Issuu on Google+

 32

Pretpriema~ &...

PATOT DO USPEHOT NA MLEKARNICATA ZDRAVJE-RADOVO

NEMA ZASTANUVAWE SO INVESTICIITE – SLEDNA CEL SE SOPSTVENI FARMI OD MALA MLEKARNICA SO 2.000 LITRI PRERABOTENO MLEKO NA DEN DO SISTEM SO TRI MLEKARNICI I EDNA FABRIKA ZA SOKOVI, TOA E DESETGODI[NIOT PAT NA ZDRAVJE -RADOVO. KOMPANIJATA SEGA E VTOR PO GOLEMINA PROIZVODITEL, NO NAJGOLEM IZVOZNIK NA MLE~NI PRERABOTKI VO ZEMJAVA. KLU^NIOT PRINCIP [TO GO SLEDI SOPSTVENIKOT, JOVAN DABEVSKI, VO GRADEWETO NA SVOJOT BIZNIS E - NE SMEE[ DA ZASTANE[ SO RAZVOJOT, INAKU ]E PO^NE[ DA PA\A[


BROJ 647



21/03/2012



MENAXER

www.kapital.mk

KLU^NI FAKTORI ZA USPEHOT NA ZDRAVJE-RADOVO

KAKO RODENIOT MAVROVEC OTVORI MLEKARNICA VO STRUMI^KO RADOVO

 Lansirawe najmalku po eden nov proizvod godi{no;  Postojano reinvestirawe na dobivkata;  Zanimavawe so svojot razvoj, a ne so onoj na konkurencijata;  Neguvawe na prijatelska kompaniska kultura, kade {to sekoj vraboten mo`e slobodno da go razviva svojot potencijal. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

oga pred nekoj mesec od ZdravjeRadovo objavija deka ja kupile propadnatata fabrika za sokovi MiA beverixis mnogumina vo javnosta, osobeno biznis-zaednicata, bea iznenadeni od ovoj poteg, so ogled na toa {to Zdravje svojot brend izminative deset godini go izgradi vo biznisot so mleko i mle~ni proizvodi. Me|utoa, Jovan Dabevski, sopstvenik na kompanijata, veli deka ne go interesira {to mislat drugite. Go sledi svojot instikt i e ubeden deka nosi ispravna odluka. “Opremata za proizvodstvo na sokovi, osobeno vo delot na pakuvaweto, e ista kako onaa za mleko, zatoa {to i dvata proizvodi se pakuvaat vo tetrapak. Nie minatata godina re{ivme da po~neme so proizvodstvo na aromatizirani mleka i jogurti, taka {to opremata na MiA beverixis }e ja iskoristime delumno za ovie proizvodi, kade {to ima razli~en soodnos na mleko i sok, a }e proizveduvame i ~isti sokovi”, objasnuva Dabevski. Dabevski najavuva deka planovite na Zdravje se postepeno da izgradi {iroka paleta na mle~ni proizvodi so dodadena vrednost – ovo{ni jogurti, pudinzi, sutlija{... Veli deka dosega propadnale malkute dosega{ni obidi na nekoi doma{ni mlekarnici da izlezat so vakvi proizvodi zatoa {to ne bile napraveni seriozni pazarni istra`uvawa, a i samite proizvodi ne bile dovolno kvalitetno podgotveni. “Ovo{nite jogurti i sli~nite proizvodi se s$ pove}e barani na pazarot i nie ocenivme deka sega e sozrean momentot za da se pojavi kvaliteten doma{en proizvod vo ovoj segment. Ovie proizvodi sega se kompletno od uvoz, {to zna~i maloproda`nata cena ja optovaruvaat i transportot, carinite i trgovskite mar`i i na krajot, percepcijata e deka toa se luksuzni proizvodi. Nie }e go proizveduvame vo Makedonija, sami }e go distribuirame i }e postigneme poniska cena. Ovaa programa na mle~ni proizvodi e najskapa kako investicija, bara golema serioznost i nie mora da postigneme kvalitet vo najmala raka ednakov kako na evropskite proizvodi”, veli Dabevski.

K

SEKOJA GODINA SO NAJMALKU EDEN NOV PROIZVOD Proizvodstvoto na sokovi i aromatizirani

red 2002 godina Dabevski re~isi 15 godini se zanimaval so trgovija so mle~ni proizvodi i toa pridonelo za da po~ne da se razviva idejata za proizvodstvo na mle~ni proizvodi. “Zna~i, ne vlegov vo taa oblast slu~ajno, tuku sleduva{e kako logi~ki ~ekor, bidej}i mnogu raboti vo vrska so proizvodstvoto i so kvalitetot na mle~nite proizvodi ve}e gi znaev. Inaku, jas sum roden vo Mavrovo i do 7-8 godini `iveev tamu i postojano imav kontakt so kravi, ovci, taka {to so mlekoto sum vrzan u{te od mal. A Radovo, Strumi~ko, go odbrav za mesto kade {to }e ja otvoram prvata mlekarnica zatoa {to ovoj kraj ima razvieni sela koi{to intenzivno se zanimavaat so agrobiznis, pa smetav deka }e najdam dosta zainteresirani mlekoproizvoditeli-kooperanti. Moeto rodno Mavrovo, za `al, e zapusten kraj, nema mnogu naselenie i ne vetuva{e dobra perspektiva za edna mlekarnica”, se se}ava na po~etocite so Zdravje-Radovo, Dabevski. Zdravje-Radovo bila grinfild-investicija, po~etniot kapital bil okolu 500.000 evra partnerski kapital. Po~nale so skromni `elbi, bez nekoi pompezni najavi. “Sakavme biznisot da raste postepeno. Na po~etokot obrabotuvavme okolu 2.000 litri mleko dnevno. Ponatamu, kako {to raste{e i se razviva{e brendot, celta be{e postojano da imame voedna~en i prepoznatliv kvalitet, odnosno toa {to go sakaat kupuva~ite da go dobijat. Seto toa nose{e rezultati, biznisot se zgolemuva{e od den na den. Podocna kupivme mlekarnica i vo Kumanovo, koja ja revitaliziravme, i tretata vo Vasilevo, isto taka Strumi~ko, koja{to ja startuvavme lani. Minatata godina ja zavr{ivme so proda`ba od 18,5 milioni evra, od koi 20% izvoz, imame 250 vraboteni i ne mislime da zastaneme”, veli Dabevski.

P mle~ni prerabotki }e bide najnovoto vo nizata noviteti {to kontinuirano gi nudi Zdravje-Radovo na pazarot, otkako po~na so rabota vo 2002 godina. Dabevski veli deka edna od klu~nite to~ki na koi{to se temeli razvojot na kompanijata e tokmu praviloto da se lansira barem po eden nov proizvod godi{no. I toa proizvod koj{to ne e nov samo vo asortimanot na firmata, tuku i nov na pazarot, voop{to. Takov be{e slu~ajot so lansiraweto na me{anoto sirewe, podocna so rastitelniot ka{kaval, pa sireweto “feta” itn. “Samo {to bevme po~nale da rabotime vo 2002 godina, zabele`avme deka na pazarot se nudi nekvalitetno bugarsko sirewe po mnogu niska cena. Nie re{ivme deka } e napravime kvalitetno doma{no belo sirewe po dvojno povisoka cena. Prijatelite i biznis-partnerite mi velea deka sum lud, a jas bev ubeden deka }e uspeeme. Taka i izleze. Sireweto ima{e odli~na proda`ba. Podocna ponudivme me{ano sirewe, od kravjo i od ov~o mleko, koe{to be{e idelna kombinacija za onie {to go sakaat ov~oto sirewe, no malku im pre~i presilnata aroma. Toa be{e novitet na pazarot i den-denes na{eto sirewe e najprodavano. Podocna istoto go storivme i so ka{kavalot”, objasnuva Dabevski. Vo me|uvreme, Zdravje ponudi i rastitelen ka{kaval, isto taka novitet na makedonskiot pazar, proizvod koj{to vo regionot go proizveduvala samo Grcija.

NE SE ZANIMAVAME SO KONKURENCIJATA, TUKU SO SEBE Go pra{avme Dabevski dali go zagri`uva vlezot na golema evropska mlekarnica vo IMB Bitola, kako i najavata za investicija na turski Suta{ vo zemjava. Toj veli deka od novite igra~i vo mle~niot biznis o~ekuva pozitivni efekti za makedonskata mle~na industrija, zatoa {to toa se seriozni mlekarski kompanii, koi{to bi trebalo da dovedat do zgolemuvawe na proizvodstvoto na surovo mleko i da ja unapredat ovaa industriska granka so svoeto znaewe, iskustvo i tehnologija, za razlika od nesre} nata investicija na Svedmilk. “Nie ne se preokupirame so toa {to }e pravat tie. Nie se gri`ime za toa {to }e napravime nie, kakov kvalitet }e ponudime. Gra|anite na krajot }e odlu~at koj proizvod }e go kupat. A tie nema da prestanat da gi kupuvaat na{ite proizvodi”, veli

33 


MENAXER 34 DABEVSKI NE SE OTKA@UVA

OD INVESTICIJA NADVOR OD MAKEDONIJA e ka s$ n e o d e l o ka ko podma~kano vo rastot i vo razvojot na Zdravje-Radovo primer e neuspe{niot obid na kompanijata da po~ne biznis vo Ukraina. “Uspehot na biznisot zavisi i od faktori {to ne sekoga{ mo`e da gi predvidite, kako {to se krizi, vojni i sl., no toa ne zna~i deka treba da se otka`ete od svojata vizija”, veli Dabevski. Vo 2007 godina Zdravje-Radovo vo Ukraina, na 80 kilometri od Kiev, kupi mlekarnica. Kompanijata investira{e vo oprema za proizvodstvo na sirewe so ultrafiltracija, odnosno proizvodstvo na sirewe “feta”. Celta be{e da proizveduva i da prodava na ukrainskiot pazar, zatoa {to carinite za uvoz na mle~ni proizvodi od Makedonija tamu se mnogu visoki. “Zdravje napravi probno proizvodstvo, na{i vraboteni `iveeja tamu, no tokmu koga treba{e da

D

po~neme da prodavaat gotovi proizvodi se slu~i finansiskata kriza, koja silno ja udri Ukraina. Ima{e golema inflacija, celiot finansiski sistem be{e vo kolaps. Ukrainskata e edna od ekonomiite koi najsilno bea pogodeni od krizata, iako mediumite mnogu ne ja tretiraa”, veli Dabevski. Toj objasnuva deka investicijata vo Ukraina im bila partnerska so amerikanska kompanija, koja vo svojot biznis, grade`ni{tvo, isto taka do`iveala pad. Toga{ zaedni~ki donele odluka deka e poubavo da ne prodavaat, otkolku da prodavaat so zagubi i taka se povlekle od pazarot. “Mlekarnicata sega stoi zatvorena. Imavme obidi da ja prodademe, no s$ u{te ne sme go napravile toa”, objasnuva Dabevski. No, toj ima{e obidi i za otvorawe proizvodstvo na srpskiot pazar, koj e eden od glavnite izvozni

pazari na Zdravje-Radovo. “Vo Vojvodina kupivme del od udelite na edna mala mlekarnica, kade {to po~navme so nekoi tehnolo{ki promeni i vo momentot koga po~na finansiskata kriza i turbulenciite na makedonskiot pazar koi gi predizvika Svedmilk gi prodadovme, zatoa {to procenivme deka vo takva situacija e podobro da se fokusirame na postojniot biznis”, objasnuva Dabevski. No, i pokraj ovie situacii, predizvikani od globalnata ekonomska kriza i od potresite na aferata Svedmilk na doma{niot pazar, Dabevski ne krie deka seriozno razmisluva za eventualni prezemawa ili izgradba na mlekarnica vo Vojvodina, Srbija i vo Slavonija, Hrvatska. “Stanuva zbor za regioni koi se golemi `itnici, a kako rezultat na toa ima i mnogu farmeri i golem broj molzni kravi. Postojano gi razgleduvame mo`nostite

za akvizicija ili grinfild-investicija, no vo momentov nema ni{to konkretno”, veli Dabevski. Sepak, toj objasnuva deka vo Srbija ima mo`nosti za prezemawa vo mle~niot biznis, zatoa {to Salford kupi nekolku mlekarnici, a sega del od niv gi zatvori i gi prodava. Del od mlekarnicite ne go izdr`aa udarot na pazarot i propadnaa, taka {to vo Srbija ima mlekarnici koi se na

AKO GO TRO[ITE PROFITOT ZAVR[UVA VA[ATA BIZNIS ovan Dabevski veli deka edna od pri~inite za uspehot na Zdravje-Radovo e postojanoto vlo`uvawe na dobivkata vo ponatamo{en rast na kompanijata. “Ako vlo`uvate trud i pari postojano, postojano i }e rastete. Ako vo eden moment si re~ete, dosta be{e, sega }e se odmoram, toga{ }e po~nete da pa|ate”, veli Dabevski. Za nego profitot e mnogu “interesna” kategorija. “Mo`e da go potro{ite na luksuz i sekoga{ }e vi nedostasuvaat pari. Neodamna ~itav za nekolku ko{arkari od NBA koi {to zarabotuvale po 20-30 milioni dolari godi{no, a sega se bankrotirani. Kako e toa mo`no?! Zatoa {to se zanele i tro{ele pove}e odo{to zarabotuvale. Profitot treba da se reinvestira, samoto reinvestirawe nosi rast – nova oprema, novi vrabotuvawa... Ne mo`e da odredite kade e vrvot, nema ni{to idealno, nikoga{ nema kraj”, veli Dabevski. Zdravje-Radovo sekoja godina ima rast na prihodite od najmalku 15%, kolku {to Dabevski zacrtal vo strategijata za razvoj koga po~nuvala prvata mlekarnica so rabota. Neretko stap-

J

kata na rast bila i dvojno pogolema od zacrtanata, a minatata godina proda`bite porasnale za re~isi 25%. “Sepak, dobivkata ni padna, zatoa {to ne sakavme poskapuvaweto na site vlezni stavki vo proizvodstvoto na mleko, da gi prefrlime na grbot na potro{uva~ite, osobeno ne vo vreme na kriza. Na{iot princip e {to pogolema proda`ba, so pomala mar`a, {to na krajot mora{e da se odrazi vrz dobivkata”, istaknuva Dabevski. Razvojot na Zdravje - Radovo dosega e zasnovan na sopstvenata akumulacija i delumno krediti. Dosega dva pati koristele kredit od Evropskata banka za obnova i razvoj – EBRD, koja {to raboti so edvaj 4-5 kompanii od Makedonija. Toa za Dabevski e u{te eden dokaz deka negovata vizija za rastot na kompanijata e izdr`ana. Zdravje-Radovo sorabotuvala i so Me|unarodnata finansiska


MENAXER Dabevski. Toj dodava deka za razlika od golemite regionalni i evropski igra~i, koi{to na makedonskiot pazar gledaat da prodadat {to pove}e od nivniot asortiman koijto go nosat odnadvor, vo Zdravje se fokusirani isklu~ivo na proizvodstvo i na negov plasman vo zemjava i za izvoz. “Nas n$ interesira {to pove}e mleko da se proizveduva vo Makedonija, nie da imame {to pogolema surovinska baza i da proizveduvame

proda`ba. “Treba da vidime dali e podobro da prezememe postoe~ka mlekarnica, koja sigurno }e ima nedostatoci vo odnos na na{ite tehnolo{ki barawa i toa }e n$ ~ini sredstva, trud i vreme, ili da odime so grinfild-investicija. Idejata sozreva i raste i eden den sigurno }e imame seriozna investicija na srpskiot pazar”, zaklu~uva Dabevski.

T NA LUKSUZ, PRIKAZNA!

korporacija-IFC, del od Svetskata banka, koja {to im pomognala vo pove~e aspekti na vodeweto na biznisot – ekolo{kite aspekti, dobroto korporativno upravuvawe, finansiskiot menaxment... “Sme imale razgovori i so pove} e investiciski fondovi koi {to projavile interes da vlezat so svoj udel vo Zdravje-Radovo, no vo ovaa faza na razvojot, ocenivme deka e podobro za nas da zememe kredit, odnosno poevtina e taa varijanta koga imame plan za visok rast sekoja godina. Zasega prodol`uvame sami da se razvivame, iako opcijata za strate{ki partner vo nekoja perspektiva ne e isklu~ena”, veli Dabevski.

kolku {to mo`eme pove}e mle~ni prerabotki. Dosega Makedonija postojano imala nedostig od surovo mleko za prerabotka vo mlekarnicite i na{a tendencija e doma{noto proizvodstvo na mleko da raste”, veli Dabevski. Vo taa nasoka se i negovite razmisluvawa za otvorawe na sopstveni farmi so kravi, {to bi zna~elo {irewe na kompaniajta vo vertikala. Za toa se podgotveni i biznis-planovi i toa }e bide slednata investicija na Zdravje-Radovo.

35 


Kapital Menager 647