HRANA? OVA ]E BIDAT KLU^NITE PRA[AWA NA KOI [TO KAPITAL ]E DADE ODGOVOR VO SPECIJALNIOT PRILOG NAJGOLEMITE MAKEDONSKI PROIZVODITELI IZVOZNICI NA HRANA I PIJALOCI ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

14 DEKEMVRI, SPECIJALEN PRILOG

SKOPJE SE GRADI  KAPITAL ANALIZIRA - DALI VO SKOPJE SE RA\A NOV TREND: IZGRADBA NA EKSKLUZIVNI STANBENI KOMPLEKSI KOI ]E POSTAVAT NOVI STANDARDI VO DOMUVAWETO? [TO NUDAT TIE I PO KOJA CENA?  ZO[TO TOLKU INTENZIVNO SE VLO@UVA VO NOVI [OPING CENTRI?  KOI SE GLAVNITE INVESTITORI NA NOVITE OBJEKTI VO SKOPJE?  KAKOV E MOMENTALNIOT SOODNOS NA PONUDATA I POBARUVA^KATA NA STANBEN I DELOVEN PROSTOR?  KOI SE O^EKUVAWATA NA INVESTITORITE I KOI NOVI BRENDOVI ]E BIDAT DONESENI VO SKOPJE? OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK SKOPJE SE GRADI ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


 38 CELEBRITIES

 ^lenovite na U2 i nivniot dolgogodi{en menaxer, Pol Mekginis, sekoga{ se trudea da izgradat “kompanija” koja }e ima dolg vek vo muzi~kata industrija

SLAVA, VERBA I SOCIJALEN SLAVA S AKTIVIZAM

BIZNIS-LEKCII O G PREZEMENO OD: HARVARD BUSINESS REVIEW

olem broj izvr{ni direktori se trudat da vospostavat ramnote`a me|u rabotata, semejstvoto i anga`manot vo zaednicata, no za rok-yvezdata Bono ovie napori go opfa}aat celiot svet. Vo studijata na slu~aj “Bono i U2” profesorkata Nensi F. Koen od Biznis-{kolata na Harvard (Harvard Business School) zboruva za klu~nite biznis-

lekcii koi mo`ete da gi nau~ite od poznatiot bend. Za Nensi F. Koen istorijata na irskiot rok bend U2 sodr`i s$ {to e potrebno za edna biznis studija na slu~aj: timska rabota, liderstvo, kreativna destruktivnost, brendirawe i strategija. Studijata na Koen, “Bono i U2”, ~ii koavtori se Ketrin Miler i Rej~el K. Vilkoks, ja rekonstruira prikaznata za meteorskiot podem na U2 vo 80tite godini, za pate{estvijata na ~lenovite na bendot za da go odr`at i da go zajaknat svojot identitet vo tekot na narednite dve decenii, kako i za postojanata posvetenost da se pronajde ramnote`a me|u muzi~kata kariera, slavata, privatniot `ivot i – kaj trojca od muzi~arite – hristijanskata vera. Istovremeno, Koen ja prika`uva silnata i zna~ajna kampawa na frontmenot, Bono, protiv dolgot na Tretiot svet, siroma{tijata, vojnata i bolestite. Koen e istori~ar na Biznis{kolata na Harvard koja dosega gi prou~uvala socijalnite pretpriema~i i liderstvoto vo rabotata na poznatite li~nosti, me|u koi se vbrojuvaat Bil Gejts, Voren Bafet i Opra Vinfri. Koen bila privle~ena od naso~enosta na Bono kon svesniot kapitalizam i od pra{aweto {to go pravi Bono toa {to e.

“Idejata mi dojde nenadejno”, veli taa. “Gi nemav slu{ano U2 re~isi 10 godini. Po~nav poleka da ja razgleduvam nivnata istorija, sloj po sloj. Dodeka go pravev toa, sfativ deka nikoj dosega ne ja raska`al ovaa prikazna kako biznis-prikazna”. Gledano vo po{irok kontekst, pate{estvieto na U2 ja otslikuva na{ata sega{na sostojba, na po~etokot od 21 vek, veli Koen, poso~uvaj}i na s$ pogolemiot duhoven glad me|u mladite lu|e, reakciite poradi al~nosta na Volstrit i revoluciite na Bliskiot Istok. “U2 otsekoga{ se obra}ale na na{ata zaedni~ka ~ove~nost i na kopne`ot {to go ~uvstvuvame za povisoka cel. Lu|eto ja baraat svetlinata, a muzikata na U2 ima posebna uloga vo taa potraga, bidej}i bendot po~na da snima albumi pred pove}e od tri decenii. U2 obezbeduva model i za izvr{nite direktori koi se trudat za izgradat kompanija {to }e gi odrazuva nivnite li~ni vrednosti. Igrata okolu toa kakov kapitalizam }e go odbele`i ovoj vek se menuva mnogu brzo i dramati~no. Izvr{niot direktor koj smeta deka negovata rabota prvenstveno se sostoi vo maksimizacija na vrednosta na akciite `ivee vo minatoto”, veli Koen. “Kreativen kapitalizam, svesen kapitalizam, kapitalizam na site zasegnati strani, nare~ete go kako sakate”, dodava taa, “zgolemenoto op{testveno vlijanie i ulogata na biznisot vo

toa ve}e se op{toprifateni”. Proektot, inspiriran od eden prijatel, po~nal so toa {to Koen, koja e strasen obo`avatel na klasi~na muzika, cela edna godina gi slu{ala i gi analizirala stihovite na pesnite na U2. “Toa be{e kako svoevidno ogromno kr{tevawe”, veli taa, aludiraj}i na hristijanskiot etos vo del od muzikata, zaedno so politi~kite i socijalnite poraki na pesni kako Sunday, Bloody Sunday (za nasilstvata vo Severna Irska), Bullet the Blue Sky (za politi~koto nasilstvo vo Latinska Amerika) i MLK (posvetena na Martin Luter King pomladiot).

PAMETNO OD SAMIOT PO^ETOK

Biznis-taktikata na U2 vo nivnite najrani denovi mo`e da im poslu`i kako lekcija na site MBA studenti. ^lenovite na bendot i nivniot dolgogodi{en menaxer, Pol Mekginis, sekoga{ se trudea da izgradat “kompanija” koja }e ima dolg vek vo muzi~kata industrija, inaku poznata po svojata naso~enost kon kratkoro~ni uspesi i prezemaweto kontrola vrz rabotata i profitot na umetnikot. Tie ja prepoznaa va`nosta za sozdavawe {to e mo`no pogolema avtonomija, kako strate{ka, taka i umetni~ka. Za taa cel, tie gi otkupija nazad pravata za svoite avtorski dela od Ajlend rekords (Island Records). Kontroliraa najgolem del od odlukite povrzani so turneite, albumskata produkcija, grafikata i


39 

 Vo 2004 godina Bono se povrza so Epl za pretpremierno izdavawe na singlot Vertigo na internet-muzi~kata prodavnica na Epl, iTunes, a spotot za pesnata be{e vklu~en vo reklamnata kampawa na Epl

OD BONO

 Bono Voks, frontmenot na irskata rok-grupa U2, odamna e anga`iran vo re{avaweto na svetskite problemi, kako {to se siroma{tijata, bolestite i ~ovekovite prava. No, uspehot na negoviot bend na ekspertite od biznis-{kolata na Harvard im poslu`il kako studija za toa kako op{testveniot anga`man na umetnicite mo`e da bide sovr{eno kombiniran so ~istiot biznis

pakuvawata na proizvodite; se fokusiraa na turnei i na direktna vrska so nivnata publika (namesto da se potpiraat na distribucija po radiostanicite i na obidi da napravat top 40 hit) i kupija 10% od akciite vo Ajlend rekords vo vrednost do 30 milioni dolari koga muzi~kata kompanija be{e kupena od Poligram (Polygram) vo 1989 godina. U2 bea i inovativni, sfa}aj}i od samiot po~etok deka tehnolo{kite promeni i kreativnata destruktivnost koja }e ja predizvikaat }e imaat ogromno vlijanie vrz biznisot na sozdavawe i distribucija na muzika. Na primer, vo 1981 godina U2 snimi spot za pesnata Gloria, koj be{e eden od prvite spotovi {to postojano se vrtea na televiziskata stanica MTV. Okolu dve decenii podocna vo 2004 godina Bono se povrza so Epl za pretpremierno izdavawe na singlot Vertigo na internetmuzi~kata prodavnica na Epl, iTunes, a spotot za pesnata be{e vklu~en vo reklamnata kampawa na Epl. “Go pretvorivme reklamiraweto vo rok-spot”, izjavi toga{

Bono, “toa ne zna~i deka sme se prodale”, re~e toj. “Vozbudlivo e”.

BONO ZA BIZNISOT Biznis-lekciite koi mo`e da se izvle~at od prikaznata na U2, spored Koen, se univerzalni i verodostojni, bez razlika dali go izlo`uva slu~ajot pred izvr{ni direktori od advertajzing-kompanii ili pred studenti od vtora godina vo ramkite na MBA programata. Pravilata glasat:  Vodete (postojana) smetka za toa kako gi koristite va{ite lu|e, avtoritet i sredstva. Bono se zainteresira za Afrika vo sredinata na 80-tite godini, koga toj i `ena mu, Ali Wuson, rabotele vo punkt za hrana vo Etiopija. Toj go koriste{e svojot s$ pogolem status na yvezda za da izgradi zna~ajni dolgotrajni vrski so Junis Kenedi [river (U2 snimija pesna za nejzinata kampawa za Specijalnata olimpijada), a potoa i so Bobi [river, koj go povrza so semejstvoto

 Lu|eto ne go kupuvaat samo singlot Walk On ili albumot No Line on the Horison, tie ja kupuvaat i celata prikazna za muzikata, isto kako {to vo supermarketite kupuvaat organsko mleko ili kafe dobieno so fer trgovija

Kenedi i so drugi vlijatelni politi~ari. Bono i Bobi [river gi formiraa kampawite za sobirawe sredstva DATA (Debt, AIDS, Trade, Africa – Dolgovi, Sida, Trgovija, Afrika), ONE i RED za borba protiv bolestite, siroma{tijata i gladot vo Afrika. Isto taka, Bono ja iskoristi svojata slava i poznavawe na hristijanstvoto za da go ubedi senatorot na Severna Karolina, Xesi Helms, da go promeni svojot stav vo vrska so vladinite sredstva za borba protiv SIDA.  Liderskata misija ne e stati~na; taa evoluira. Bono postojano postavuva novi celi vo vrska so nekolku povrzani globalni predizvici. Na primer, po~na da se zalaga za borba protiv gladot vo Afrika vo sredinata na 80-tite godini, potoa vo po~etokot na 90-tite godini po~na da ja podiga op{tata svest za konfliktot vo Saraevo, pu{taj}i snimki od vojnata za vreme na turnejata Zooropa na U2. Otkako vo 1999 godina uspea da ubedi osum industriski razvieni dr`avi da otpi{at 100 milioni dolari od afrikanskiot dolg, prodol`i so kampawa za otpi{uvawe na dolgot na zemjite od Tretiot svet kon Svetskata banka i Me|unarodniot monetaren fond. Misijata na izvr{niot direktor treba da soodvetstvuva so performansite na organizacijata. Misijata na bendot e da pravi muzika koja ispolnuva, koja poteknuva od glavite, srcata i du{ite na ~etvoricata ~lenovi i koja uspeva da dopre

do {irokata publika. Koen tvrdi deka bendot nikoga{ ne bi stanal tolku popularen ako ~lenovite ne ostanea verni na sebesi i na svojata cel. Na primer, vo razni momenti kolegite na Bono ja doveduvaa vo pra{awe negovata posvetenost na bendot poradi vremeto koe go tro{e{e za politi~ki celi. Vo prou~uvaweto na Koen menaxerot Pol Mekginis izjavuva deka Bono se zafa} a so premnogu ne{ta, no te{ko e da go kritikuva{, bidej}i negovite politi~ki dostignuvawa se mnogu realni. Najposle, ostanatite ~lenovi na bendot veruvaa vo negovite anga`mani. “Postoe{e ~uvstvo deka politi~kiot aktivizam mo`e da go demistificira bendot i da ja namali negovata vrednost”, iskomentira Bono. “Toa ne be{e mnogu glamurozna rabota... Po site pravila, treba{e da ni na{teti... No, toa ne se slu~i”.  Lu|eto koi go kupuvaat va{iot proizvod pridavaat ogromna va`nost na toa koi ste i za {to se zalagate kako organizacija. Golem broj od obo`avatelite na U2 go poddr`uvaat bendot poradi toa {to ne{tata so koi se zanimavaat ~etvoricata ~lenovi – od socijalnata nepravda, s$ do gladot – se problemi koi gi zagri`uvaat i samite fanovi. So u~estvoto na Live Aid, Band Aid i turnejata Amnesty International Conspiracy of Hope, U2 istovremeno odbiva da se prodade na kreativno nivo, {to ja odr`uva lojalnosta na fanovite.


foto: FILIP POPOVSKI

 60 NA RU^EK SO...

ANGELKA PEEVA LAUREN^I] OSNOVA^ I IZVR[EN DIREKTOR NA IMIX PR

VO PR NEMA MESTO ZA IMPROVIZACIJA PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

ove}e od 20 godini Angelka Peeva Lauren~i} e vo razli~ni profesii, na koi zaedni~ki iminitel im e komunikacijata. Izminative deset godini Peeva Lauren~i} celosno se posveti na odnosite so javnosta, kako eden od najdelikatnite segmenti vo komunikaciite. Osnova~ e i izvr{en direktor na prvata agencija za odnosi so javnosta, Imix PR. Na javnosta & e poznata i od politi~kiot `ivot, kade {to be{e aktivna koga se vospostavuvaa pluralisti~kite demokratski principi. Po vokacija e pravnik, a vo momentov raboti na svojot magistarski trud na poleto na komunikaciite. Prise}avaj}i na pionerskite po~etoci na poleto na odnosite so javnosta, Peeva Lauren~i} raska`uva deka toga{ i nemala tolku poddr{ka od okolinata, bidej}i nitu se znaelo ne{to pove}e za odnosite so javnosta vo Makedonija, nitu pak, se ~uvstvuvala potrebata za nivnata primena. „Formiraweto na Imix PR be{e pove}e entuzijazam, otkolku biznis. Vo vremeto koga se formira{e agencijata mnogu se zboruva{e za odnosite so javnosta i PR,

P

 Izminative deset godini Angelka Peeva Lauren~i} celosno se posveti na odnosite so javnosta, kako eden od najdelikatnite segmenti vo komunikaciite. Osnova~ e i izvr{en direktor na prvata agencija za odnosi so javnosta, Imix PR. Na javnosta & e poznata i od politi~kiot `ivot, kade {to be{e aktivna koga se vospostavuvaa pluralisti~kite demokratski principi. Po vokacija e pravnik, a vo momentov raboti na svojot magistarski trud na poleto na komunikaciite

no retko koj razbira{e za {to stanuva zbor. Realno, na pazarot nedostiga{e kompanija koja }e gi razbie site tie mitovi, }e navleze dlabinski vo profesijata i eti~ki }e ja praktikuva. Uspeavme za nekolku godini od Imix PR da napravime vode~ka kompanija od ovaa oblast. Sepak, i pokraj skepsata koja be{e prisutna na po~etokot i n$ opkru`uva{e, najva`no e da go sledite instiktot i da bidete hrabri, bidej}i kako {to rekol starorimskiot poet Vergilij, „Sre}ata gi sledi hrabrite”, raska`uva Peeva Lauren~i}. Toa {to ovaa kompanija ja pravi uspe{na i barana na pazarot se multidisciplinarnite poznavawa na timot. Kako {to objasnuva taa, za da se raboti ovaa rabota ne e dovolno samo da imate formalno obrazovanie od oblasta na komunikaciite, tuku poznavawe od mnogu oblasti i segmenti, koi potoa }e

gi stavite vo edna celina. Dosega Peeva Lauren~i} i nejziniot tim rabotele za vrvni kompanii od razni oblasti, kako {to e telekomunikaciskiot sektor, industrijata za pivo i bezalkoholni pijalaci, cementnata industrija, energetskiot sektor i mnogu drugi. „Za mene i za timot e va`no da gi istakneme vistinskite vrednosti na na{ite klienti, {to }e im pomogne da ja obezbedat i da ja zadr`at zaslu`enata pozicija preku efikasni i efektivni komunikacii. Na{ata osnova rabota e da se distancirame od dnevniot kontekst, objektivno da ja vidime celata slika i da gi iscrtame konturite za potrebnata komunikacija za klientot. Potoa po~nuva procesot na sekojdnevno i dolgotrajno slo`uvawe na boite, detalite, tonovite... Analizirate, postavuvate celi i strategija i ~ekor po ~ekor gi implementi-


BROJ 632 629



16/11/2011 7/12/2011  www.kapital.mk www.kapital.mk

rate. Pritoa, sekoj den odnovo i odnovo ja doka`uvate svojata profesionalnot i posvetenost. Nema generalna proba, s$ e premiera. Kako vo umetnosta - mnogu strplivo i posveteno do sakanoto umetni~ko delo koe e unikatno...” Veli deka site {to sakaat da vlezat vo ovoj biznis treba da bidat podgotveni da go prifatat sekojdnevniot predizvik. Najgolemiot e etikata. „Ovaa profesija se soo~uva so mnogu problemi, posebno vo segmentot na etikata. Mnogu lesno mo`e da se navleze vo zonata na spinuvawe i propaganda, {to ne e rabota na odnosite so javnosta, naprotiv. Rabotata na edna profesionalna agencija za odnosi so javnosta e da insistira na profesionalnost i etika. Toa obezbeduva dolgoro~nost. Toa zalagawe mnogu ~esto I EN M podrazbira i pomalO ET [ NA ku prihodi i pomali r bo iz ot mi Od gole profiti, no vakvite so na Arabeska, ~i} situacii za Imix PR en ur La Peeva ne bile i nema da i a st probavme pa a bidat dilema. Sre} vienska {nicl na sum {to timot na agencijata, i pokraj vremeto i okolnostite vo koi site opstojuvame, bez isklu~ok go izbira prof profesionalizmot nasproti lukrativnite insti instinkti.” Smeta deka bez da gi zemat vo predvid ovie raboti, mnogu lu|e zalutale vo ovaa prof profesija. „Kak „Kako vo `ivotot, taka i vo biznisot, nema prostor za improvizacii, gluma i za ppolovi~ni ne{ta. Ako sakate da ste zado zadovolni i vie i drugite, toga{ mora da znaete z deka nema skraten pat, osven kompletnata posvetenost za sovr{eni rezultati, sekoj den odnovo i odnovo. Mnogu lu|e kaj nas vleguvaat vo ovoj biznis i vo ovaa profesija, smetaj}i deka so nerealni vetuvawa vo uslovi na needuciran pazar brzo }e profitirat. Toa e mo`no, no trae kratko i nosi golema {teta na dolg rok na celata fela. Zatoa, profesonalcite za odnosi so javnosta treba da vospostavat standardi koi duri i sosednite zemji ve} e gi utvrdija, barem na hartija.” Inaku, Angelka Peeva Lauren~i} za svoj najgolem `ivoten uspeh ne ja smeta profesionalnata kariera, tuku odgovornosta da im dade dobar `ivoten patokaz na svoite deca Vera (9 godini) i Vedran (6 godini) i kako {to veli: „Poednostavno e da se odraboti i najkompliciranata krizna komunikacija za koj bilo klient, otkolku mudra odluka i sovet za sopstvenoto dete, zatoa {to vo prviot slu~aj ima nekoi pravila, a vo `ivotot sam mora da gi sozdade{.” Iako nema mnogu vreme za sebe, sepak, so soprugot Ivo Lauren~i}, koj isto taka e vo biznisot so komunikaciite, se obiduvaat preku semejnite patuvawa da u`ivaat vo `ivotnite radosti, no i da gi napolnat bateriite za novite profesionalni podvizi.

NA RU^EK SO...

61  61

 Za mene i za timot e va`no da gi istakneme vistinskite vrednosti na na{ite klienti, {to }e im pomogne da ja obezbedat i da ja zadr`at zaslu`enata pozicija preku efikasni i efektivni komunikacii.

eti~nosta.  Ovaa profesija se soo~uva so mnogu problemi, posebno so Mnogu lesno mo`e da se navleze vo zonata na spinuvawe i propaganda, {to ne e rabota na odnosite so javnosta. Naprotiv.

 Kako vo `ivotot, ka i vo biznis , ne ne{ta. Ako sakate ta ma prostor za impr da ste zadovolniot ovizacii, gluma i po pat, osven komple lo ~ni tnata posvetenosit vie i drugite, toga{ mora da znae te deka nema skrvi za sovr{eni rezul aten tati, sekoj den od novo i odnovo.

MENAGER-04  

MENAGER-04

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you