Issuu on Google+

KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST www.kapital.mk

sreda 29/02/2012

RASTE BROJKATA NA OP[TESTVENO ODGOVORNI KOMPANII VO ZEMJAVA

BIZNISOT SFA]A DEKA GRI@ATA ZA ZAEDNICATA NE E SAMO GEST NA DOBRA VOLJA KOLKU SE OP[TESTVENO ODGOVORNI MAKEDONSKITE FIRMI VO VREME NA KRIZA??

I GODINAVA ]E GO ODVRZAT ]ESETO ZA POMO[ NA ZAEDNICATA

OP[TESTVENATA ODGOVORNOST NE NOSI SAMO DOBAR IMIX

DOBRATA REPUTACIJA GO “BILDA” PROFITOT NA KOMPANIITE


 24 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

 Raste brojot na makedonski firmi {to na op{testveno odgovornite aktivnosti gledaat kako na strate{ka cel na dolg rok, so odnapred opredeleni buxeti. Nekoi od niv veruvaat deka ovie aktivnosti se vo korelacija so profitot, iako benefitite ne sekoga{ mo`e da se izmerat vo brojki SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

oslednata dostapna statistika vo vrska so op{testvenata o d go v o r n o s t n a makedonskite kompanii poka`uva deka tie najmnogu ja poddr`uvaat kulturata, potoa humanitarnite celi, naukata, sportot i gra|anite. Vo Makedonija poslednite godini postepeno se razviva i filantropijata, koja kako op{testvenata odgovornost i vlo`uvaweto vo zaednicata, iako ne e direktno povrzana so biznisot, sepak, pridonesuva za podignuvawe na celokupnata op{testvena svesnost. Analizite na nekolku organizacii {to se zanimavaat so problematikata na korporativnata op{testvena odgovornost (ponatamu vo tekstot – KOO) poka`uvaat i deka korporativnoto volontirawe, kako del od KOO-aktivnostite, go primenuvaat samo nekolku kompanii, koi mo`e da se izbrojat na prsti. Menaxerite na doma{nite kompanii ~esto se op{testveno odgovorni, iako

P

RASTE BROJKATA NA OP[TESTVENO ODGOVORNI KOMPANII VO ZEMJAVA

BIZNISOT SFA]A DEKA GRI@ATA ZA ZAEDNICATA NE E SAMO GEST NA DOBRA VOLJA nee se svesni za ovaa praktika. akaat da slu{nat primeri Sakaat odd regionot i po{iroko, a s$ ogolem broj mali i sredni pogolem retprijatija se vklu~uvaat vo pretprijatija ekovite na op{testveno odgo tekovite odgovornoto odnesuvawe. Zna~ajno za razvivawe na ovaa problematika vo zemjata se i brojnite nagradi koi godi{no gi dodeluvaat Nacionalnoto koordinativno telo za op{testvena odgovornost na pretprijatijata i Centarot za institucionalen razvoj-CIRA. Celta e da se istaknat ovie pozitivni primeri, no i da dadat pottik na drugite kompanii. Organizatorite na ovie nagradi vo razgovor so “Kapital” otkrivaat deka sekoja godina raste bro-

jot na kompaniite koi bile op{testveno odgovorni, no i proektite so koi se prijavuvaat se raznovidni. Sepak, spored poznava~ite, mo`ebi najgolemiot problem na ova pole e neinformiranosta na kompaniite, koi naj~esto op{testvenata odgovornost ja poistovetuvaat so donaciite i so sponzorstvata. Vo Makedonija isto taka nedostiga i nacionalna strategija na dolg rok, spored koja kompaniite } e se naso~at kade treba da vlo`uvaat, za da ne dojde do preklopuvawe so aktivnostite na drugite akteri od zaednicata. Dobar primer za toa e Srbija, kade {to dr`avata odredila pet zna~ajni oblasti

kade {to treba da vlo`uvaat kompaniite. Od 2007 godina vo zemjava stapi na sila i Zakonot za donacii i sponzorstva vo javnite dejnosti, koj ovozmo`uva odredeni dano~ni olesnuvawa za gra|anite i pretprijatijata koi doniraat ili sponzoriraat, bez razlika dali se pari~ni sredstva ili materijalni donacii.

KOO KAKO STRATE[KA CEL, SO OPREDELENI BUXETI

Pretstavnici na makedonskite kompanii so koi razgovaravme potvrduvaat deka vo Makedonija kompaniite gledaat na KOOaktivnostite kako na strate{ka cel na dolg rok, so odnapred


17%

se zgolemeni donaciite i sponzorstvata vo 2010 godina vo Makedonija za razlika od prethodnata godina

2.484

Makedonski kompanii vo 2010 godina izvestile za donacii i za sponzorstva

25%

od site potro{uva~i go zemaat predvid socijalniot imix na kompanijata vo noseweto na odlukata za kupuvawe nekoj proizvod ili usluga, poka`uvaat evropskite istra`uvawa

opredeleni buxeti. Nekoi od niv veruvaat deka ovie aktivnosti se vo korelacija so profitot, iako benefitite ne sekoga{ mo`e da se izmerat vo brojki. „Op{testvenata odgovornost mora da se odviva vo kontinuitet i pritoa, mnogu iskreno nuit da se pristapuva kon sekoja aktivnost. Samo taka }e ima akti rezultati. Na{iot anga`man vo rezu ovoj segment vlijae pozitivno na uspehot na EVN vo edna poop{ta uspe smisla i na podolg rok”, veli smi Len~e Karpuzovska, menaxer za Len komunikacii vo EVN Makedonija. komu No, dodava deka proektite od vakov tip ne treba sekoga{ vak direktno da se vrzuvaat so dir finansiskite rezultati. fin „Toa e taka zatoa {to benefitot na kompanijata od ovie aktivnosti ne mo`e da se izmeri tivn vo bbrojki, a zna~eweto e mnogu podlaboko i za kompanijata i podl za zaednicata, voop{to. Eve, na primer, i finansiskite rezultati na EVN Makedonija, rezu za `al, ` se negativni, no gorda sum {to kompanijata vo koja{to rabotam znae da prepoznae rab odredena op{testvena potreba odr i da ja poddr`i vo ramkite na mo`nostite”, dodava taa. mo` EVN Makedonija e aktivna vo nekolku oblasti. Edukacija za energetskata efikasnost,

LEN^E KARPUZOVSKA MENAXER ZA KOMUNIKACII VO EVN MAKEDONIJA

“Op{testvenata odgovornost mora da se odviva vo kontinuitet i pritoa, mnogu iskreno da se pristapuva kon sekoja aktivnost.”

poddr{ka na mladite i potencijalni kadri preku razli~ni proekti, proekti za socijalno ranlivite grupi, aktivnosti za podobruvawe na kvalitetot na `iveeweto na decata so posebni potrebi, decata bez roditeli, socijalno zagrozenite itn. Isto taka, na ova pole se aktivni i vo sportot, vo kulturata, no sorabotuvaat i so mnogu institucii {to ja neguvaat makedonskata kultura i tradicija. I od telekomunikaciskiot operator One potvrduvaat deka kon op{testvenata odgovornost treba da se pristapuva strate{ki. Tie imaat jasno zacrtana strategija vo vlo`uvaweto i toa ne samo nadvor, tuku i vnatre vo kompanijata. “Kako {to raste kompanijata i nejzinata aktivnost na ova pole, taka rastat i aktivnostite so tekot na vremeto i stanuvaat pobrojni. Vo odnos na svoite vraboteni, gi primenuvame site standardi i praktiki za op{testvena odgovornost, kako na poleto na bezbednosta i zdravjeto na vrabotenite, taka i vo pogled na pottiknuvawe na volonterstvoto, ekolo{kata svest, eti~koto rabotewe, po~ituvawe na ~ovekovite prava, ednakvosta na polovite i gri`ata za balansot me|u rabotata i privatniot `ivot”, veli Emilija Zografska, PRmenaxer vo One.

GOLEMI I MALI

Poznava~ite velat deka golemite i malite kompanii imaat razli~en pristap kon KOOaktivnostite. Spored niv, golemite firmi na niv gledaat kako na PR-alatka za promocija na kompanijata, bidej} i konkurentskata prednost se bazira na prepoznatlivosta na brendot, odnosno na imixot. “Korporativnata odgovornost nesomneno stanuva sostaven del od biznisot. Evropskite istra`uvawa poka`uvaat deka okolu 25% od site potro{uva~i go zemaat predvid

Mnogu makedonski kompanii koi rabotat so firmi od EU }e mora da vlo`uvaat vo op{testvenata odgovornost ako sakaat da gi zadr`at poziciite vo biznisot {to gi steknale so ovie tradicionalni partneri.” ALEKSANDAR NIKOLOV

PRETSEDATEL NA NACIONALNOTO KOORDINATIVNO TELO ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST NA PRETPRIJATIJATA

„Mnogu makedonski kompanii koi rabotat so firmi od EU }e moraat da vlo`uvaat vo op{testvenata odgovornost ako sakaat da gi zadr`at poziciite vo biznisot {to gi steknale so ovie tradicionalni partneri” socijalniot imix na kompanijata vo noseweto na odlukata za kupuvawe nekoj proizvod ili usluga. No, i 2/3 od Evropejcite smetaat deka privatniot biznis ima zgolemena odgovornost vo re{avaweto na op{testveno socijalnite problemi. Poradi toa, golemite kompanii go forsiraat komuniciraweto so potro{uva~ite preku toa {to go pravat za zaednicata”, veli Nikica Kusinikova, izvr{en direktor na zdru`enieto Konekt, koe se zanimava so analizi od oblasta na KOO. Kusinikova dodava dela kaj malite i kaj srednite pretprijatija ne sekoga{ korporativnoto op{testveno odnesuvawe e povrzano so brendot. Spored nea, vo Makedonija buxetot za op{testveno odgovorno odnesuvawe s$ u{te se percipira kako tro{ok na biznisot. “Malite firmi koi raspolagaat so pomali buxeti mislat deka ne mo`at da si dozvolat tolku sredstva za da vlo`at vo zaednicata. Me|utoa, ako go svrtime od biznis-perspektiva, toa e mnogu va`no, kako od aspekt na buxetot, taka i od aspekt na za{teda na operativnite tro{oci. Koja bilo firma koja koristi hartija, kompjuteri ili kakva bilo oprema so namaluvawe na resursite i energensite {to gi koristi }e dojde do namaluvawe na otpadot {to go kreira. So mnogu mali investicii vo proizvodstveniot proces mo`e da se kreira golema za{teda. Koga }e se zeme predvid deka vo Evropa 90% od firmite pripa|aat na malite i na srednite pretprijatija, toga{ golemo e nivnoto vlijanie vo smisla na promovirawe pozitivna kultura vo

biznisot na odr`liv razvoj”, veli Kusinikova i poso~uva deka na Balkanot ima brojni primeri kako so mali investicii vo KOO-aktivnosti kompaniite imaat direkten finansiski benefit. Poznava~ite velat deka kaj golem del od malite firmi pritisokot za op{testvena odgovornost doa|a od snabduva~ite, koi pak, se kooperanti na golemite firmi, koi od niv baraat da bidat op{testveno odgovorni. Ova va`i posebno za firmite, odnosno kompaniite ~ii{to sedi{ta se vo EU. Spored Aleksandar Nikolov, pretsedatel na Nacionalnoto koordinativno telo za op{testvena odgovornost na pretprijatijata, ova }e bide najnov trend koj poleka doa|a vo Makedonija. “Bidej}i EU e najgolem trgovski partner na Makedonija, mnogu makedonski kompanii koi rabotat za evropski firmi }e mora da vlo`uvaat vo op{testvenata odgovornost ako sakaat da gi zadr`at poziciite vo biznisot {to gi steknale so ovie tradicionalni partneri”, veli toj. Me|u malite i srednite pretprijatija koi vlo`uvaat vo zaednicata izminatite godini e i ADORA in`enering. Ottamu velat deka KOO-aktivnostite gi prezemaat kako obvrska kon po{irokata zaednica i gra|anite, a ne so cel da go zgolemat profitot ili da go podobrat imixot. “Iako vo kompanijata s$ u{te nema precizni analizi za efektite od op{testveno odgovornite aktivnosti, donaciite za podobar `ivot na gra|anite stanaa za{titen znak na ADORA in`enering-Skopje, tendencija {to }e prodol`i i }e se razviva i vo naredniot period”, veli Dragana ^ifliganec, marketing i PR vo ADORA in`enering.

25 


 26 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

OP[TESTVENATA ODGOVORNOST NA ONE

DOLGORO^NA VRSKA SO ZAEDNICATA

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

 So nekolku nacionalni priznanija, mnogu nagradi i blagodarnici od institucii, organizacii i poedinci za op{testveno odgovorni praktiki i korporativna filantropija, godini nanazad One go dr`i primatot i pretstavuva lider vo op{testvenoto odgovorno rabotewe na makedonskiot pazar p{testvenata odgovornost e sostaven del od kompaniskata strategija na One, a odgovornoto rabotewe, gri`ata za vrabotenite, zaednicata i `ivotnata sredina se isklu~itelno va`ni segmenti od taa strategija. One posveteno i kontinuirano raboti na razvoj na multidimenzionalna programa za op{testvena odgovornost koja pokriva {irok spektar na oblasti vo i von kompanijata i se sproveduva vo nekolku kategorii: vraboteni, zaednica, `ivotna sredina, pazar. So toa One ja ispolnuva svojata vizija, da ostavi zna~aen beleg vo zaednicata, no i da bide dobar korporativen gra|anin i kompanija za primer. Vnatre vo kompanijata, primarna cel na One e da sozdade i odr`i moderna i zdrava rabotna sredina so ednakvi prava i mo`nosti za site. Sledej}i ja takvata filozofija, kompanijata obezbeduva konkurentni uslovi za rabota

O

koi vklu~uvaat niza pridonesi i pridobivki, metodi na interna komunikacija, poddr{ka na razni socijalni aktivnosti itn. Gri`ata za svoite vraboteni One ja poka`uva i preku postojanoto vlo`uvawe vo profesionalen razvoj i obuka na vrabotenite, no i preku redovnoto sproveduvawe anketi za nivnoto zadovolstvo. Ednostavno, internata programa za op{testvena odgovornost na One ima za cel da gi regrutira, motivira i za~uva najdobrite lu|e, a voedno i da sozdade pozitiven balans me|u rabotata i `ivotot na svoite vraboteni. Op{testvenata odgovornost na One se ogleduva i vo brojnite volonterski aktivnosti na vrabotenite koi nesebi~no se vlo`uvaat sebesi vo akcii za po{umuvawe i za{tita na `ivotna sredina, sportski natprevari od humanitaren karakter, krvodaritelski akcii i drugi, pritoa davaj} i li~en pridones i pe~at vo ostvaruvaweto na humanite celi na kompanijata.

 Promocija na “Teloto na nejzinito telo� od S. Drakuli}, kampanja na ONE I Nacionalna Fondacija za transplantacija.

Vo programata za op{testvena odgovornost na One e inkorporirana i poddr{kata na nevladiniot sektor, bidej}i One veruva deka sorabotkata na NVO i biznis-sektorot se od osobena va`nost za razvojot na gra|anskoto op{testvo. So taa cel, One strate{ki gi izbira svoite partneri, no i proektite koi gi osmisluva i poddr`uva, a ~ija osnovna cel e da ostavat zna~aen beleg vo zaednicata i da obezbedat odr`livost. One postojano dodeluva i specijalni humanitarni broevi za donirawe na finansiski sredstva za potrebite

 Vrabotenite na ONE tradicionalno doniraat hrana po povod Svetskiot den na gladot

na fizi~ki lica na koi im se neophodni seriozni operativni zafati vo zdravstveni ustanovi nadvor od na{ata zemja, no i etablirani nevladini organizacii so konkretni proekti i razni institucii koi organiziraat namenski humanitarni kampawi so to~no opredelena cel. One postojano raboti na razvoj na svojata mre`a, proizvodi i uslugi istovremeno vodej}i gri`a za `ivotnata sredina i prirodnite resursi. Kompanijata sproveduva programi preku koi gi ohrabruva svoite vraboteni da recikliraat i da gi {tedat prirodnite resursi, no i redovno poddr`uva aktivnosti na vladini i nevladini organizacii koi sproveduvaat proekti za podigawe na svesta za ~ista okolina i razviva programi za za{tita na `ivotnata sredina vo koi bi gi vklu~ile svoite korisnici, partneri i sorabotnici. One cvrsto veruva deka ima va`na uloga vo sozdavawe dolgoro~ni op{testveni vrednosti i negov odr`liv razvoj. Za taa cel, postojano vlo`uva vo op{testvoto i negovite potencijali, prezema aktivnosti i realizira proekti za blagosostojba na zaednicata vo koja raboti.


 28 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

N

a koi segmenti od op{testveno odgovornite praktiki vo kompanijata im davate najgolemo

zna~ewe? Vo FENI Industri mo`eme da se pofalime deka praktikite za korporativna op{testvena odgovornost, KOO, se del od menaxerskite tehniki {to kompanijata ve}e dolgi godini gi primenuva. Kako kompanija, sosema sme svesni deka dene{nite organizacii ne snosat odgovornost samo kon samite sebe, tuku i kon celata po{iroka zaednica vo koja{to opstojuva samata organizacija. A toa zna~i odgovornost kon vrabotenite, akcionerite, nabavuva~ite, `itelite na okolnite naseleni mesta, no i kon `ivotnata sredina vo celost. Koga zboruvam na ovaa tema, imam obi~aj da re~am deka golemite organizacii ne mo`at i ne smeat da se odnesuvaat kako dr`ava vo dr`ava, kako eden Vatikan vo Italija, tuku deka organizaciite se del od zaednicata vo koja{to opstojuvaat i mora da postoi zaemna sorabotka i poddr{ka i vo dobri i vo lo{i vremiwa. Od tie pri~ini, kako sovremena i sovesna kompanija, FENI ve}e so godini, so usvoeni politiki i proceduri, go dava svojot pridones kon celokupnoto op{testvo vo koe{to raboti.  Kakvi priznanija dosega ima dobieno kompanijata za svoite op{testveno odgovorni praktiki? Mo`eme da se pofalime deka sme edna od vode~kite kompanii, koja ne samo {to vo celost gi ispolnuva site zakonski obvrski kon svoite vraboteni, tuku im nudi i u{te povisoki standardi na rabotni uslovi, plati, bezbednost pri rabota i zdravje, obuki i treninzi, za {to vo 2009 i 2010 godina dobivme i priznanie za odnosi

KONSTANTINOS DASKALAKIS glaven izvr{en direktor na FENI Industri

ODGOVORNI SME I KON SEBE I KON ZAEDNICATA so vrabotenite od Nacionalnoto koordinativno telo za op{testvena odgovornost, a pod pokrovitelstvo na Evropskata unija i na Ministerstvoto za ekonomija. Za 2010 godina pak, dobivme prva nagrada za odnosi so nabavuva~ite, za najtransparentni i fer nabavki. Samiot fakt deka na{ata baza na nabavuva~i se sostoi od pove} e od 1.000 doma{ni firmi, zboruva dovolno za odgovorniot odnos kon ovaa kategorija vo zaednicata. No, iako nemame formalno priznanie, posebno draga KOOkategorija mi e vlo`uvawa vo zaednicata, vo koja smetam deka sme vistinski lideri. Ovde u{te }e dodadam deka tokmu poradi na{ata opredelba za odgovorno odnesuvawe kon celokupnata zaednica, ~lenuvame i vo Global Compact Network, telo za KOO vo sostav na Obedinetite nacii, so {to postojano sme vo tek so najnovite slu~uvawa, trendovi i razvoi na poleto na KOO, taka {to postojano imame od kade da u~ime i da crpime sovremeni iskustva i znaewa za {to pouspe{no sproveduvawe na op{testveno odgovorni politiki i inicijativi.  Kolkav buxet odvojuva FENI za odgovorni praktiki i

kako se odrazuva toa na finansiskite rezultati i na uspehot na kompanijata? Sredstvata koi gi tro{ime za aktivnosti od sferata na KOO se navistina zna~ajni, me|utoa samiot obem, sekako, zavisi i od samata finansiska sostojba na kompanijata, a tuka, vsu{nost, mislam na krizite koi gi pominavme vo izminatite godini. Odnosno, kolku e podobra cenata na nikelot, a isto i na{eto proizvodstvo, tolku sme vo podobra sostojba da ja davame potrebnata poddr{ka kon op{testvoto i obratno. Ottuka, vo periodot 2009-2011 godina potro{enite sredstva za KOO varirale od najmalku polovina milion evra do eden milion evra, na godi{no nivo. A ovde voop{to ne se vklu~eni vlo`uvawata vo za{tita na `ivotnata sredina, odgovornost koja nie vo FENI ja tretirame kako zadol`itelna obvrska, ~ija materijalna vrednost t.e. realizirani vlo`uvawa se navistina ogromni. A {to se odnesuva na vlijanieto na ovie tro{oci za KOO vrz na{iot uspeh, smetame deka e isplatlivo, za{to sme ubedeni deka zadovolen rabotnik e produktiven rabotnik, a zadovolen “stejkholder” pak, ja dava potrebnata poddr{ka i sorabotka.  Va{ata kompanija go fi-

 Novata crkva Sveta Petka vo Kavadarci, vo izgradba, isto taka donacija od FENI industri

nansira ko{arkarskiot tim FENI. Kolku sredstva dosega vkupno izdvoil FENI industri za vlo`uvawa i za poddr{ka vo sportot? Opredelbata na FENI da vlo`uva vo sportot se dol`i na faktot deka kako kategorija, sportot pred s$ promovira zdrav `ivot i na toj na~in gi nosi mladite {to podaleku od porocite koi tolku mnogu go optovaruvaat dene{noto op{testvo. Od druga strana, sportot ja ima onaa neverojatna mo} da gi spojuva lu|eto kon edna zaedni~ka cel i deluva edukativno kako so mnogu trud, posvetenost i naporna rabota se postignuvaat ogromni uspesi na koi site sme gordi. Toa e i celta i porakata koja sakame da ja preneseme so na{iot ko{arkarski klub, toa e na{iot podarok za kavadar~ani, no i za dr`avata. Tokmu zatoa go poddr`uvame ko{arkarskiot klub FENI, no isto taka i gradskiot fudbalski klub vo Kavadarci, fudbalskiot klub na selo Vozarci i brojni drugi sportski aktivnosti, kako rakomet, skijawe i drugo.  FENI Industri se posebno op{testveno odgovorni koga e vo pra{awe gradot Kavadarci. [to napravil dosega FENI za ovoj grad vo pogled na donaciite i sponzorstvata? Kolku i da zvu~i neskromno, jas spomenav deka smetam deka sme lideri vo segmentot “vlo`uvawa vo zaednicata”. Sportot e samo del od tie vlo`uvawa, dodeka samo vo izminatite tri godini imavme nekolku navistina golemi grade`ni i infrastrukturni proekti. Tuka }e go spomenam gradskiot plo{tad vo Kavadarci, vo ~ija rekonstrukcija u~estvuvame so pove}e od 70% od vkupniot buxet; tikve{kiot grozdober, koj so godini go poddr`uvame kako najgolem donator, brojni drugi kulturni manifestacii itn. No, ovde }e ja spomenam i poddr{kata kon


29 

 KK FENI

Kompaniite se del od zaednicata vo koja{to opstojuvaat i mora da postoi zaemna sorabotka i poddr{ka i vo dobri i vo lo{i vremiwa

 „Tikve{ki Grozdober 2011�.

najbliskite sosedi na FENI, seloto Vozarci, kade {to go rekonstruiravme u~ili{noto igrali{te i grejnata instalacija; seloto [ivec, kade {to kako pozna~ajna }e ja izdvojam rekonstrukcijata na kanalizacioniot sistem i u{te mnogu drugi pomali infrastrukturni proekti. Kako posebno drag proekt }e ja izdvojam novata crkva Sveta Petka, koja ja gradime vo Kavadarci, bidej}i stanuva zbor za objekt od ogromno kulturnoversko zna~ewe, koe }e ostane vo nasledstvo za brojni idni generacii. Mislam deka od ova stanuva jasno kakva e generalnata politika na FENI koga stanuva zbor za vlo`uvawa vo zaednicata, a toa e so svoite proekti da opfati kolku {to e mo`no pogolem del od celokupnoto naselenie. Takov e slu~ajot i so ko{arkata, i so plo{tadot i so crkvata.

Se razbira, ova ne zna~i deka ne ovozmo`uvame poddr{ka kon individualci, vsu{nost imame i brojni takvi donacii, no sepak, na{ata opredelba e so svoite vlo`uvawa bukvalno da ja opslu`ime celata zaednica.  Dali kompanijata odvojuva sredstva i za obrazovanieto preku stipendirawe mladi i uspe{ni studenti? Obrazovanieto i kontinuiranata nadgradba isto taka e mnogu va`na kategorija, pa tokmu zatoa rabotime na ova pole i interno i eksterno. Imeno, vo ramkite na kompanijata postojano ovozmo`uvame novi obuki i doobu~uvawe na vrabotenite, u~estvo vo seminari, konferencii, rabotilnici od najrazli~en karakter, od bezbednost i zdravje pri rabota do menaxerski ve{tini. Isto taka, sekoja godina dodeluvame po tri postdiplomski stipen-

 Plo{tadot vo Kavadarci, vo ~ija rekonstrukcija so najgolem del u~estvuva{e FENI industri

dii na presti`ni stranski fakulteti za na{i vraboteni, {to smetame deka e vistinski alat i za motivacija i kako nagrada. Nadvor od kompanijata poddr`uvame brojni nau~ni trudovi i istra`uvawa, naj~esto vo sferata na metalurgijata, za{titata na `ivotnata sredina, biznis-klimata i sl., a ve}e imame i sklu~en dogovor so Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje za postojano stipendirawe dvajca redovni studenti godi{no, no i ovozmo`uvawe prakti~na rabota za studenti, kako od TMF, taka i od drugi fakulteti.  Kolku vlo`uva FENI vo po~ista i pozdrava ekolo{ka sredina, so ogled na toa deka raboti vo metalur{kata industrija? Verojatno najmnogu, za{to `ivotnata sredina e ne{to {to site, bez isklu~ok, go delime. Na{ata opredelba vo toj pogled e postojano da se stremime kon odr`liv razvoj. Tokmu zatoa gi ispolnuvame site zakonski normi, no i pove}e od toa koga stanuva zbor za za{titata na `ivotnata sredina. Vo izminatite nekolku godini realiziravme zna~ajni investicii vo tehnologii i oprema za za{tita na `ivotnata sredina. Vo 2007 godina instaliravme sosema nov elektrostatski filter; vo 2008 godina stanavme prva kompanija vo dr`avata koja dobi ISKZ dozvola; implementiravme model za vozdu{na disperzija; dobivme ISO 14001 sertifikat za ekologija; obezbedivme plasman za troskata, koja e sporeden

proizvod od proizvodstvoto na nikel, taka {to sega namesto da ja deponirame, ja izvezuvame kako proizvod, vr{ime rekultivacija na delovi od odlagali{teto za troska; vo faza sme na izgradba na sistem za sobirawe i pre~istuvawe na vodi, a isto taka ovaa godina }e instalirame u{te eden sosema nov elektrostatski filter, so {to dvata stari filteri }e bidat vo celost zameneti. I sekako, nema da zastaneme ovde. Me|utoa, sakam da ja iskoristam ovaa mo`nost i da pojasnam nekoi raboti za tipot metalur{ka tehnologija koja ja primenuvame. Imeno, proizvodnata tehnologija vo FENI e pirometalurgija, {to zna~i metalot se ekstrahira so topewe. Toa pak, zna~i deka ovde se raboti za sosema bezbedna, neinvazivna tehnologija, koja bukvalno e ekolo{ki prijatelska, ne se koristat hemikalii ili kakvi bilo toksi~ni materii. Seto toa e od golema korist za celokupnata zaednica vo koja raboti FENI. U{te samo }e spomenam deka vakvite fabriki se navistina od ogromna va`nost za ekonomijata na sekoja dr`ava. Dosega zboruvavme za pridonesot na vakvite kompanii vo smisla na KOO, me|utoa ovie organizacii se navistina va`ni i kako izvor na vrabotuvawe, iako ova se prepokriva so KOO, anga`irawe brojni drugi pomali firmi, priliv na golem kapital vo dr`avata i sekako, dopolnitelniot pridones {to go obezbeduvaat so svoite politiki za KOO kon celokupnoto op{testvo.


 30 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

I POKRAJ DANO^NITE OLESNUVAWA ZA OP[TEST

FIRMITE I EKSPERTITE ZA KOO DA SE POEDNOS

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

 Za realizirawe na dano~nite pottiknuvawa zakonskata procedura nametnuva obvrski i za donatorot i za primatelot na donacijata so soodvetno evidentirawe, ot~et i kontrola. No, ekspertite se i kriti~ni, pa velat deka Zakonot ima i nedostatoci IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

ompaniite koi doniraat ili sponzoriraat vo javni dejnosti od 2007 godina so Zakonot za donacii i sponzorstva vo javni dejnosti u`ivaat dano~ni olesnuvawa, bez razlika dali doniraat pari ili materijalni sredstva. Predvideni se olesnuvawa kaj danokot na dobivka, DDV i danokot na imot. Istra`uvawata na zdru`enieto na gra|ani za poddr{ka i promocija na op{testvenata odgovornost – Konekt, poka`uvaat deka 2/3 od kompaniite i gra|anite vo Makedonija veruvaat deka e dobro {to ima vakov zakon so olesnuvawa za da gi pottikne da bidat op{testveno odgovorni. Za realizirawe na dano~nite pottiknuvawa zakonskata procedura nametnuva obvrski i za donatorot i za primatelot na donacijata so soodvetno evidentirawe, ot~et i kontrola. No, ekspertite se i kriti~ni, pa velat deka Zakonot ima i nedostatoci. „Sega se vo tek izmeni na Zakonot zatoa {to postojat problemi. Formalno toj funkcionira,

K

no ima odredbi koi go ko~at vo praktikata za firmite koi go koristat. Toa e taka zatoa {to procedurite se mnogu komplicirani, pa za sekoja donacija firmite treba da baraat odobrenie od Ministerstvoto za pravda. Toa ponatamu dava mislewe dali e toa donacija za javen interes ili ne, pa se konsultira so resornite ministerstva i tuka ima prostor za golema subjektivnost. Sega so izmenite se obiduvame, da gi smenime mehanizmite na kontrola zatoa {to vaka postaveni ne mo`at da gi spre~at zloupotrebite na Zakonot. Toa se re{ava samo na teren preku inspekciskite slu`bi. Taka e vo site dr`avi”, objasnuva Nikica Kusinikova od Konekt. Od 2007 godina koga e donesen ovoj zakon zapo~na so rabota i Nacionalnoto koordinativno telo za op{testvena odgovornost na pretprijatijata ~ija cel e preku rabotni grupi da se podobri celokupnata klima za op{testvena odgovornost vo zemjata. Pretsedatelot na ova telo, Aleksandar Nikolov, veli deka pri~inata za formirawe na teloto se problemite deka firmite koi praktikuvaat op{testvena odgovornost nemale priznanie za toa od pazarot, ne mo`ele

da gi prodadat proizvodite po povisoka cena, nitu pak mo`ele da se istaknat so imixot. „Zakonskata ramka mo`eme da ja razgleduvame od dva aspekti, kakvi stimulacii nudi za firmite da bidat op{testveno odgovorni i kakvi obvrski nametnuva. Od aspekt na stimulaciite, procedurata e pokompleksna i ima inicijativa za izmena na Zakonot za donacii i sponzorstva vo dejnostite od javen interes. Zakonskite obvrski, pak, se podeleni na pove}e segmenti i nedostasuva eden zakon vo koj s$ e regulirano.Tuka se site aspekti povrzani so za{tita na `ivotnata sredina, fer odnos kon vrabotenite, vlijanijata koi po{irokite grupi gi imaat ne samo vrz `ivotnata sredina,

tuku i socijalnoto opkru`uvawe i onie aspekti povzrani so korporativnoto upravuvawe”, veli toj. Nikolov dodava deka za edna kompanija da bide op{testveno odgovorna treba da ispolnuva ne{to {to se narekuva zakonski minimum. „Na primer, ima slu~ai vo koi firmite vlo`uvaat vo zaednicata, no ima poplaki od vrabotenite deka ne ispla}aat plata navreme. Firmata za da bide op{testveno odgovorna, najprvin treba da si gi sredi rabotite vo sopstveniot dvor, a potoa blagoprijatno da dejstvuva na po{irokoto op{testvo”,

NIKICA KUSINIKOVA ZDRU@ENIE ZA PODDR[KA I PROMOCIJA NA OP[TESTVENATA ODGOVORNOST - KONEKT

„Sega se vo tek izmeni na Zakonot za donacii zatoa {to postojat problemi. Formalno toj funkcionira, no ima odredbi koi go ko~at vo praktikata za firmite koi go koristat. Toa e taka zatoa {to procedurite se mnogu komplicirani.”


TVENO ODGOVORNITE KOMPANII

E: REGULATIVATA STAVI potencira Nikolov.

SE NAMALUVAAT DONACIITE ZA NAU^NI CELI

Spored podatocite dobieni od Centralniot registar na Makedonija, za potrebite na istra`uvawata na zdru`enieto Konekt od Skopje, nivoto na donacii i sponzorstva vo 2010 godina koe kompaniite go dostignale i prijavile vo godi{nite smetki, iznesuva okolu 500 milioni denari. Analizata na Konekt za sproveduvaweto na Zakonot za donacii i sponzorstva vo javnite denosti 2007-2011 godina, koja }e bide publikuvana godinava, poka`uva deka vkupno 2.484 delovni subjekti vo 2010 godina izvestile deka donirale ili sponzorirale nekakva op{testveno odgovorna aktivnost. Ova poka`uva deka

raste svesta kaj kompaniite za op{testveno odgovornite praktiki. Toa go potvrduva i faktot {to ako vo 2009 godina samo 656 kompanii izvestile za donirawata i sponzorstvata, slednata godina brojot na tie delovni subjekti e ~etirikratno zgolemen. No, sredstvata se zgolemeni samo za 17%, iako mnogu pove}e subjekti zemaat u~estvo vo donaciite i sponzorstvata za zaednicata i gra|anite. Sponzorstvata i donaciite vo nau~ni celi vo 2009, vo sporedba so 2008 godina dvojno se namaleni, za razlika od kulturata kade {to tie dvojno se zgolemeni. Vlo`uvawata vo sport pred tri godini, sporedbeno so prethodnata 2008 godina, se opadnati za nezna~itelen procent. Interesen e i podatokot

KOI DANO^NI OLESNUVAWA MO@AT DA GI ISKORISTAT KOMPANIITE  DANOK NA DOBIVKA - na pretprijatieto koe donira donacijata mu se priznava kako rashod vo dano~niot bilans vo vkupna visina do 5% od vkupniot prihod, a za sponzorstva iznosot e do 3%.  DANOK NA IMOT - donacijata vo predmeti i materijalni stoki e oslobodena od danok na nasledstvo i podarok. Oslobodena e i od danok na imot vo narednite pet godini, po godinata vo koja e dadena donacijata.  DANOK NA DODADENA VREDNOST - donacijata nema da bide optovarena so DDV, a na nadomestot za vleznici za kulturen, sportski ili drug javen nastan ne se presmetuva DDV ako site sobrani prihodi se koristat za finansirawe na aktivnosti od javen interes. DDV ne se presmetuva nitu na nadomestot za komunikaciska usluga koga korisnikot donira pari za finanisrawe na aktivnosti od javen interes. deka vo 2009 godina donaciite vo humanitarni celi, odnosno vo humanitarnite organizacii, e na vrvot na listata, vedna{ po kulturata, za razlika od prethodnata godina koga tie bile na poslednoto mesto po obemot na vlo`eni sredstva. Poznava~ite na ovaa problematika komentiraat deka od 2010 godina se javuva golem

problem za istra`uvawata vo ovaa problematika, bidej}i Upravata za javni prihodi ne gi obvrzuva pove}e kompaniite da ka`uvaat za koja namena donirale sredstva vo zaednicata. Novite obrasci davaat samo informacii kolkavo e nivoto na sponzorstvata, bez da objasni za {to se potro{eni tie sredstva.

31 


 32 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

lo{tadot vo Avtokomanda, parkot vo @elezarnica, sportskiot k lub Metalurg, Ohridsko leto, Majski operski ve~eri... Ova e samo del od mnogubrojnite proekti kade {to Makstil kako glaven finansier ili so svoj pridones u~estvuval vo realizacijata. Za toa {to s$ zna~i praktikuvawto na gri`ata za zaednicata vo Makstil razgovaravme so Mitko Ko~ovski, direktor za strate{ko planirawe, finansiski in`enering, ekonomski istra`uvawa, informacii i analizi, kako i so Biljana [amakoska, odgovorna za Sektorot za ~ove~ki resursi vo kompanijata.

P

MENAXMENTOT NA MAKSTIL JA OBJASNUVA KOMPANISKATA OPREDELBA ZA OP[TESTVENA

GRI@ATA ZA ZAEDN E VTKAENA VO NA[ STRATEGIJA ZA RAZV  Kakva e svesnosta vo Makstil za zna~eweto na korporativnata op{testvena odgovornost? Ko~ovski: Makstil kako entitet {to pripa|a na eden multinacionalen sistem, koj{to pak, vrednostite na korporativnoto op{testveno odgovorno (KOO) odnesuvawe gi neguva podolgo vreme, mo`ebi pred drugite go sfati zna~eweto na ovoj aspekt na kompaniskoto deluvawe i po~na da dejstvuva vo taa nasoka. Nikoga{ ne sme go pravele toa za nagradi, tuku sfativme deka treba da se pomogne na zaednicata vo koja{to nie rabotime kako kompanija, ednostavno, `iveeme vo nea i so nea. Dobar del od energijata i od impulsot za ova na{e odnesuvawe dobivame i od prviot ~ovek na kompanijata, Min~o Jordanov, koj{to dosega bezbroj pati poka`a deka Makstil ne e kompanija koja{to se gri`i samo za sopstveniot profit, tuku se gri`i i za mnogu povisoki op{testveni celi. Zatoa {to ako liderot na kompanijata ne nosi ~uvstvo deka treba da se pomogne na nekogo okolu nas, a nie sme mo}ni toa da go napravime, ni{to nema da postigneme. [amakoska: Za da poka`eme kolku sme seriozni vo delot na KOOrabotewe, nie donesovme deklaracija za KOOrabotewe, oficijalen dokument

MITKO KO^OVSKI direktor za strate{ko planirawe,

finansiski in`enering, ekonomski istra`uvawa, informacii i analizi

Korporativnoto op{testveno odgovorno odnesuvawe za nas ne e pra{awe na op{ta deklaracija. Nie sme go stavile kako edna od klu~nite vrednosti i odrednici vo razvojot na kompanijata koj{to bordot go ima usvoeno, podgotven vrz osnova na site nacionalni i me|unarodni dokumenti: nacionalnata agenda na Republika Makedonija za KOO, principi vo ramkite na OECD, univerzalna deklaracija na ON i globalnata povelba na ON vrzani so OO-rabotewe, standardot ISO 26000 za OO, kako i prira~nikot za KOO za makedonskite akcionerski dru{tva. Potoa, po vtor pat napravivme strategija za KOO, kade {to ovie deklaracii, ovie izjavi, sme gi razrabotile vo konkreten plan za toa kako }e gi realizirame praktikite na OO-rabotewe.  Koi se konkretnite akcii {to gi prezede Makstil kako del od strategijata za op{testveno odgovorno odnesuvawe? Ko~ovski: Makstil ne e svet sam za sebe, tuku del od gradot, od op{tinata, a prvenstveno del od edna potesna naselba, @elezarnica, vo koja{to `iveat na{i vraboteni, deca na na{i vraboteni, ednostavno, toa se lu|e koi{to `iveat od ovaa kompanija, a taa `ivee od niv. Pred s$, na taa potesna zaednica treba da & dademe pomo{ i postojano go pravime toa. Napravivme park vo naselbata, detsko igrali{te, pomognavme da se saniraat 2-3 u~ili{ta, go prezedovme sportskorekreativniot klub Metalurg. Potoa, go napravivme plo{tadot vo Avtokomanda, finansiravme i nekolku drugi op{tinski proekti, gradski

proekti, proslavata na Denot na nezavisnosta, va`ni kulturni manifestacii, kako Ohridsko leto, Majski operski ve~eri, pomo{ta pri kupuvaweto pijano za virtuozot Simon Trp~eski i u{te mnogu drugi aktivnosti.  Koga go spomenavte sportskiot klub Metalurg, kako vlije{e uspehot na negovite rakometari vrz imixot na Makstil kako op{testveno odgovorna kompanija, bidej}i e glaven finansier na klubot? Ko~ovski: Metalurg ima prvotimski klubovi vo rakomet i vo fudbal, no ima i podmladok, sekoj den po okolu 1.000 deca treniraat vo sportskiot centar. Osven {to uspehot na makedonskite ko{arkari i rakometari predizvika ogromno zadovolstvo i euforija vo javnosta, pottikna golem broj deca da posakaat da treniraat nekoi od ovie sportovi, so `elba eden den i tie da bidat kako nivnite novi idoli. A samo od rakometniot klub Metalurg, koj{to sega e vistinski hit so svoite uspesi vo Ligata na {ampionite, devet prvotimci se ~lenovi na nacionalniot tim. Zamislete {to zna~i za ovie deca da mo`at sekojdnevno da se sre}avaat so svoite heroi, da porazgovaraat so niv, da dobijat nekoj sovet. Nie imame klupski i reprezentativen uspeh vo momentov, no mora da kreirame baza za toj uspeh da bide odr`liv na dolg rok. Vo Makstil ni e ~est i zadovolstvo da pridoneseme za toa i nie godi{no odvojuvame nekolku milioni evra samo za


A ODGOVORNOST

NICATA [ATA VOJ funkcionirawe na sportskite dru{tva Metalurg.  Kakva e sorabotkata na Makstil so obrazovnite institucii? Kolku vie kako kompanija imate vlijanie vrz kvalitetot na kadrite {to tie gi produciraat za va{ite potrebi? [amakoska: Ona {to za nas e od osobeno zna~ewe e sorabotkata so obrazovni institucii, ne samo so visokoobrazovni, tuku i so srednite u~ili{ta. Pred s$, tuka e sorabotkata so Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet, od kade {to doa|aat kadrite {to nam ni se najmnogu potrebi, kako i Ma{inskiot i nekoi drugi fakulteti. Osven sorabotkata vo domenot na prilagoduvawe na nivnite nastavni programi vo soglasnost so na{ite potrebi, nie sorabotuvame i preku zaedni~ki nastap vo nau~no-istra`uva~ki proekti, na{i eksperti vr{at nastava na studentite itn. Sakame studentite da se zapoznaat so toa {to navistina se slu~uva vo praktika. Nie sakame kadrite so potencijal da si gi vrzeme za nas u{te od vremeto na studiite, da dojdat kaj nas i da se zapoznaat so najsovremenite praktiki vo metalurgijata.  Dali Makstil odvojuva pari i za stipendirawe talentirani studenti? [amakoska: Vo kontekst na proektot za promocija na tehnolo{kite fakulteti, noviot memorandum za sorabotka so Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet predviduva stipendirawe studenti, od prva do ~etvrta godina. Mo`eme nie da izbereme studenti {to }e gi stipendirame cela godina ili pak, da se napravi posebno testirawe, seedno.  Vo ramkite na korporativnata op{testvena odgovornost bitno e i pra{aweto kako kompanijata gi komunicira ovie vrednosti vna-

Pretsedatelot na Upravniot odbor na Makstil, Min~o Jordanov, na odbele`uvaweto 40 godini od postoeweto na karate klubot Metalurg

tre kon vrabotenite. Kako go pravi toa Makstil? Ko~ovski: Rabotime seriozno i na razvoj na odgovorno, postojano deluvawe so vrabotenite. Osven zakonski propi{anite merki, kako {to se sredstvata za za{tita pri rabota, zdravstvena preventiva, nie pravime i odredena komunikacija so vrabotenite vo nasoka na nivno permanentno vklu~uvawe vo zbidnuvawata na firmata. Tie mora da sfatat {to zna~at zalo`bite na menaxmentot i zo{to treba da bidat na ista “frontova linija� so nas. Ne mo`e vraboteniot da go interesira samo platata. Platata e rezultat na celokupnata rabota na firmata. Treba site da sfatat deka se ~initeli na eden entitet koj{to treba da ispo~ituva standardi vo pogled na kvalitet, rokovi, gri`a za `ivotnata sredina i sl. i deka od toa zavisi na{ata sudbina. Nie sakame i da go afirmirame toa {to go pravime i toa na{e iskustvo da stane univerzalno. [amakoska: Vo kontekst na ova pra{awe bi go dodala i slednovo: Makstil e kompanija {to ima 1.100 vraboteni. Dokolku nie ne se odnesuvame odgovorno, po~nuvaj}i od samata kompaniska sredina, pa od okolinata na kompanijata, gradot i dr`avata, ne sme napravile ni{to. Mnogu malku lu|e znaat deka v o v r eme n a n a j gol emite krizi akcionerite na Makstil posegnuvaat vo svojot xeb, no ne otpu{tame vraboteni. Toa e na tovar na samata kompanija. Ova ne go ka`uvam kako beneficija, tuku kako na{a opredelba. Vrabotenite imaat pravo da zemaat redovna plata, site obvrski kon niv da bidat regulirani navreme. Toa ne e beneficija za niv, toa e nivno pravo.

BILJANA [AMAKOSKA odgovorna za ~ove~ki resursi

vo Makstil a.d. Skopje

foto: FILIP POPOVSKI

33 


34 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

KOI SE PREDNOSTITE NA OP[TESTVENO OD

KOMPANIITE SO KOO DO STRANSKI STRATE

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk

r omovir aweto na op{testvena odgovornost e zna~ajna za privlekuvawe na stranskite investicii, bidej}i ozna~uva odobruvawe na zaemi ili investirawe vo hartii od vrednost, velat poznava~ite na ovaa problematika. Multinacionalnite korporacii pri menaxmentot so rizici i menaxment so sinxirite za snabduvawe, baraat sredini vo koi ima napredni praktiki vo oblasta na op{testvenata odgovornost na pretprijatijata. Toa se smeta kako prednost pri delovnoto rabotewe vo zemjite vo razvoj. Ovaa praktika vodi kon konkurentna prednost, preku podobruvawe na imixot na kompanijata, za~uvuvawe na nejzinata reputacija, neguvawe na motiviranosta na vrabotenite, i zadovolstvoto od rabotnoto mesto, pottiknuvawe na inovaciite, a vo odredeni uslovi i preku namaluvawe na tro{ocite i zgolemuvawe na lojalnosta na klientite. Makedonskite pretprijatija za da iskoristat del od ovie investiciski sredstva, }e mora da go smenat na~inot na koj gi vodat sekojdnevnite delovni aktivnosti i treba da gi vgradat principite na op{testveno odgovorno odnesuvawe vo nivnite strategii za razvoj. Nacionalnoto koordinativno

P

telo za op{testvena odgovornost na pretprijatijata napravi istra`uvawe i gi poso~i slabostite, no i prednostite na makedonskite kompanii od ovaa oblast vo sporedba so zemjite od Zapaden Balkan. Kako najgolemi nedostatoci kaj makedonskite kompanii se istaknuvaat otsustvoto na strategija za op{testvena odgovornost, neobjavuvaweto na oficijalni izve{tai za korporativna op{testvena odgovornost - KOO i nemawe lice odgovorno za KOO. Makedonija vo odnos na drugite zemji od Zapaden Balkan predni~i vo interakcijata na golemite kompanii so nivnite

75,4%

od makedonskite kompanii ne praktikuvaat objavuvawe informacii za op{testveno-odgovornite dejnosti

PRIDOBIVKI ZA KOMPANIITE OD VLO@UVAWE VO ZAEDNICATA 1. So vlo`uvawe vo obrazovanie do pokompetentni idni kadri za regrutirawe; 2. Potro{uva~ite davaat prednost na proizvodi i uslugi od op{testveno odgovorni kompanii; 3. Investiciite vo infrastrukturata za socijalna gri`a gi namaluvaat otsustvata od rabota i ja zgolemuvaat produktivnosta na vrabotenite; 4. So vlo`uvawa vo zdravstvo i ~ista `ivotna sredina do kreirawe zdrava rabotna sila.

zasegnati strani, poradi razbirawe i odgovarawe na nivnite gri`i, gradewe doverba i vospostavuvawe zaemno korisni odnosi.

KOMPANIITE DA INFORMIRAAT ZA SVOITE OP[TESTVENO ODGOVORNI PRAKTIKI

Makedonskite kompanii, op{testvenata odgovornost naj~esto ja razbiraat kako dodatok na osnovnoto delovno rabotewe. Re~isi 46% od ispitanite kompanii, preku anketiranite menaxeri vo sredni i golemi pretprijatija, kako i pretstavnici na gra|anskiot i javniot sektor, nemaat strategija nitu, pak, predviduvaat nejzino izrabotuvawe. Samo 8% od ispitanicite se izjasnile deka imaat dobri praktiki vo ovoj del. Vo sporedba so drugi zemji

od po{irokiot region, Makedonija stoi najlo{o vo odnos na praktikata za objavuvawe informacii za op{testveno odgovornite dejnosti. Ogromnoto mnozinstvo (75,4%) ne praktikuva objavuvawe informacii, dodeka pribli`no 21% se vo proces na vospostavuvawe na takvata praktika. Retki se slu~aite koga kompaniite objavuvaat oficijalni izve{tai, a javno dostapnite informacii za kompaniite voobi~aeno se ograni~eni do zakonskiot minimum. Vo drugite zemji od regionot samo 37% od kompaniite nemaat nikakva praktika na ova pole. Kaj makedonskite kompanii s$ u{te ne postoi praktikata za nazna~uvawe lice {to e odgovorno samo za op{testvena odgovornost, no sostojbata vo regionot mo`e da se oceni kako

VO [TO SME PODOBRI, A VO [TO POLO[I OD DRUGITE BALKANSKI ZEMJI Nedostatoci na makedonskite kompanii vo praktikuvaweto op{testveno odgovorni dejnosti vo odnos na zemjite od Zapaden Balkan se: 1. Otsustvoto na strategija za op{testvena odgovornost; 2. Neobjavuvaweto oficijalni izve{tai za KOO; 3. Otsustvo na lice odgovorno za KOO; 4. Nepostoewe na soodveten menaxment so rezultatite; 5. Otsustvo na razvoj na nadvore{noto potvrduvawe; Kako prednost se naveduva interakcijata na golemite kompanii so nivnite zasegnati strani.


DGOVORNITE KOMPANII

O POLESNO DOA\AAT E[KI PARTNERI 48% od kompaniite razvivaat dobri praktiki vo odnos na interakcijata so zasegnatite strani poradi razbirawe i odgovarawe na nivnite gri`i, gradewe doverba i vospostavuvawe na zaemno korisni odnosi

u{te polo{a. So aktivnostite na KOO naj~esto rakovodat izvr{nite direktori, menaxerite na sektorite za marketing, ~ove~ki resursi i odnosi so javnosta. Menaxiraweto so rezultatite e u{te edna slabost kaj makedonskite kompanii, so toa {to samo 8,2% imaat vospostaveno soodvetni sistemi, a 52,7% ne poka`ale nikakvi napori vo

ovoj pogled. „Praktikata za kvantifikacija na podobruvawata na rezultatite vo oblasta na KOO e relativno nepoznata, a ekstremno se retki slu~aite vo koi kompaniite utvrdile finansiska vrednost za podobruvawata na KOO. Proizvodite {to nosat etiketa deka se ekolo{ko ili socijalno prifatlivi ili, pak, etiketa za pravi~na trgovija se isklu~ivo od stransko poteklo i imaat nezna~itelen pazaren udel”, velat od Koordinativnoto telo. Najzapostaveniot aspekt na anga`iraweto vo KOO e razvojot na nadvore{noto potvrduvawe vo ovaa oblast. Nema kompanii {to poka`uvaat dobra praktika vo ovaa oblast. Anketiranite makedonski menaxeri

ne mo`ea da imenuvaat nekoja organizacija {to se bavi so nadvore{na verifikacija na ekolo{kite i socijalnite rezultati na kompaniite. Vo nekolku slu~ai menaxerite go poso~ija Globalniot dogovor na ON kako inicijativa {to spored nivnoto mislewe e vklu~ena vo verifikacijata na KOO. Makedonskite kompanii vo odnos na drugite kompanii od zemjite od Zapaden Balkan predni~at vo interakcijata na naprednite kompanii so nivnite zasegnati strani poradi razbirawe i odgovarawe na nivnite gri`i, gradewe doverba i vospostavuvawe na zaemno korisni odnosi. Dobri praktiki na ova pole poka`uvaat 48% od ispitanicite, a praktiki razvivaat 44% od niv. Ovoj procent kaj zemjite

 Multinacionalnite korporacii pri razgleduvaweto na mo`nostite za biznis baraat sredini vo koi ima napredni praktiki vo oblasta na op{testvenata odgovornost na pretprijatijata. Toa se smeta kako prednost pri delovnoto rabotewe vo zemjite vo razvoj od regionot iznesuva samo 12% na kompanii koi vospostavuvaat vakva praktika. „Iako golem broj makedonski kompanii poka`aa primeri za nekoj vid komunikacija, pa duri i sorabotka so zasegnatite strani, tie ~esto imaat tendencija da gi ignoriraat onie koi gi kritikuvaat nivnite socijalni rezultati i rezultati vo za{titata na `ivotnata sredina”, istaknuvaat od Koordinativnoto telo.

35 


 40 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BIZNISOT I POMAGAWETO NA KULTURATA

SEKOGA[ MO@E P

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk

aestroto zaslu`uva da sviri na maestralen instrument be{e zaklu~okot na nekolku makedonski biznismeni koga pred tri godini doniraa pari za da se kupi pijano “stenvej” za na{iot virtuoz Simon Trp~eski. Instrumentot vreden 120 iljadi evra be{e kupen na inicijativa na norve{kiot ambasador i negovata sopruga, no glavniot del od parite gi obezbedi grupata stopanstvenici, so {to u{te edna{ se potvrdi deka biznisot saka da ja pomaga kulturata vo Makedonija i toa nikoga{ ne bilo sporno. Makedonskite kompanii ~esto se javuvaat kako glavni pokroviteli i sponzori na zna~ajni kulturni manfiestacii, kade {to ima primeri i na sorabotka me|u kulturniot nastan i kompanii-poddr`uva~i, koja{to trae i pove}e od 20 godini. Skopskiot xez-festival e eden od primerite za toa. Interesot vo sorabotkata me|u kulturata i biznisot e dvoen, bidej}i kompaniite od edna strana, gradat brend-identitet za uslugite koi gi nudat, a kulturnite institucii dobivaat

M

 Vip operator e eden od glavnite poddr`uva~i na Festivalot na filmskata kamera Bra}a Manaki poslednive godini

pomo{ za ostvaruvawe na proektite. Bidej}i kompaniite od 2010 godina so zakon ne se obvrzani da ka`at kade gi doniraat svoite sredstva, spored poslednite podatoci od 2009 godina od Centralniot registar,

 I Majskite operski ve~eri se manifestacija koja biznisot ne ja zaborava

eden milion evra se dadeni kako sponzorstva na kulturni manifestacii od 656 delovni subjekti, koi izvestile za donacii i sponzorstva. Me|utoa, ovaa brojka e dvojno pomala od sponzorstvata na kulturni

manifestacii vo 2007 godina, koga iznosot bil dva milioni evra. Kulturnata “osvestenost” kaj pogolemiot broj kompanii s$ u{te ne e na zadovolitelno nivo, no ima i menaxeri koi go sfatile benefitot od vlo`uvaweto vo kulturnite slu~uvawa. Kulturata, kako najdobar promotor na edna dr`ava vo svetot, na indirekten na~in pomaga za zgolemuvawe na interesot za proizvodite i uslugite na makedonskite kompanii. Ministerstvoto za kultura e glavniot finansier na proektite na Makedonskata opera i balet (MOB), no ovaa institucija sorabotuva i so privatnite firmi koi ja pomagaat rabotata na ovaa kulturna institucija. Ne sekoga{ dobivaat pozitiven odgovor na nivnite barawa, no naveduvaat i pozitivni primeri na sorabotka. “Za presti`niot festival Majski operski ve~eri kompaniite projavuvaat dosta golem interes za sorabotka. Urban invest pred nekolku godini go napravi platoto pred glavniot vlez, no i terasata za vrabotenite. Orkestarsko- horskata i baletskata sala se donacija od strana na Tutunski kombinatSkopje (TKS), [vajcarskata ambasada ni donira{e del od baletskiot pod i audiooprema, Mermeri Prilep go sredija prostorot pred glavniot vlez, a gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, vo sorabotka so Ulici i pati{ta go donira{e slu`beniot parking na MOB”, veli Dejan Pro{ev, direktor na MOB.

 Najgolemiot kulturen nastan vo Makedonija, festivalot Ohridsko leto, sekoja godina finansiski e pomagan od pove}e kompanii


41 

OVE]E

 Dali se raboti za manifestacija na najvisok dr`aven rang ili pak, za amaterska teatarska pretstava na grupa sredno{kolski entuzijasti, kulturnite nastani vo Makedonija te{ko mo`e da opstojat bez finansiskata poddr{ka od biznisot Vip operator, kako op{testveno odgovorna kompanija, osven {to e oficijalen partner na Internacionalniot festival za filmska kamera Bra} a Manaki, poddr`uva i drugi

 Simon Trp~eski dobi pijano “stenvej”, vredno 120 iljadi evra, kako podarok od nekolku doma{ni biznismeni

istaknati umetnici, proekti i festivali. “Vo ramkite na svoeto rabotewe Vip operator se zalaga za vlo`uvawe vo vistinskite vrednosti. Celta e sekoga{ da im dademe pove}e na svoite korisnici, no i pove}e na zaednicata vo koja{to rabotime i `iveeme. Edna od oblastite na vlo`uvawe vo zaednicata i vo naredniot period e kulturata”, velat od Vip operator. Kako del od golem koncern so sedi{te vo Avstrija, zemja koja pretstavuva sinonim za

kultura, EVN ja preslika ovaa tradicija i vo Makedonija. Poddr`uvaweto na golemiot broj kulturni nastani vo zemjava e so cel da se neguvaat kulturnite vrednosti, no i da se napravi most me|u kulturite na pove}e narodi preku internacionalni proekti. “EVN dosega bila del od re~isi site pozna~ajni kulturni manifestacii, a nekoi od niv se Majski operski ve~eri, Ohridsko leto, davame poddr{ka za s$ {to ostana vo kulturnoto nasledstvo od golemiot To{e,

tradicionalnite manifestacii kako Gali~ka svadba, pove}e etnofestivali. Kako oficijalen partner na Makedonskata opera i balet, EVN e sponzor i na detskata opera “Jovan~e i Marika”. Pokraj brojnite pretstavi za decata vo Skopje, ovozmo`ivme ovaa pretstava da bide videna i od decata od ostanatite pogolemi gradovi vo dr`avata i toa tie za prvpat da prisustvuvaat na opera vo nivniot roden grad. Karavanot denovive prodol`i i so detskata pretstava “Kling


 42 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

Klang”, muzi~ko do`ivuvawe za najmladata publika. Buxetot za poddr{ka na op{testveno zna~ajni proekti vo golema mera e zavisen od finansiskata mo}na kompanijata”, veli Len~e Karpuzovska, menaxer za komunikacii vo EVN.

SPECIJALEN PRILOG fevruari 2012 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Dimitrie Tucovi} br 20, 1000 Skopje p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Igor Petrovski Avtor na prilogot: Ivana Koleva Silvana @e`ova Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk

BIZNISOT I POMAGAWETO NA KULTURATA

LABINA MITEVSKA filmski re`iser i producent

PODOBRO DA SI HUMAN OTKOLKU DA SE PER^I[ SO GRD XIP a b i n a M i te v s ka , direktorka na festivalot Bra}a Manaki, smeta deka pove}eto na{i menaxeri treba doprva da ja nau~at lekcijata za brend-identitet, no zabele`uva deka se slu~uva generacisko pomestuvawe. Postojat menaxeri koi znaat da ja prepoznaat dobivkata koja proizleguva od sponzorstvoto, izrazena preku zajaknuvawe na brendot. Prepoznatlivost i vidlivost koja gi nadminuva klasi~nite mediumi za reklamirawe i pozitivno vlijae kaj publikata i kaj potro{uva~ite. Festivalot Bra}a Manaki, koj lani be{e proglasen za najdobar dosega, ovie dve godini e pomognat od Vip operator, a taa sorabotka se poka`a kako uspe{na. “So Vip zapo~navme edna prekrasna detska programa, koja godinava be{e tolku posetena {to moravme da menuvame termini i sali za da gi primime site zainteresirani. Blagodarenie na doverbata so niv kako partner, se pojavija i drugi

L

vakvi seriozni sponzori, kako {to e [parkase banka, so koja isto taka imame neverojatno odli~na sorabotka. I kako i vo sekoja vrska koja se bazira na zaemno po~ituvawe i interes, taa }e bide podolgotrajna i podlaboka”, veli Labina.  Koj e vpe~atokot, dali kompaniite vlo`uvaat dovolno vo kulturata? Od poodamna se pra{uvam koga }e sfatat na{ive menaxeri i sopstvenici deka ako ja pobedime Anglija ili Germanija vo fudbal ili koga }e osvoime nekoja “Me~ka”, “Lav” ili “Palma” na nekoj internacionalen filmski festival, koga }e se pojavat na sledniot saem od nivnata industrija nivnite kolegi }e gi gledaat so zgolemen respekt. Kone~no, poslednive nekolku godini mnogu e aktuelno za~uvuvaweto na na{iot identitet. E pa onie {to raspolagaat so vi{okot kapital vo zemjava treba malku poentuzijasti~ki da se vklu~at vo na{eto kulturno i drugo afirmirawe za da se stekneme so po~it i simpatii i novi prijateli.  Kako se odnesuvaat potencijalnite sponzori otkako }e pobarate sponzorstvo? Baratelite na sponzorstvo se vo podredena situacija kon davatelite na sponzorstvo. I tuka toa e natopeno so ogromna doza arogancija i nekulturno i navredlivo odnesuvawe. Ili ne ve udostojuvaat so odgovor, ili se bezobrazni, ili mora da molite preku nekoi vrski i

posrednici, ili }e vi ponudat nekoja sme{na suma, a za vozvrat baraat brendirawe kako da u~estvuvaat so polovina ili tretina od buxetot. Od aspekt na kupuva~, potro{uva~, koga va{iot brend investira vo nekoj nastan na koj{to mu se raduvate, imate ~uvstvo na gordost zatoa {to znaete deka ste napravile dobar izbor. Ne se ~uvstvuvate ograben deka ste preplatile, bidej}i del od va{ite pari odat na poddr{ka na toj sport ili taa umetnost.  Koja e porakata do drugite firmi koi pote{ko odvojuvaat od buxetot za pomo{ na kulturata vo dr`avata? Mislam deka {to pobrzo }e sfatat deka so takvo odnesuvawe site se gubitnici, a najmnogu tie, i direktno i posredno. Direktno poradi ispu{tenata mo`nost da ostavat svoj pe~at na humana i blagorodna kauza, {to i nim bi im ja napolnilo du{ata pove}e od per~eweto vo grdiot xip. Potoa, poradi ispu{tenata mo`nost so svojot brend da odbele`at nastan koj za mnogu pomali pari }e im donese pogolema vidlivost. I kone~no, posredno gubat tie i site nie ako ni se svede op{testvenoto `iveewe na siroma{ni i na improvizirani manifestacii so koi nikoj ne }e mo`e da se gordee ni doma, ni vo svetot. Bez kulturna produkcija sekoj narod e osuden na is~eznuvawe. Ne treba da si dozvolime nesvesnost za vakvi seriozni pojavi so dalekuse`ni posledici.


foto: FILIP POPOVSKI

 44 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

 “Se menuva biznisopkru`uvaweto, se menuva pazarot, se menuvaat korisnicite, raste svesta za korporativna odgovornost, no i interesot na kompaniite za nea. Se menuvame i nie kako fondacii i sakame da napravime razlika. [to pogolemo vlijanie vrz {to pogolema celna grupa ili narodski ka`ano, so istite pari da pomogneme na {to pove}e lu|e i efektite da bidat dolgoro~ni, ne samo sega, tuku i utre”, velat Lea Lip{a i Radmila Јон~еvska.

K

oj e pristapot na Makedonski Telekom i T-Mobile kon op{testvenata odgovornost? Dali op{testvenata odgovornost treba da e del od biznisstrategijata? Lea Lip{a: Vo dene{no vreme korporativnata socijalna odgovornost e biznis-imperativ i sekoja uspe{na i moderna kompanija treba da planira kakvo vlijanie ima vrz svoite vraboteni, korisnici, partneri, okolinata i vrz celoto op{testvo, odnosno kako raboteweto na kompanijata vlijae vrz site zasegnati strani ili stakeholders.

LEA LIP[A pretsedatel na Fondacijata

Makedonski Telekom i TMobile imaat silno izrazena strate{ka opredelba za korporativna odgovornost i toa vo site segmenti – na ekonomski, ekolo{ki i na socijalen plan. ]e zboruvame za tretata alka – na{eto vlijanie i pridones kako kompanija vo op{testvoto, odnosno za filantropskata strana na korporativnata odgovornost.

T-Mobile za Makedonija

KORPORATIVNA O OSNOVA NA USPE

Zatoa, korporativnata odgovornost treba da e sostaven del od strategijata na kompaniite i toa ne samo na hartija, tuku da e integralen del od kompaniskite procesi. Na{ata kompanija ima silno izrazena strate{ka opredelba za korporativna odgovornost i toa vo site segmenti – na ekonomski, ekolo{ki i na socijalen plan. ]e zboruvame za tretata alka – na{eto vlijanie i pridones kako kompanija vo op{testvoto, odnosno za filantropskata strana na korporativnata odgovornost. Tuka spa|a rabotata na Fondacijata T-Mobile za Makedonija, koja e osnovana od T-Mobile vo 2002 godina, a od neodamna i na Fondacijata e-Makedonija, ~ij

osnova~ e Telekom.  Koi se celite i strategiite na dvete fondacii? Vo koi oblasti i so kakvi aktivnosti dejstvuvate? Lea Lip{a: Fondacijata TMobile za Makedonija e osnovana vo 2002 godina i e edna od prvite fondacii ~ij osnova~ e biznis-kompanija. Osnovana e na inicijativa na T-Mobile, kako del od strate{kata opredelba na kompanijata da bide lider vo korporativnata odgovornost vo Makedonija. Fokusot na fondacijata u{te od pred 11 godini ostana ist, a toa se decata, osobeno od socijalno ranlivi grupi i podobruvawe na kvalitetot na nivniot `ivot. No, na~inot na realizacija na donaciite i

na proektite e razli~en. Se menuva biznis-opkru`uvaweto, se menuva pazarot, se menuvaat korisnicite, raste svesta za korporativna odgovornost, no i interesot na kompaniite za nea. Se menuvame i nie kako fondacija i sakame da napravime razlika. [to pogolemo vlijanie vrz {to pogolema celna grupa ili narodski ka`ano, so istite pari da pomogneme na {to pove}e lu|e i efektite da bidat dolgoro~ni, ne samo sega, tuku i utre. Radmila Jon~evska: Fondacijata e-Makedonija e osnovana vo 2004 godina od strana na Makedonski Telekom AD–Skopje vo ~est na idejata na po~inatiot pretsedatel na Republika Makedonija, g. Boris Trajkovski - {irewe


RADMILA JON^EVSKA pretsedatel na Fondacijata

U{te od po~etokot Fondacijata T-Mobile za Makedonija raboti vrz osnova na volonterizam. Vrabotenite na T-Mobile, a sega i na Telekom se direktno vklu~eni vo rabotata na fondacijata i toa na site poliwa – vo administrativnata, kreativnata i vo operativnata rabota.

e-Makedonija

ODGOVORNOST E[NIOT BIZNIS i poddr{ka na pridobivkite od informati~ko op{testvo. Fondacijata e reosnovana ovaa godina, so istata zalo`ba, no so nova strategija i programa. Fokusot }e bide na dve oblasti: edukacija na {to e mo`no pove} e grupi gra|ani za upotrebata na informati~kite tehnologii i razvoj na informati~koto op{testvo, voop{to.  Kolku vlo`i kompanijata vo op{testveno odgovorni praktiki minatata godina? Radmila Jon~evska: Iako pridonesot nikako ne mo`e da se meri samo so pari, stanuva zbor za suma koja e solidna i za koja navistina mo`e da se zboruva deka pridonela. Vo 2011 godina preku kanalite koi direktno komuniciraat i poddr`uvaat

proekti od op{testvena va`nost kompanijata vlo`i okolu eden milion evra.  [to planirate vo 2012 godina? Lea Lip{a: Na krajot na minatata godina gi razgledavme sredstvata so koi raspolagame, efektite od donaciite vo minatite dve godini i realnata situacija vo Makedonija {to se odnesuva na op{testvenata odgovornost. Odborot na fondacijata spored ovie pokazateli napravi nova strategija, 2012–2015 godina, koja }e se temeli na partnerski proekti so organizacii koi imaat know how i rabotat vrz osnova na istra`uvawa i studii. Vtoriot stolb na na{ata strategija e pogolemo aktivirawe na biznis-

sektorot preku partnerski donacii. Tretiot stolb e upotreba na novi alatki za sobirawe sredstva – fund raising, direct SMS itn. Radmila Jon~evska: Vo 2012 godina predizvicite na digitalnata podelba i novite standardi vo informati~koto op{testvo }e se realiziraat preku otvorawe kompjuterski rabotilnici i edukativni centri i poddr{ka na inovacii na poleto na IT i IT-softver.  Dali smetate deka so promenite vo op{testvoto treba da se menuva i na~inot na vodewe na op{testvenata odgovornost? Radmila Jon~evska: Pred nekolku godini za op{testvena odgovornost se smetaa samo donacii

vo dobrotvorni celi ili pak, sponzorstva za kulturni ili za zabavni proekti. No, takviot ~isto filantropski model ima nekolku nedostatoci: ili rezultatot e ednokraten ili vo nekoi slu~ai zaednicata za koja e namenet proektot ne u~estvuva vo kreiraweto na programata. No, so liberalizacijata na pazarot kompaniite po~naa da baraat na~ini kako pove} e da se dobli`at do korisnicite i da ja dobijat nivnata lojalnost. Ottuka proizleguva i potrebata za vklu~uvawe na zaednicata i promena od sostojba na zavisnost na zaednicata od kompanijata kon partnerstvo me|u dvete strani. A denes na zaednicite, pove}e od koga bilo, im se potrebni resursite na kompaniite za ovozmo`uvawe na pokvaliteten `ivot na gra|anite. Kompaniite pak, od druga strana, treba da odberat sorabotki koi }e bidat soodvetni so nivnite celi i resursi, a odbraniot „partner” }e ima dopolnitelna vrednost na proizvodite i uslugite. Kako rezultat na ova, kompaniite } e treba da baraat soodvetni partneri za vistinski pridones vo op{testvoto, {to e sprotivno na dosega{niot na~in na rabota – organizaciite i zaednicite da baraat kompanii za realizacija na nivnite programi. Filantropskiot model e potreben vo na{eto op{testvo, no na vistinskiot na~in i za vistinska cel.  [to mislite za momentalnata situacija vo odnos na op{testvenata odgovornost vo Makedonija? Lea Lip{a: Makedonija e edna od prvite zemji vo Jugoisto~na Evropa koi imaat nacionalna agenda za korporativna odgovornost za periodot 2008-2012 godina, donesena od strana na nacionalno koordinativno telo za korporativna odgovornost. No, ova e lesniot del od zada~ata, t.e. teoretskiot. Koga stanuva zbor za primena na teorijata imame sosema druga situacija. Iako vo poslednite dve godini ima s$ pove}e nastani za promocija na konceptot na korporativna odgovornost, kompaniite i javnosta s$ u{te imaat mnogu op{to sfa}awe za temata. Najprvin, golem del od „igra~ite” vo op{testvoto imaat potreba da vlo`at vo op{testvoto, no naj~esto preku donaciite i sponzorstvata, zanemaruvaj}i gi site drugi socijalni, op{testveni i ekolo{ki aspekti na terminot, kako {to se delovnata etika, ~ovekovite prava, za{titata na `ivotnata

45


 46 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

sredina, razvojot na zaednicata, korporativnoto upravuvawe, rabotnata sredina, transparentnosta kon kupuva~ite i dostavuva~ite. Zna~i, prvata zada~a {to stoi pred site biznis-kompanii e da go pro{irat poleto na deluvawe. No, od druga strana, rapidno raste brojot na kompanii {to sakaat da pridonesat. Pred nekolku godini ima{e samo nekolku kompanii vo mediumite koi se pojavuvaa so korporativno odgovorni proekti. Denes toa ne e taka, naprotiv, osobeno vo odredeni periodi od godinata, na primer okolu Nova godina, mediumite se polni so prilozi za korporativna odgovornost. Dobrata strana e {to temata korporativna odgovornost po~nuva da stanuva to~ka za diskusija i bez razlika dali stanuva zbor za trend ili za manija, postoi `elba da se dade pridones za op{testvoto. Vtorata zada~a {to stoi pred site nas kako biznis-entiteti e realizirawe na filantropskiot model na korporativnata odgovornost na vistinskiot na~in, so vistinska strategija i fokus. Poentata e da se napravi vistinskata rabota. I na dvete poliwa site treba da porabotime.  Na koj na~in }e bidat poefektivni aktivnostite na kompaniite? Radmila Jon~evska: Iako mo`e da se ka`e deka sekoj ~ekor, sekoja aktivnost i sekoj pridones e dobar, bez razlika na goleminata, sepak, problemot vistinski }e se re{i prvo ako dobro se identifikuva, a potoa, ako mu se pristapi strate{ki, koordinirano i so zaedni~ki sili. Odnosno, kompaniite, vladiniot i nevladiniot sektor treba zaedno da planiraat i da implementiraat strategii so cel ovozmo`uvawe na pokvaliteten `ivot na site gra|ani vo zemjata. Zaednicata vo koja{to deluvame e zaedni~ka zaseg-

nata strana i zatoa treba da rabotime partnerski za da ja podobrime i da ja „razubavime”. Na ovoj na~in aktivnostite }e dobijat pogolem razmer, a so toa i javnosta pove}e }e doznae za niv. Dokolku ovie zaedni~i

sekoj so svojata ekspertiza, da sozdavaat prostor za novi re{enija na postojnite problemi. Na ovoj na~in op{testvoto }e ima vistinski benefit od kompaniite. I na ova treba da po~neme da rabotime.

Kompaniite,, vladiniot i nevladiniot sektor treba zaedno da planiraat r i da implementiraat r strater gii so cel ovozmo`uvawe u pokvaliteten `ivot na site gra|ani r vo zemjata. j Zaednicata vo koja{to j deluvame u e zaedni~ka zasegnata strana r i zatoa treba r da rabotime r partnerski r r za da ja podobrime i da ja „razubavime inicijativi ja motiviraat i javnosta da u~estvuva i da prezeme op{testveno odgovorni aktivnosti, toga{ bez somnevawe, vistinski }e napravime razlika. Ekspertite duri zboruvaat za ovaa sorabotka kako za vistinski na~in za izlez od krizata, sorabotka me|u trite sektori – vladiniot, nevladiniot i biznis-sektorot - i toa bez hierarhija, tuku

 Dali mo`e da se bide op{testveno odgovoren vo vreme na kriza? Lea Lip{a: Naj~estata pojava za vreme na kriza, sekako, e kratewe na tro{ocite. Kaj kompaniite toa se odrazuva preku odlo`uvaweto na investiciite, namaluvawe na buxetite za narednata godina itn. Od druga strana pak, baraweto na zaednicata za poddr{ka

i realizacija na socijalni i op{testveni proekti e najgolemo vo vreme na finansiska kriza. Zatoa, namaluvaweto na aktivnostite za korporativna odgovornost vo vreme koga na op{testvoto najmnogu mu e potrebna poddr{ka e pogre{na strategija. So ovie proekti kompaniite ne samo {to }e im pomognat na zaednicite da ja prebrodat krizata, tuku } e ja doka`at svojata gri`a za op{testvoto i idejata da bideme partneri za pokvaliteten `ivot. Za vreme na krizata ovaa strategija mo`ebi nema da ima finansiski benefit za kompanijata, no otkako ciklusot na kriza }e pomine vlo`eniot pridones sigurno }e go zgolemi profitot. Treba da se gleda za idnite generacii, ne samo za narednite nekolku godini. Denes potro{uva~ite sakaat da kupuvaat proizvodi od kompanii vo koi imaat doverba, dostavuva~ite sakaat da formiraat delovni partnerstva so kompanii na koi{to mo`e da se potprat, a vrabotenite sakaat da rabotat za kompanii kon koi imaat po~it. Namesto da se pra{uvame kako vlijae krizata na korporativnata odgovornost, treba da se pra{ame kako korporativnata odgovornost mo`e da vlijae vo vreme na kriza.  Колкu вработените se vklu~eni vo rabotata na fondaciite? Lea Lip{a: Eden od na{ite fokusi e podigawe na javnata svest za op{testvenata odgovornost i toa ja podrazbira ne samo nadvore{nata javnost, tuku i vnatre{nata, odnosno vrabotenite. U{te od po~etokot Fondacijata T-Mobile za Makedonija raboti vrz osnova na volonterizam. Vrabotenite na T-Mobile, a sega i na Telekom se direktno vklu~eni vo rabotata na fondacijata i toa na site poliwa – vo administrativnata, kreativnata i vo operativnata rabota. U~estvuvaat vo realizacija na proekti, predlagaat proekti, pomagaat na stranki za otvorawe broevi za donacii, ponekoga{ celi sektori pomagaat vo administrativnata rabota. Neodamna organiziravme akcija za donirawe u~ili{na oprema za deca od socijalno zagrozeni semejstva. Tuka vrabotenite ja imaa glavnata uloga, za{to kvalitetot i kvantitetot na donacijata zavise{e od nivnata humanost. Del od niv u~estvuvaa i vo predavaweto na donacijata na u~ili{teto \or|i Sugarev od Bitola, se dru`ea so decata,


47 

Dobrata strana e {to temata korporativna odgovornost po~nuva da stanuva to~ka za diskusija i bez razlika dali stanuva zbor za trend ili za manija, postoi `elba da se dade pridones za op{testvoto. Zada~ata {to stoi pred site nas kako biznis-entiteti e realizirawe na filantropskiot model na korporativnata odgovornost na vistinskiot na~in, so vistinska strategija i fokus. bea del od celiot nastan. Vakvi akcii se organiziraat kontinuirano – sobirawe hrana i obleka, donirawe kancelariski mebel itn. Vrabotenite volonteri go vodat i humanitarniot Novogodi{en karavan, za{to kako bez nivna pomo{ bi uspeale da podelime 900 paket~iwa i da organizirame pretstavi za decata od ranlivi grupi niz cela Makedonija? Na toj na~in vrabotenite se glavniot dvigatel na rabotata na fondacijata, no i menaxmentot, kako upraven odbor isto raboti na volonterska osnova. No, li~no mislam deka i ovaa rabota mo`e da se podigne na povisoko nivo i zatoa, vo 2012 godina planirame pro{iruvawe na mre`ata na volonteri, kako od kompanijata, taka i so nadvore{ni sorabotnici.  Dali po{irokata javnost e vklu~ena vo aktivnostite na fondaciite? Sorabotnici? Lea Lip{a: Najprvin, {irokata javnost vo smisla site gra|ani se vklu~eni vo donirawe sredstva preku broevite za donacii. I toa s$ pove}e. Minatata godina se sobraa gra|anski donacii od nad 20 milioni denari. Gra|anite poka`uvaat s$ pogolem interes i povisoka svest za op{testvena odgovornost na li~no nivo. Ovaa sostojba najdobro se gleda na stranicata na Facebook na fondacijata, kade {to sekojdnevno dobivame komentari, sugestii, predlozi, kako i podgotvenost da se vklu~at vo konkretni akcii. Tuka go gledam {ireweto na mre`ata na volonteri vo bliska idnina. Osven so poedinci, sorabotuvame so agencii, koi ni davaat poddr{ka so pro bono rabota na nastanite na fondacijata. Toa se agencii koi sorabotuvaat so na{ata kompanija, kako {to se Pristop, Karma, Publicis. I ovaa sorabotka e vo plan narednata godina da se pro{iri i da se fokusira. Sme sorabotuvale i sorabotuvame so lica od estradata, naj~esto za fund raising akcii za nekoja konkretna cel, kako {to se humanitarni koncerti.

I ona {to ni e vo plan i e del od strategijata – sorabotka so institucii, nevladini organizacii, humanitarni organizacii, zdru`enija na gra|ani, kako i sozdavawe partnerstva i zaedni~ko involvirawe na biznis-sektorot vo realizacija na proekti, so cel sobirawe pove} e sredstva za {to po{iroki celni grupi i so dolgoro~en benefit.  Kolku pomaga znaeweto i iskustvoto na mati~nata kompanija Doj~e telekom na poleto na op{testvenata odgovornost Radmila Jon~evska: Se razbira deka pomaga. Doj~e telekom e kompanija kade {to korporativnata odgovornost e strate{ka opredelba i e sfatena mnogu seriozno. I nie kako i drugite kompanii {to se del od Doj~e telekom sme vklu~eni vo globalnata strategija za korporativna odgovornost. No, iako ja prifa}ame globalnata strategija, nie deluvame lokalno. Ne sekoe op{testvo ima ista potreba od donacii vo zdravstvoto, na primer. Sekoe op{testvo ima razli~ni potrebi. Sekoe op{testvo ima

temelite. Na primer, koga ja po~navme sorabotkata so Sojuzot za gluvi i nagluvi sakavme da napravime komunikaciski proekt za pogolemo involvirawe na gluvite i nagluvite deca vo komunikaciskoto op{testvo. No,

D Denes potro{uva~ite r u sakaat da kupuvaat uu proizvodi r od kompanii vo koi imaat doverba, r , dostavuva~ite u sakaat da formiraat f r r delovni partnerstva r r so kompanii na koi mo`at da se potprat, r ,a vrabotenite r sakaat da rabotat r za kompanii kon koi imaat po~it specifi~ni ranlivi celni grupi. Na{ata zada~a kako korporativno odgovorna kompanija e da pridoneseme vo op{testvoto vo koe na{iot biznis ima uspeh i nosi profit, a toa e makedonskoto op{testvo. Kako i vo DT, na{iot fokus se decata od socijalno ranlivi grupi i podobruvawe na kvalitetot na nivniot `ivot. No, prioritetite se razli~ni. Ne mo`e da gradite ku}a od pokrivot, prvo se pravat

se soo~ivme so situacija kade {to na tie deca im be{e pove} e potrebna tehni~ka oprema za polesno izu~uvawe na znakovniot jazik i re{ivme da donirame tehni~ka oprema. Zna~i, nie rabotime spored strategija, no najmnogu vnimavame na vistinskata potreba.  Koj e va{iot li~en pridones i stav kon op{testvenata odgovornost? Lea Lip{a: Jas sum volonter

vo Fondacijata T-Mobile za Makedonija ve}e sedum godini i sum bila vklu~ena vo site aktivnosti, od akcii na teren do PR. Gi znam i gi sledam zakonite, uslovite i potrebite, no i lu|eto {to }e pomognat, i sakam da ja rabotam ovaa rabota. Vistinskiot ~ekor tuka go napravil menaxmentot na T-Mobile {to go videl potencijalot i go iskoristil. A toa e najbitno ne samo za korporativna odgovornost, tuku i za samiot biznis – menaxment otvoren za novi idei i promeni. Radmila Jon~evska: Poslednite tri godini aktivno sum vklu~ena vo aktivnostite za op{testvena odgovornost na kompanijata i iskreno veruvam deka kompaniite treba da gi pomagaat op{testvenite promeni preku biznisot. No, za da se slu~i toa sekoj od nas treba da se zalo`i za vklu~uvawe na op{testveno odgovorni praktiki vo svoeto rabotewe. Samo na toj na~in op{testvenata odgovornost } e stane totalen priod kon biznisot. Ova e ednostavno novata realnost na delovnoto rabotewe, koja treba i mora da ja prifatime.


 48 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

 Zadovolstvo ni e koga zaedno so na{ite prijateli, kolegi i klienti }e realizirame proekt od tipot rekonstrukcija na ZOO Skopje, ureduvawe i popravki na Detskiot kreativen centar vo Skopje, obnova i opremuvawe na igroteka za deca bez roditeli vo Bitola, obnova i opremuvawe na Detskata klinika za hirurgija i mnogu drugi proekti p{testvenata odgovornost treba da e nerazdelen del od raboteweto na sekoja kompanija, zatoa {to site proizvodi i uslugi koi kompanijata gi sozdava i gi nudi prvi~no se nameneti za zadovoluvawe na potrebite i `elbite na klientite od opkru`uvaweto i posebna gri`a treba da se vodi za odr`uvawe i za podobruvawe na toa opkru`uvawe. Sekako, op{testvenata odgovornost se gleda niz pove}e razli~ni

O

 ZOO Skopje, juni/avgust 2010

STOPANSKA BANKA AD-SKOPJE

OP[TESTVENATA ODGOVORNOST NE E SAMO OBVRSKA, TUKU I ZADOVOLSTVO prizmi i mo`e da se protolkuva razli~no, no na krajot na denot, potrebno e pokraj svojata osnovna dejnost, kompanijata da najde drugi na~ini da pridonese za op{testvoto vo koe{to funkcionira. Stopanska banka AD–Skopje, kako banka so najdolga tradicija na makedonskiot pazar od dale~nata 1944 godina, ostvaruva postojan pridones za op{testvoto na razli~ni na~ini i gordi sme {to site generacii vo bankata ovoj princip na rabota go imaat kako navika vo svoeto rabotewe. Ottuka, za nas op{testvenata odgovornost ne e samo odgovornost, tuku i zadovolstvo. Zadovolstvo ni e koga zaedno so na{ite prijateli, kolegi i klienti }e realizirame proekt od tipot rekonstrukcija na ZOO Skopje, ureduvawe i popravki na Detskiot kreativen centar vo Skopje, obnova i opremuvawe na igroteka za deca bez roditeli vo Bitola, obnova i opremuvawe na Detskata klinika za hirurgija i sl. Dopolnitelno, zadovolni sme koga zaedno so na{ite sorabotnici }e proslavime lokalni praznici, }e organizirame denovi na kariera, edukativni nastani, tradicionalni proekti, kako na pr. masoven ru~ek po povod sveti Nikola vo Prilep, “Spitijada” vo Peh~evo, sportski igri na studenti ili penzioneri itn. Sekako, postojat brojni institucii vo Makedonija so koi sme vo dolgogodi{na

 Donacija za Institut po belodrobni zaboluvawa Kozle, noemvri 2011

sorabotka, zatoa {to cenime deka tradiciite treba da se odr`uvaat i nastanite sekoja godina treba da se podobri i pomasovno poseteni. Takvi se Ohridsko leto, Music Square, Strumi~ki karneval, [arplaninski kup, Simon Trp~evski, Mil~o Man~evski, Boris Trajanov i sl. No, vrabotenite vo bankata sekoga{ baraat i na~in za socijalizacija so klientite, pa taka, ve}e dve godini po red organizirame letni i zimski kulturni aktivnosti so koi na klientite im davame mo`nost da posetat interesni kulturni i zabavni sodr`ini i da se odmorat od letnite gore{tini ili da gi stoplat zimskite denovi. Toa {to gi pravi na{ite aktivnosti posebno uspe{ni i zna~ajni e faktot {to proizleguvaat od inicijativi na

 Detski kreativen centar, maj 2009

vrabotenite od site pozicii na bankata i toa pridonesuva da imame raznovidnost po tip, lokacija i na~in na realizacija. Sekako, vakviot na~in na rabota nalaga tim od bankata da bide postojano posveten na selekcija na idei i predlozi, evaluacija na prednostite od sekoj odreden proekt i predlog za na~in na realizacija. Tokmu zatoa, priznanijata koi doa|aat do bankata, kako {to e poslednata nagrada od Stopanska komora na Makedonija za kompanija-najgolem donator, ni doka`uvaat deka sme na vistinskiot pat vo korporativnoto op{testveno rabotewe. I vo godinite na rast i razvoj, i vo godinite ispolneti so turbulentni dvi`ewa bankata ostanuva posvetena na svojata misija, vizija i strategija da razviva i da voveduva inovativni bankarski proizvodi, so koi ne samo {to }e gi zadovoli, tuku i }e gi anticipira barawata na klientite i }e ostane da bide finansiski partner na kompaniite i na semejstvata vo Makedonija. Vo godinite {to sleduvaat ostanuvame na pozicijata lider i inovator na bankarski proizvodi, a istovremeno i odgovoren korporativen gra|anin. Sekoja na{a idna aktivnost - delovna ili op{testvena - }e ja zapo~nuvame, }e ja vodime i }e ja realizirame so na{eto osnovno moto, sekoga{ “na va{a strana”.


KOLKU SE OP[TESTVENO ODGOVORNI MAKEDONSKITE FIRMI VO VREME NA KRIZA?

I GODINAVA ]E GO ODVRZAT ]ESETO ZA POMO[ NA ZAEDNICATA

 Iako mnogumina stravuvaa deka vo trkata za odr`uvawe na likvidnosta na firmite vo vreme na kriza najprvin }e se kratat buxetite za op{testveno odgovorni aktivnosti, makedonskite kompanii, sepak, poka`aa deka imaat menaxeri i sopstvenici na koi filantropijata im e silna strana IVANA KOLEVA Koleva@kapital.com.mk

akedonskite kompanii ne zaboravija da bidat op{testveno odgovorni duri i vo krizni vremiwa. Iako mnogumina stravuvaa deka vo trkata za odr`uvawe na likvidnosta vo raboteweto na firmite tie vo stavkata tro{oci prvo } e kratat od sredstvata za vlo`uvawe vo zaednicata, sepak, makedonskite kompanii imaat menaxeri i sostvenici na koi filantropijata im e silna strana. Interesen e i faktot {to ne samo golemite, tuku i malite i srednite pretprijatija s$ pove}e se vklu~uvaat vo op{testveno odgovornite praktiki. Duri vo praktikata se slu~uva ~esto i sopstvenicite i pretpriema~ite na malite pretprijatija da imaat odgovoren odnos kon zaednicata, a sepak, da ne bidat svesni deka se op{testveno odgovorni biznisi. Kompaniite ne gi skratija nitu

M

buxetite za ovie praktiki. Makedonskata delovna zaednica poka`uva s$ pogolema zrelost na ova pole, a biznismenite vo zemjava potvrdija deka ja znaat ulogata na biznis-felata vo popolnuvaweto na prazninite vo op{testvoto. I vo svetot se slu~uvaat isti trendovi, iako prisustvoto na globalnite igra~i na svetskiot pazar vo ostanatite zemji diktira novi trendovi na op{testvena odgovornost, koi vo bliska idnina poleka, no sigurno }e stanat realnost i vo Makedonija. I profesorot Kim Moler, glaven i odgovoren urednik na Oksford

risr~ (Oxford Research) vo Anglija, veli deka svetot nikoga{ nema da se vrati na sostojbata vo koja se nao|a{e pred krizata od aspekt na op{testvenata odgovornost. “Pravilata na igra se menuvaat, a vrednostite vrzani za odr`livosta i za odgovornosta gi potkrepuvaat ovie novi pravila. Za investitorite, potro{uva~ite, vrabotenite i za politi~arite ve}e nema da bidat prifatlivi al~nosta, nepo~ituvaweto na `ivotnata sredina i apetitite za brza zarabotka, koi bea i pri~ina za krizata”, veli profesorot

od Oksford. Dodava i deka korporativnata op{testvena odgovornost e klu~niot uslov za odr`liva globalna pazarna ekonomija, pa zatoa i kompaniite }e mora da ja primenuvaat kako uslov ako sakaat da go zadr`at pravoto na rabotewe na toj globalen pazar. Menaxerite na pove}e makedonski kompanii koi gi anketira{e “Kapital” se ednoglasni deka e vistinska ludost da se zaboravi na op{testvenata odgovornost vo te{ki vremiwa. Site velat deka i vo godi{nite planovi za 2012 godina planiraat opredelen buxet za vlo`uvawa vo zaednicata, no i deka nema da gi kratat buxetite poradi krizata. Goran Antevski, generalen menaxer na Rade Kon~ar Tep, kompanija od metalnata i od elektroindustrijata, veli deka godinava planira da odvoi okolu 15.000 evra za op{testveno odgovorno rabotewe na kompanijata. “Godinava }e investirame vo na{ata farbara. Ako sega taa preku filterite ispu{ta boja vo vozduhot i go zagaduva do 7%, so investicijata }e go namalime zagaduvaweto na 4%. Iako toa mo`ebi ne se mnogu golemi pari, sepak, efektite za `ivotnata sredina se ogromni, a toa e mnogu va`no”, veli toj. Antevski veli deka ne planira da zapre so ovie aktivnosti vo vreme na kriza. Razmisluva i na mo`nostite za investirawe vo sportot, koj za niv }e donese i beplatna reklama i nekoi stimulacii {to so promenite vo zakonot sega se pottik za kompaniite da bidat op{testveno odgovorni kon zaednicata. Dodava deka iako kompanijata raboti od 2006 godina, ve}e vo 2007 godina zapo~nala so op{testveno odgovorni praktiki. Na po~etokot vo prvite tri godini od raboteweto najmnogu bile koncentrirani na namalu-

49 


 50 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

@IVKO MUKAETOV

GENERALEN DIREKTOR NA ALKALOID

“I godinava odlu~ivme da prodol`ime so humanitarnite aktivnosti i da & pomogneme na najranlivata kategorija pacienti, decata so kancerogeni zaboluvawa. Humanitarnata akcija “Bidi mi prijatel”, Alkaloid }e ja sproveduva vo sorabotka so zdru`enieto BorkaZa sekoj nov den. Za celite na ovoj proekt }e se izdvojat minimum 1,2 milioni denari od proda`bite na brendot Bekutan.”

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

VENERA KRLIU

POTPRETSEDATEL NA UPRAVEN ODBOR NA AMERIKAN KOLEX

“Op{testveno odgovornite aktivnosti na univerzitetot Amerikan kolex }e prodol`at so isto tempo i godinava. Dosega za brojnite aktivnosti i proekti naj~esto ni pomaga{e i biznis-zaednicata, preku sopstveni sredstva, no i studentite, koi sekoga{ se podgotveni da organiziraat humanitarni akcii.”

vaweto na tro{ocite vo raboteweto, {to vlijaelo pozitivno i na zagaduvaweto na `ivotnata sredina. “Na po~etokot celta ni be{e da go namalime otpadot i ispu{taweto na jaglerod dioksid vo vozduhot. Na godi{no nivo investiravme okolu 4% od godi{niot prihod vo tie aktivnosti i toa ne bea sredstva za zanemaruvawe, a davaa odli~ni rezultati. Podocna se svrtevme pove}e kon filantropijata i sponzorstvata i donaciite za humanitarni

celi, za {to odvojuvavme i do 0,5% od godi{niot prihod”, veli Antevski. I Venera Krliu, potpretsedatel na Upravniot odbor na Amerikan kolex vo Skopje, veli deka op{testveno odgovornite aktivnosti na univerzitetot } e prodol`at so isto tempo. Za brojnite aktivnosti i proekti naj~esto im pomaga i biznis-zaednicata, so sopstveni sredstva, no i studentite, koi sekoga{ se podgotveni da organiziraat humanitarni akcii. “Generalno, vlo`uvawata vo zaednicata se naso~eni kon obrazovanieto i kon humanitarnite celi. Od 2006 godina redovno organizirame po nekolku vakvi proekti vo godinata. Na primer, dr`ime obuki naso~eni kon pogolemo obrazovanie na zaednicata, donirame stara obleka vo centrite za zgri`uvawe na bezdomnite lica, renoviravme nekolku sobi vo Detskata klinika vo Skopje, organiziravme brojni akcii za decata od SOS Detskoto selo so pomo{ na klubovite Lajons (Lion`s) i Roteri...”, veli Karliu. Dodava deka vo krizni vremiwa ne treba da se zaboravaat vakvite aktivnosti, zatoa {to tie se mnogu va`ni za zaednicata.


OP[TESTVENATA ODGOVORNOST NE E SAMO MARKETING Nekoi pretstavnici od bizniszaednicata ne se sigurni kolku vlijae op{testvenata odgovornost vrz profitabilnosta na kompaniite na dolg rok, a kako pri~ina go naveduvaat i toa deka ne sekoga{ tie aktivnosti se mediumski pokrieni i iskomunicirani vo javnosta. Poznava~ite na ovaa problematika komentiraat i deka ne treba na kompaniite celta sekoga{ da im bide pravewe marketing od ovie aktivnosti. Iako, za `al, velat deka postojat i takvi kompanii koi davaat mnogu pove}e pari za marketing otkolku za sredstva donirani vo zaednicata. Daniel Xekov, menaxer za proda`ba vo Ading, veli deka KOO-praktikite nemaat mnogu golem efekt vrz ostvaruvaweto na profitot na kompanijata, zatoa {to retko gi pokrivaat so marketing i so mediumi. “Najgolemite efekti od op{testveno odgovornite aktivnosti vo raboteweto na Ading gi ~uvstvuvame preku vlo`uvawata vo studentite. Vo niv prepoznavame dobri idni kadri za regrutirawe, koi pak, direktno vlijaat na rezultatite na raboteweto na kompanijata”, veli Xekov. Ading vo 2012 godina ima planiran buxet za donacii, a }e prodol`i i da dodeluva nagradi za najdobrite studenti od Grade`niot i od Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Kompanijata sekoga{ & izleguva vo presret i na op{tinskata vlast, a za vreme na sne`nite denovi Ading mu otstapil i eden bager na gradot Skopje za ras~istuvawe na snegot od ulicite. Pomognale so sredstva i vo Zoolo{kata gradina vo Skopje, no i vo restavracijata na mnogu manastiri {irum Makedonija. @ivko Mukaetov, generalen direktor vo Alkaloid, veli deka dobrata strana od svetskata ekonomska kriza e {to site kompanii gi nau~i pametno i vnimatelno da se odnesuvaat so kapitalot. “Iako posledicite od udarot s$ u{te se ~uvstvuvaat, na poleto na korporativnata op{testvena odgovornost Alkaloid ne napravi drasti~ni izmeni, tuku vnimatelna selekcija. Duri mo`am da ka`am i deka korporativno op{testvenite aktivnosti se intenziviraa. Odlukata za toa kade i vo koj proekt treba da se alocira del od profi-

ZO[TO E DOBRO KOMPANIITE DA IMAAT KOO VO VREME NA KRIZA?  INOVACIJA - implementacijata na KOO-modelot mo`e da se oceni kako inovacija, a toa e klu~en koncept za dolgoro~en pretpriemni~ki opstanok, {to pak, e logi~na cel na kompaniite vo krizni situacii;  PRIJATNA RABOTNA ATMOSFERA - KOO ja obezbeduva sakanata rabotna atmosfera, vo koja preovladuva motivacijata, a toa e odli~en pristap za krizni periodi;  ULOGATA NA AKCIONERITE - dava mo`nost za adekvaten tretman kaj akcionerite i ja menuva nivnata mo`na pozicija od rizik vo firmata vo eden celokupen stav na korporacijata;  BIZNIS-STRATEGIJA - se zajaknuva biznisstrategijata na kompanijata, {to e mnogu zna~ajno vo vreme na kriza; tot na kompanijata ja pravi tim sostaven od eksperti od razli~ni oblasti vraboteni vo Alkaloid”, veli Mukaetov. Toj priznava deka e i golem qubitel na sportot, pa preku negovata kompanija }e dade poddr{ka i za plasman na rakometnata i na ko{arkarskata reprezentacija na Letnite olimpiski igri vo London. Isto taka, vo zemjava Alkaloid }e bide organizator na dve me|unarodni stru~ni medicinski sredbi, no i na sobir od isklu~itelna va`nost za kreiraweto prosperitetna ekonomska klima vo dr`avata. “I godinava odlu~ivme da prodol`ime so humanitarnite aktivnosti i da & pomogneme na najranlivata kategorija pacienti, decata so kancerogeni zaboluvawa. Humanitarnata akcija “Bidi mi prijatel”, Alkaloid }e ja sproveduva vo sorabotka so zdru`enieto Bor-

 PAZARNA POZICIJA - KOO-modelot ja zajaknuva pozicijata na kompanijata na pazarot, {to vo kriza e pove}e od dobredojdeno;  SAMODOVERBA NA INVESTITORITE - ja vra} a doverbata na investitorite vo vreme na kriza, zatoa {to ja smetaat kompanijata za odgovorna;  DLABOKI VNATRE[NI REPERKUSII KOO-aktivnostite go teraat menaxmentot da razmisluva dlaboko za strate{kite celi na kompanijata, odkoi najva`en e nejziniot uspe{en opstanok i rast.

51 

Izvor: International Journal of Economic Sciences and Applied Research

Profesor d-r KIM MOLER GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK NA OXFORD RESEARCH

“Pravilata na igra se menuvaat, a vrednostite vrzani za odr`livosta i odgovornosta gi potkrepuvaat ovie novi pravila. Za investitorite, potro{uva~ite, vrabotenite i za politi~arite ve}e nema da bidat prifatlivi al~nosta, nepo~ituvaweto na `ivotnata sredina i apetitite za brza zarabotka, koi bea i pri~ina za krizata.” ka-Za sekoj nov den. Za celite na ovoj proekt }e se izdvojat minimum 1,2 milioni denari od proda`bite na brendot Bekutan”, veli prviot ~ovek na Alkaloid i dodava deka nad tri milioni denari }e bidat potro{eni godinava za site KOO-aktivnosti.

I BANKITE VO ZEMJAVA OP[TESTVENO ODGOVORNI VO VREME NA KRIZA inansiskiot sektor vo Makedonija, generalno, e mnogu vklu~en vo op{testveno odgovorni aktivnosti. I godinava prodol`uvaat brojnite proekti na bankite vrzani za KOO i vlo`uvawe vo zaednicata, a pretstavnicite na finansiskiot sektor so osobena qubov raska`uvaat kolku sakaat da & pomognat na zaednicata na koja{to & pripa|aat. Strate{kata cel na Komercijalna banka na ova pole e naso~ena kon gradeweto na svesta na poedinecot kako odgovorna edinka vo op{testvoto. Ottamu velat deka odli~no sorabotuvaat so visokoobrazovnite institucii, a so pet fakulteti imaat potpi{ano i memorandumi za sorabotka. “Vo tek e i realizacijata na proektot “Fabrika na znaewe” so studentite od FON”, soop{tuvaat od bankata. A tuka se i nivnite brojni proekti, kako “@eni za `eni”, za rabota so `enite `rtvi na semejnoto nasilstvo, proektot “Nade`” za zgri`uvawe i edukacija na decata od ulicata od [uto Orizari,

F

sorabotka so Crveniot krst za gri`ata za hendikepiranite deca i mnogu drugi aktivnosti. TTK banka pak, veruva deka ne e tolku va`na goleminata na buxetot kolku {to e va`no da daruvate qubov koga sakate da doprete do zaednicata. Iako e banka, sredna po golemina, TTK minatata godina dobi nacionalna nagrada vo kategorijata vlo`uvawe vo zaednicata, kako edinstven pretstavnik od finansiskiot sektor. Od [parkase Banka, pak velat deka za niv op{testvenata odgovornost pretstavuva moralna obvrska. “ Donaciite se samo edna alatka preku koi vlo`uvame vo zaednicata. Za nas e predizvik aktivnostite da gi nadminat ednokratnite donacii i ograni~enata upotreba za promotivni celi, so namera tie da prerasnat vo dolgoro~ni , razvojni investicii so objektivno merlivo pozitivno vlijanie vrz blagosostojba na zaednicata”, velat ottamu.


OP[TESTVENATA ODGOVORNOST NE NOSI SAMO DOBAR IMIX

DOBRATA REPUTACIJA GO “BILDA” PROFITOT NA KOMPANIITE uri 94% od amerikanskite menaxeri i 86% od investitorite veruvaat deka so dobra reputacija se postignuvaat podobri delovni rezultati, velat najnovite istra`uvawa na ovaa tema. Profitot na op{testveno odgovornite kompanii e pogolem za 18%. Edna pettina od evropskite potro{uva~i se podgotveni da platat pogolema suma za proizvod na op{testveno odgovorna firma. Kompanijata Koka Kola nikoga{ ne gi osporuva{e zabele{kite deka planetarno najpopularniot pijalak pridonesuva za debeleewe. Naprotiv, se vklu~i vo kontinuirano prou~uvawe na debeleeweto. Mnogumina vo ovoj nejzin poteg vidoa ve{t trik i go narekoa “postmoderno sponzorstvo” ili filantropija. Drugi pak, uka`uvaa deka kompanijata specifi~no reagira otkako konkurentniot pijalak prevzede pogolem del od pazarot me|u postarite Amerikanci. No, istra`uva~ite na Institutot za delovna etika od Wujork objas-

D

nuvaat deka liderite razmisluvaat so logikata na 21-ot vek i se odnesuvaat vo soglasnost so pravilata za koi se pretpostavuva deka }e bidat glavna tehnika na dobivawe doverba kaj kupuva~ite vo idnina. Stanuva zbor za stil koj vo poslednite godini se definira kako op{testveno odgovorno odnesuvawe, usvoeno od top-menaxmentot kako delovna filozofija. Se izrazuva niz posvetenost na kompanijata kon ekonomskiot razvoj, zgolemuvawe na standardot na vrabotenite vo kompanijata i nivnite semejstva, kako i kon podobruvawe na `ivotot na zaednicata vo celina. Za mnogu kompanii takvoto odnesuvawe izgleda dale~eno i nestvarno. Samo dovolno silnite kompanii razmisluvaat za balansirawe me|u profitot i korista na zaednicata vo koja kompanijata ja ostvaruva dobivkata. Celta e da se vospostavi uramnote`en odnos vo koj nema da gubi ni kompanijata, ni nejzinoto opkru`uvawe. Pritoa, stanuva zbor za posakuvan stav na

 Negativen primer na vleguvawe vo zamkata na naglo razbudenata “gri`a” e svetskiot gigant za sportska oprema Najki. Po obvinuvawata za zloupotreba na detskata rabota vo zemjite na Dale~niot Istok, kompanijata se obide da se iskupi so brojnite donatorstva i sponzorstva. Naglata aktivnost na kompanijata javnosta ja prepoznala kako “kupuvawe dobra volja” i reagirala so namaleno kupuvawe na proizvodite od ovoj poznat brend.

menaxerite i nivno svoevolno odnesuvawe vo ovoj pravec, a ne za zakonsko prinuduvawe {to }e ja naso~i firmata kon “robinhudovsko” odnesuvawe. Vakvoto odnesuvawe na kompaniite i na nivnite menaxeri e sostaven del od kreiraweto strategija za pozicionirawe vo javnosta.

MAKEDONSKI KOMPANII SO ZAPADWA^KI KOO-PRAKTIKI

Iako generalnata konstatacija na po{irokata javnost vo Makedonija e deka svesta za korporativnata op{testvena odgovornost, KOO, s$ u{te e na nisko nivo, sepak, postojat kompanii koi{to gri`ata za zaednicata ja praktikuvaat kako delovna strategija, pove}e godini nanazad. Toa prete`no se kompanii so stranski kapital, velat poznava~ite na prilikite, koi{to imaat implementirano standardi i prinicipi na praktikuvawe KOO razvieni ve}e podolgo vreme vo svoite mati~ni kompanii. Makedonski Telekom i T-Mobile, Cementar-

nica Usje, Pivara a.d. Skopje, Makstil, One, Vip operator, Stopanska banka se samo del od kompaniite so stranski sopstvenik koi{to KOO ja praktikuvaat ne samo kako donacii i sponzorstva za kulturni ili sportski nastani, tuku ja imaat vtkaeno vo svoite strate{ki opredelbi za dolgoro~en razvoj. “Nie gi sledime na{ite delovni celi na eti~ki i na op{testveno odgovoren na~in, pridonesuvaj} i za dobrosostojbata na na{ite vraboteni, nivnite semejstva, zaednicata i na op{testvoto vo celina. Pritoa, se zalagame “Da gi ubla`ime i da gi namalime na{ite vlijanija, pritoa ~inej} i pove}e dobro”. Cementarnica Usje a.d. Skopje e potpisnik na Inicijativata na Globalniot dogovor na Obedinetite nacii i gi po~ituva desette principi koi se odnesuvaat na ~ovekovi prava, odgovornost kon `ivotnata sredina i odgovornost protiv site formi na korupcija i mito”, velat vo Cementarnica Usje. Za volja na vistinata, i vo pove}e pogolemi “makedonski” doma{ni kompanii, kako {to

 Kompanijata Koka-Kola nikoga{ ne gi osporuva{e zabele{kite deka planetarno najpopularniot pijalak pridonesuva za debeleewe. Naprotiv, se vklu~i vo kontinuirano prou~uvawe na debeleeweto. Kompanijata od Atlanta priznava deka i kako proizveduva~ na gazirani pijalaci ja zagaduva atmosferata so jagleroden-dioksid, no u~estvuva vo baraweto re{enie za namaluvawe na emisijata na {tetni gasovi vo atmosferata.

53 


 54 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

 Edna pettina od evropskite potro{uva~i se podgotveni da platat pogolema suma za proizvod na op{testveno odgovorna firma se Alkaloid ili Komercijalna banka, na primer, KOO isto taka e edna od nivnite osnovni vrednosti i e vtemelena vo site segmenti od nivnoto rabotewe. Serioznosta vo namerite na makedonskite kompanii KOO da se tretira kako aktivnost na dolg rok, a ne samo incidentni donacii i sponzorstva, se gleda i preku formiraweto fondacii, kakvi {to se T-Mobile za Makedonija i e-Makedonija na T-Mobile i Makedonski Telekom ili pak, fondacijata Traj~e Mukaetov na Alkaloid. “Naj~esto, vistinskite vlo`uvawa vo zaednicata sozdavaat efekti koi kompanijata mo`e da gi po~uvstvuva na indirekten na~in i toa na dolg rok. Dobar primer za na{ata posvetenost se vlo`uvawata vo makedonskiot rakomet, koi vo kontinuitet traat pove}e od 30 godini”, veli Maja MuratovskaЧangovska, specijalist za odnosi so javnosta vo Pivara Skopje.

OP[TESTVENATA ODGOVORNOST DA NE BIDE KUPUVAWE NAKLONETOST

Makedonskite kompanii pri gradeweto na svojot imix na op{testveno odgovorni kompanii treba da gi koristat i dobrite, no i lo{ite iskustva na poiskusnite svetski kompanii. Steknuvaweto imix e dolga, postepena i te{ka rabota, koja ne smee da bide napadna za da ne se padne vo gre{ka, za{to potencijalnite kupuva~i odgovornoto odne-

PREKU VOLONTERSTVO DO NAPREDOK VO KARIERATA?

M

alku makedonski kompanii primenuvaat korporativno volontirawe kako del od op{testvenata odgovornost. Iako vo svetot ova e odamna razviena praktika, posebno kaj golemite igra~i na globalniot pazar, vo zemjava na prsti se brojat tie kompanii. Malkumina od makedonskite menaxeri i biznismeni znaat i deka volontiraweto e del od filantropijata, no i deka tokmu preku korporativnoto volonterstvo tie mo`at da gi prepoznaat idnite lideri vo kompanijata. Za razlika od anga`manot na vrabotenite na rabotnoto mesto, kade {to tie imaat stroga hierarhija koja mora da ja po~ituvaat, kaj volonterstvoto spontano se poka`uvaat rodenite lideri i organizatori. Mnogu ~esto vo svetot se slu~uva preku volonterskite denovi nekoj

suvawe go do`ivuvaat kako “pravdawe” pred javnosta. Vo zamka na naglo razbudenata “gri`a” vlegol i svetskiot lider Najki. Po obvinuvawata za zloupotreba na detskata rabota vo zemjite na Dale~niot Istok, toj se obidel da se iskupi so brojnite donatorstva i sponzorstva. Naglata aktivnost na kompanijata javnosta ja prepoznala kako “kupuvawe dobra volja” i reagirala so namaleno kupuvawe na proizvodite od ovoj poznat brend. S$ ostanalo isto: kvalitetot na patikite, dostapnosta, cenite... Edinstveno se naru{il imixot, {to rezultiralo so drasti~en pad na proda`bata. Neprimenuvaweto na op{testvenata odgovornost vo rabotniot stil na kompanijata bilo nivnata slaba to~ka, koja skapo ja pla} aat. Na sli~en na~in pogre{ila i edna fabrika za hartija vo Nova Anglija. Obvineta za zagaduvawe na rekite, po~nala prekumerno da kupuva filtri za pro~istuvawe, ne povikuvaj}i gi na sorabotka drugite zagaduva~i, pa javnosta ovaa

vraboten da dobie unapreduvawe vo karierata. Za volonterstvoto e va`no da se znae i deka toa treba da se odviva za vreme na rabotnite denovi, naj~esto edna{ vo mesecot ili nekolku pati vo godinata. Ovie op{testveno odgovorni praktiki ne ~inat nitu pari, nitu materijalni sredstva. Najgolemiot benefit od korporativnoto volontirawe e vo prenesenite iskustva i znaeweto. Kompaniite koi go praktikuvaat treba samo da im dozvolat na vrabotenite da otsustvuvaat od rabota, {to na nekoj na~in, se do`ivuva i kako tim-bilding, koj e najgolem motivator vo raboteweto. Vo Makedonija naj~esto vrabotenite imaat korporativno volontirawe za Denot na drvoto, a kako redovna praktika treba s$ pove}e da se razviva i vo idnina.

REPUTACIJATA POVREDNA OD KAPITALOT Public Relations ili odnosi so javnosta ne se samo odnos so mediumite, tuku i odnos so potro{uva~ite i so op{testvenata zaednica, voop{to. Za da se ostvari krajnata cel - {to pogolema reputacija na kompanijata - op{testvenata odgovornost e neophodna. Reputacijata deneska se sfa}a kako zna~aen, pa i najbiten kapital za ekonomijata na 21-ot vek. Ve}e odamna vo vkupnata vrednost na svetskite kompanii reputacijata u~estvuva mnogu pove} e od samiot kapital. Klasi~noto vrednuvawe na firmata po osnov na osnovni i obrtni sredstva se napu{ta, a pogolemo zna~ewe dobiva nematerijalnata sopstvenost: trgovskata marka, intelektualnata sopstvenost, mre`ata na potro{uva~i, kvalitetot na vrabotenite, organizaciskata struktura i reputacijata. U{te pove}e, ugledot s$ pobrzo stanuva ona po {to kompanijata se razlikuva na pazarot - to~ka na razlika. Na Zapad preduslov za izlez na pazarot pretstavuvaat kvalitetot na stokite i uslugite. Poradi prezasitenosta na pazarot so kvalitetni proizvodi i nivnite povolni ceni, osnovnata razlika me|u niv e imixot na kompanijata ili vrednosta na brendot. Zatoa, ne iznenaduva faktot {to imeto na firmata e 96% od vkupnata vrednost na kompanijata Koka-Kola, a 84% od vrednosta na Amerikan ekspres. hiperaktivnost ja ocenila kako “kupuvawe naklonetost”. Firmata investirala premnogu i bankrotirala, a 500 rabotnici

ostanale bez svoite rabotni mesta. Ishodot e negativen, kako za kompanijata, taka i za okolinata.


 56 SPECIJALEN PRILOG KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

BROJ 644  29/02/2012 www.kapital.mk

 Javnosta ve}e ja prepoznava TTK banka kako kompanija koja iskreno se gri`i i vlo`uva vo blagosostojbata na zaednicata vo koja deluva i toa ne samo so svojata finansiska poddr{ka, tuku i vo uloga na donator, mentor i preku anga`man na svoite resursi.

I

zminatite godini vidno e prisustvoto na TTK banka vo uloga na op{testveno odgovorna kompanija. Na {to se dol`i ova? Kako del od biznis-sektorot, TTK banka vo svoeto rabotewe se gri`i i deluva za dobrobitot na op{testvoto vo koe raboti. Vo uloga na op{testveno odgovorna kompanija, TTK banka nastojuva da gi sploti entuzijazmot na svoite vraboteni, zaemnata sorabotka i otvorena komunikacija so partnerite i

ELENA MLADENOVSKA–JELENKOVI]

Direktor na Direkcija za marketing i razvoj na proizvodi vo TTK banka

SO QUBOV VLO@UVAME VO ZAEDNICATA KOJA NI VOZVRA]A SO DOVERBA instituciite, eti~ko upravuvawe i transparentnost vo raboteweto kon site zasegnati strani, gri`a za korisnicite, poistovetuvawe i poddr{ka na realizacija na celite na zaednicata. Korporativnata op{testvena odgovornost e fundamentalna vrednost na TTK banka, koja{to integrira socijalna, humana i eti~ka dimenzija. TTK banka e edna od {este kompanii osnova~i na Biznis Liderski Forum, so {to prifativme da integrirame set od socijalni, eti~ki i ekolo{ki principi za vodewe na biznisot. Celta na BLF e da se pottikne odr`liv rast na biznisot {to }e go zgolemi profitot na kompanijata, a istovremeno }e generira i pozitivni ekonomski, socijalni i ekolo{ki efekti za razvoj na op{testvoto vo celost.  Koi segmenti se fokus na aktivnostite na bankata vo oblasta na op{testvenata odgovornost? Strategijata za op{testvena odgovornost na TTK banka,

Visinata na buxetot ne e merka za uspehot na ova pole. ]e ja citiram Majka Tereza – Ne e bitno kolku davame tuku kolku qubov vlo`uvame pritoa

uspe{no se sproveduva vo izminatite godini, za {to dobivme pove}e priznanija i nagradi na ova pole. Osobeno sme gordi {to ovaa godina po vtor pat ja dobivme Nagradata za Op{testvena odgovornost od strana na Ministerstvoto za ekonomija za segmentot vlo`uvawe vo zaednicata, a mo`eme da istakneme deka bevme i edinstven nagraden pretstavnik od finansiskiot sektor. Na poleto vlo`uvawe vo zaednicata, gi sproveduvame osnovnite definirani prior-

iteti – inicirawe, realizacija i poddr{ka na proekti koi zna~at poddr{ka na vistinskite vrednosti – fokus se najmladite, osobeno decata so posebni potrebi, proekti od oblasta na edukacijata, razvojot na pretpriema~kiot duh, kako i promocija na kulturnite vrednosti na ova op{testvo. Brojnite i pred s$ inovativni proekti koi gi sproveduvame se dokaz deka stanuvame lideri vo ovaa oblast. Ovde bi izdvoila nekolku aktivnosti koi se del od proektot „Poddr{ka za najmladite”, koj go sproveduvame nekoku godini: posebnata soba kade {to se odviva prviot dopir me|u majkata i novoroden~eto vo Oddelot za intenzivna nega pri Klinikata za detski bolesti. Potoa, poddr{ka na Domot za doen~iwa vo Bitola, SOS Detsko Selo, Zdru`enieto na deca so posebni potrebi vo Tetovo, Specijalnoto osnovno u~ili{te Idnina, poddr{ka na aktivnostite na Zdru`enieto na pedijatri, Zdru`enieto na deca i mladinci so o{teten vid Samson Ih t us, Specijalniot z a v od D emi r Kapija i mnogu drugi.


foto: FILIP POPOVSKI

57 

Strategijata za op{testvena odgovornost na TTK banka, uspe{no se sproveduva vo izminatite godini, za {to dobivme pove}e priznanija i nagradi na ova pole. Osobeno sme gordi {to ovaa godina po vtor pat ja dobivme Nagradata za Op{testvena odgovornost od strana na Ministerstvoto za ekonomija za segmentot vlo`uvawe vo zaednicata  Kolkav buxet izdvojuvate za sproveduvawe na aktivnostite? Dali pokraj pari~ni sredstva davate poddr{ka i na drug na~in? Visinata na buxetot ne e merka za uspehot na ova pole. ]e ja citiram Majka Tereza – „Ne e bitno kolku davame tuku kolku qubov vlo`uvame pritoa�. Tokmu zatoa, gra|anite i po{irokata javnost ve}e ja prepoznavaat TTK banka kako kompanija koja iskreno se gri`i i vlo`uva vo blagosostojbata na zaednicata vo koja deluva, i toa ne samo so svojata finansiska poddr{ka, tuku i vo uloga na donator, mentor i so anga`man na svoite resursi. TTK banka e sredna banka po golemina, {to zna~i deka raspolagame so pomal fond na sredstva, no nastojuvame sredstvata fokusirano da gi investirame. So dobra strategija, analiza i identifikuvawe na konkretni nedostatoci i aktuelni potrebi koi gi zasegaat lu|eto od ovaa zaednica nastojuvame da pridoneseme kon realizirawe na posakuvanata promena. Mo`am da ka`am deka efektot od site dosega{ni aktivnosti na poleto na op{testvenata odgovornost e golem i se meri preku zgolemuvaweto na svesnosta za kompanijata, zgolemuvaweto

na doverbata kaj korisnicite, {to rezultira i so zgolemuvawe na proda`bata t.e. prihodite.  Op{testveno odgovornoto rabotewe podrazbira i eti~ko rabotewe. Kako se odviva ovoj proces vo TTK banka? Odgovornoto odnesuvawe ni e imperativ. Osobeno bitno vo finansiskiot sektor e redovno objavuvawe podatoci koi se bitni za javnosta, a se vo soglasnost so va`e~kite zakonski propisi. Bankata redovno i navremeno a`urira i transparentno objavuva podatoci i informacii povrzani so svoeto rabotewe. Postavuvaweto na efikasen sistem na korporativno upravuvawe pozitivno vlijae na jaknewe na doverbata na na{ite sorabotnici, korisnici i vrabotenite vo bankata, zgolemuvawe na transparentnosta na raboteweto, jasna organizaciska struktura, kako i efikasni sistemi na sledewe i kontrola na rizicite. Za taa cel, TTK banka vo izminatiot period go donese i podobri Kodeksot za korporativno upravuvawe, {to pretstavuva definirawe na pravilata i standardite na upravuvawe i rakovodewe na organite vo ramki na upravuva~kata struktura na bankata, vrz osnova na koi vospostavuvame transparenten,

jasen i razbirliv sistem na upravuvawe. Vo uslovi na izrazena konkurencija, TTK banka zazema proaktiven pristap kon zgolemuvawe na zadovolstvoto na korisnicite od ponudenite proizvodi, od kvalitetot i brzinata na uslugata koja mo`at da ja dobijat. Redovno se vr{i analiza na sostojbata na pazarot, kako i na barawata na korisnicite. Menaxmentot i vrabotenite se posveteni na razvoj na brza i kvalitetna usluga koja vo dene{no vreme e mnogu bitna za korisnicite pri izbor na banka.  Nekolku godini po red ste lideri vo bankarskiot sektor vo poddr{kata na pretpriemni{tvoto, poddr{ka pri otvorawe novi mo`nosti na pretpriema~ite. Zo{to tokmu pretpriemni{tvoto vi e eden od fokusite? Pretpriema~ite se dvi`e~ka sila na nacionalnite ekonomii, za {to zboruva faktot deka ovoj segment vrabotuva pove} e od 80% od vrabotuvawata vo dr`avata, 99% od brojot na kompanii vo Makedonija se mali ili sredni kompanii koi voedno se glavnata celna grupa na TTK banka. Tokmu od tie pri~ini poddr{kata koja ovie kompanii treba da ja dobijat od finansiskiot sektor

e od osobeno zna~ewe za sozdavawe podobra biznis-klima i sledstveno podobruvawe na ekonomijata. So zadovolstvo mo`am da ka`am deka TTK banka e edna od retkite banki vo Makedonija koi nudat poddr{ka za onie koi se hrabri, imaat izdr`an biznisplan i se spremni da prezemat rizik. Ve}e nekolku godini po red davame bezrezervna poddr{ka na pretpriema~ite vo uloga na poddr`uva~ na biznis-inkubatorite, vo uloga na mentor, no i kako institucija koja preku svojata ponuda na proizvodi ovozmo`uva i finansiska poddr{ka na pretpriema~ite. TTK banka kako finansiska institucija e motivirana intenzivno da raboti vo nasoka na podignuvawe na svesnosta za prednostite i pridobivkite {to gi nosi sopstveniot biznis, pottiknuvawe na pokvalitetna edukacija kaj mladite gra|ani, pottiknuvawe na istra`uva~kiot duh, kako i razvoj na kreativni i inovativni pretpriema~ki idei. S$ so cel da go pottikneme i razvieme pretpriema~kiot duh vo zemjata, da go pottikneme razvojot na pretpriema~ki idei, koi imaat tendencija da prerasnat vo golemi i uspe{ni biznisi, a posledovatelno i da vlijaat na razvojot na ekonomijata vo Makedonija.



korporativna_odgovornost_2012