Page 1

www.kapital.com.mk www.total.com.mk

petok 12/11/2010

NOVI TRENDOVI VO GRADE@NI[TVOTO

MAKEDONCITE SÈ POVE]E BARAAT ENERGETSKI EFIKASNI OBJEKTI


 44 GRADE@NI[TVO

BROJ 576  12/11/2010 www.kapital.com.mk

 Energijata od godina vo godina stanuva s$ poskapa. Smetkite za greewe, ladewe, za zadovoluvawe na sekojdnevnite potrebi za konforno `iveewe se “podebeli”. Debatite za toa kako da se za{tedi energija i voedno da se za{titi `ivotnata sredina vo najgolem del po~nuvaat od samite objekti vo koi `iveeme i rabotime. Od niv po~nuva celata prikazna. Kolku podobro izolirani objekti, tolku pogolema za{teda na energija. Ova go znaat i ve}e go primenuvaat makedonskite grade`nici. Velat, strogi pravila i barawa nema, no pazarot i kupuva~ite vo golema mera go diktiraat trendot koj prodira i kaj nas – energetski efikasni objekti koi od start garantiraat deka dobrata cena za kvadrat za kratko }e se isplati preku “potenkite” smetki za struja, glavniot energens vo Makedonija

NOVI TRENDOVI VO GRADE@NI

MAKEDONCIT BARAAT ENERG EFIKASNI O


[TVOTO

TE SÈ POVE]E GETSKI OBJEKTI

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

rendot na izgradba na energetski efikasni zgradi vo Makedonija zema zamav. Raste brojot na objektite izgradeni po standardi koi garantiraat deka toj objekt perspektivno }e ima pomala potreba za energija od standardnata za potrebite za greewe, ladewe, osvetluvawe, ventilacija i sli~no. Poznava~ite na grade`niot sektor, no i na zakonskata regulativa vo Evropa i novite pravila koi se nametnuvaat potvrduvaat deka grade`nite kompanii se mnogu svesni deka pogolemata investicija vo kvalitetna i energetski {tedliva gradba, dobra izolacija i grade`ni materijali na kraj na den se isplatuva. Energetskata efikasnost, definirana i propi{ana vo zakonska forma, vo Makedonija s$ u{te ne postoi, no e dobra marketin{ka alatka. Reklamata na investitorite deka objektot e energetski efikasen, “pali” na pazarot. Taka barem tvrdat sogovornicite na “Kapital” za potrebite na ovoj specijalen prilog. I prodava~ite i kupuva~ite se svesni deka energijata vo idnina }e bide s$ poskapa i poograni~ena, pa zatoa re{avaweto na stanbeniot ili delovniot prostor e odluka koja vo sebe vklu~uva i vizija za idninata. Tokmu eden vizionerski pogled vo idninata, vo ona {to se slu~uva vo Evropa, a za mnogu kratko vreme }e stigne i kaj nas, e celta na specijalniot prilog “Grade`ni{tvo”. Ovoj pat re{ivme da ne se zanimavame samo so toa {to, kade i kolku rabotat vo momentot grade`nite kompanii, tuku da se fokusirame na kvalitetot na gradbata i dali i kolku istata gi zapazuva principite na energetska efikasnost. Generalno, mo`e da se zaklu~i deka kvalitetnata izolacija, kvalitetnite prozorci i vrati, pa i dobrite fasadi pove}e ne se tema na razgovor. Bez niv te{ko deka nekoj }e mo`e da go prodade objektot. Slednata tema na koja po~nuvaat da razmisluvaat del od investitorite e kako

T

45


 46 GRADE@NI[TVO

BROJ 576  12/11/2010 www.kapital.com.mk

da se vgradat re{enija za supstitucija na elektri~nata energija vo nekoi segmenti i istata da se zameni so drugi, poevtini energensi. Son~evata energija, vodata, toplinata od zemjata kaj nas s$ u{te ne se dovolno iskoristeni. Toa e slednata va`na faza. ODLUKA NA INVESTITOROT Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdru`enieto na grade`ni{tvo pri Stopanskata komora, veli deka grade`nicite nemaat zakonski obvrski za izgradba na energetski efikasni objekti. Taa odluka ostanuva na investitorot otkako }e proceni dali mo`e finansiski da izdr`i takov proekt. “Generalno, site pravat toplinska i zvu~na za{tita vo objektite za kolektivno stanuvawe. Sepak, zavisi i od lokaciite. Kolku lokacijata e poatraktivna, a so toa i cenata, tolku pove}e se vodi smetka za ovie aspekti i obratno”, veli Velkovski.

 Energetskata efikasnost ne podrazbira samo simplificirano {tedewe na energija na smetka na kvalitetot na `iveewe, tuku zna~i proizvodstvo, realizacija i podobruvawe na kvalitativnite uslovi za rabota i `iveewe so namalena potro{uva~ka na energija. Energetskata efikasnost e pobedni~ko re{enie, zatoa zna~i za{teda na pari, zgolemen komfor na `iveewe, po~ista `ivotna okolina...

Toj tvrdi deka grade`nicite s$ pove}e vodat smetka vo delot na fasadna obrabotka na objektite, dodeka kaj prozorcite i vratite se vodi smetka da bidat so poniski koeficienti na provodlivost. Velkovski, sepak, konstatira deka 265-te son~evi denovi vo Makedonija se neiskoristeni, a tokmu koristeweto na son~evata energija za zagrevawe na voda e edna mnogu va`na merka za

KONSTANTIN DIMITROV MACEF

“Predlagame so Strategijata za energetska efikasnost da se formira fond, odnosno dr`avata da vodi politika za stimulirawe na energetski efikasni proekti. Za intenzivirawe na izgradbata na energetski efikasni objekti vo Zakonot za gradba bi trebalo da se vnese odredba so koja izveduva~ot ne }e mo`e da dobie odobrenie za gradba ako proektot ne e energetski efikasen.”

energetska efikasnost na zgradite. Za pogolema primena na merki za energetska efikasnost vo grade`ni objekti se zalaga i profesor Konstantin Dimitrov, pretsedatel na Makedonskiot centar za energetska efikasnostMACEF, koj veli deka kaj investitorite ve}e se zabele`uva eden vid natprevar, konkurencija koj }e napravi pokvaliteten objekt, zatoa {to pokvalitetnata gradba ja podiga i samata cena na objektot. Za pottiknuvawe i intenzivirawe na izgradbata na energetski efikasni objekti toj predlaga vo Zakonot za gradba da se vnese odredba so koja izveduva~ot ne }e mo`e da dobie odobrenie za gradba ako proektot ne e energetski efikasen. “Nie predlagame so Strategijata za energetska efikasnost da se formira fond, odnosno dr`avata da vodi politika za stimulirawe na energetski efikasni proekti”, predlaga Dimitrov.

Toj na investitorite im predlaga vo idnina da razmisluvaat deka ne e optimalno topla voda da se dobiva od struja, tuku da se vgradat son~evi kolektori. Greeweto, namesto so radijatori, koi baraat zagrevawe na vodata od najmalku 70 stepeni Celziusovi, da se re{ava so vgraduvawe toplinski pumpi, podno greewe i sli~no. Za ventilacijata postojat novi re{enija so rikuperatori, pri {to se menuva vozduhot, no ne se gubi celata toplina, a svetilkite so v`areno vlakno da se zamenat so novite LED svetilki. Iako stanuva zbor za startna povisoka investicija, tie re{enija treba da se vnesat u{te vo samoto proektirawe, a vo podocne`nata faza samo da se koristat blagodetite na niskotemperaturno greewe, prepora~uva profesor Dimitrov. Grade`nata kompanija @ikol, kako ~lenka na Sojuzot na Stopanski komori, predlaga dr`avata da dava


ko nedostigot od sredstva i skapata investicija vo energetski {tedlivi sistemi e eden od ograni~uva~kite faktori za nivna pomasovna upotreba, na makedonskite kompanii sega na raspolagawe im stoi kreditna linija za energetska efikasnost ~ij nositel e Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD). Linijata se realizira preku Ohridska i IK banka. “Najgolema prednost za klientite e povratot na sredstva od 15%-20% vo zavisnost od tipot na proektot {to }e bide predmet na implementirawe”, objasnuva Filip Kotora, direktor na sektorot Distribucija i operativen marketing vo Ohridska banka AD Ohrid. Toj veli deka od dosega{nite kontakti so firmite nai{le na zainteresiranost. Vo procedura se nekolku proekti koi se predmet na razgleduvawe i najbrzo o~ekuvame implementacija na istite, veli Kotora. Predmet na kreditirawe mo`e da bidat proekti za energetska efikasnost

A

odredena pomo{ za promena na stara fasadna stolarija, so nova termoenergetski efikasna fasadna stolarija, so cel da se stimulira nivnata primena. Elena Pandeva-Kitrozoska, direktorka na @ikol, veli deka poradi va`nosta na tro{ocite za energija, kompanijata investirala vo sopstven pogon za izrabotka na kvalitetna fasadna stolarija od PVC, aluminium i nivna kombinacija, so cel da se za{tedi {to pove}e energija vo objektite. Taa posebno uka`uva na va`nosta na dobriot kvalitet na fasadite i prozorcite na objektite. STRANSKITE INVESTITORI INSISTIRAAT NA MASIMALNO EFIKASNI PROEKTI Od teren, grade`nite kompanii velat deka poleka, no sigurno raste svesnosta i na investitorite za

EBRD KREDITNA LINIJA ZA ENERGETSKA EFIKASNOST vo industrijata kako {to se: kombinirano proizvodstvo na toplina i struja, obnova na postoe~kiot ili zamena na toplotniot bojler; obnova na postoe~kite bojleri (podobreni kotroli, poekonomi~ni, podobrena insulacija, regenerativni pe~ki, avtomatsko gasewe itn.); zamena na stari bojleri koi rabotat na plin so kondenzira~ki bojleri; preminuvawe od greewe na struja na direktno greewe na nafta; podobruvawe na procesite preku podobreni kontroli; obnova na distributivnite sistemi za parea – instalacija na stanici za parea, zgolemen povrat na parea, zamena na stari cevki itn.; instalacija na sistemi {to pomagaat pri povrat na toplina; instalacija na novi kuleri ; instalacija na promenlivi brzini na odredeni elektri~ni motori, zamena na stari i golemi delovi so novi, poefikasni; obnova na kompresorite; obnova na sistemite za distrubucija

KRITERIUMITE ZA KREDITNATA LINIJA SE SLEDNIVE:  kvalifikacii: predmet na kreditirawe mo`e da bidat tehnologii {to ovozmo`uvaat minimizirawe na rizik; energetska efikasnost vo industrija; obnovliva energija (hidro, geotermalna, solarna, veterna, biogorivo itn.) energetska efikasnost vo komercijalni zgradi  kamatna stapka: soglasno interna odluka na bankata, odnosno sli~na kako i za ostanatite krediti za mali i sredni pretprijatija  rok: soglasno poedine~ni proekti (do 5 godini so mo`nost za prodol`uvawe na rokot soglasno prethodno dobieno odobruvawe od EBRD)  maksimalen iznos na kredit kon eden klient iznesuva 2 milioni evra  pottik za klientot: po uspe{noto zavr{uvawe na proektot, 15%–20% (zavisno od proektot) od vkupnata suma na kreditot }e bide refundirana na klientot  tehni~ka poddr{ka: konsultanti koi }e rabotat so bankata i klientite za da gi identifikuvaat proektite koi }e rabotat so bankata i klientite za da gi identifikuvaat proektite koi se kvalifikuvaat za ovaa programa, pomo{ pri podgotovka na dokumentacija itn. na struja (promena na stari ili golemi transformatori, instalacija na sistemi {to bi ja na-

malile potro{uva~kata na reaktivna struja); implementacija na sistemi za upravuvawe na struja.

 Objektite vo Makedonija koristat pribli`no 80% od vkupnata potro{uva~ka na energija. Za da se sprovede energetska efikasnost vo grade`ni{tvoto neophodni se bazi na podatoci za potro{enata energija vo javnite objekti (osnovawe na sistem za energetski monitoring), no i za specifi~nite klimatski uslovi vo zemjata. Celta na proektot koj go sproveduva UNDP, finansiran od Avstriskata korporacija za razvoj, e da se namali potro{uva~kata na energija vo zgradite, da se namali zagubata na energija i emisijata na gasovi i da se namali energetskata zavisnost na zemjata. izgradba na objekti koi }e bidat energetski {tedlivi, posebno zatoa {to objektite se pravat za da traat so decenii. So ogled na prognozite deka energijata }e stanuva s$ poskapa i pooograni~ena, sakale-nej} ele mora da se odi vo pravec na vakvi re{enija. Od kompanijata Torus in`enering potenciraat deka sekoj {to gradi, i individualni investitori i grade`ni kompanii, gleda da pomine poevtino, no deka

vo posledno vreme so edukacija na naselenieto, na arhitektite i grade`nicite, rabotite se menuvaat. Atanas Petrov, direktorot na Torus in`enering, kompanijata koja gi grade{e delovniot centar Hiperium i zgradata na osiguritelnata kompanija Grave, velat deka vo ovie objekti se primeneti evropski standardi za gradba. Nivnoto iskustvo poka`uva deka stranskite investitori koga doa|aat vo zemjata se vodat

od trendovite vo Evropskata unija, kade {to intenzivno se stimuliraat izgradbi na energetski efikasni objekti. Tie se svesni za prednostite na vakvite gradbi i za{tedite koi se postignuvaat vo sledniot period. “Vo momentot rabotime na izgradba na fabrika za testenini na Forneti. So ogled na toa deka e locirana vo op{tina Ilinden i le`i na voda, vgraduvame sistem na potopni pumpi za da ja iskoristime vodata

47 


 48 GRADE@NI[TVO

BROJ 576  12/11/2010 www.kapital.com.mk

kako resurs za ladewe i greewe”, veli Petrov. Toj ja potencira va`nosta od sorabotkata na proektantot i investitorot. Energetskite aspekti treba da se zemat predvid i da se isplaniraat u{te vo fazata na proektirawe. Ako toga{ ne se zemat predvid pokvalitetni, egergetski efikasni materijali, nie kako grade`nici mnogu te{ko mo`eme da vlijaeme na investitorite vo podocne`nata faza na realizacija, komentira toj, uka`uvaj}i na va`nosta od re{avawe na ladnite mostovi i fasadnite yidovi vo nasoka na za{teda na energija. Vakvite proekti vo Makedonija, za `al, se incidentni, komentiraat grade`nicite. Pri~inata za toa ja gledaat isklu~ivo vo finansiskata (ne)mo} na makedonskite kompanii. Pogolemite kompanii, koi se i potencijalni investitori, vo najgolem del ve}e imaat svoi objekti i ne se vo igra. Nam ni se dobredojdeni stranski investitori, ne samo zatoa {to se dobri pla}a~i, tuku zatoa {to mnogu u~at od niv i

GRADE@NI[TVOTO IZLEGUVA OD KRIZA Vkupno Viskokogradba Niskogradba Rekonstrukcija

2008 3463 2827 181 465

2009 3074 2441 243 385

8m.2010 1088 842 145 8745389

osledniot statisti~ki podatok deka vo septemvri se izdadeni 268 odobrenija za gradba {to e za 13,6% povw}e vo sporedba so istiot mesec prethodnata godina, za premierot Nikola Gruevski i za Ministertvoto za transport i vrski e siguren signal deka sostojbite vo grade`ni{tvoto se zna~itelno podobreni i deka grade`nata ekspanzija se vra}a na golema vrata. “Vo avgust i septemvri poosetno se ~uvstvuva zgolemuvaweto na grade`niot sektor, preku dobivaweto novi grade`ni dozvoli koi i po procent na broj na dozvoli, no i po obem se zna~itelno pogolemi sporedeno so minatata godina ili prethodniot period. Toa uka`uva deka i idniot period mo`eme da o~ekuvame pogolem broj gradbi, a toa zna~i razdvi`uvawe na nad 20 industrii povrzani so grade`ni{tvoto”, smeta Gruevski. Toj potencira deka edna od ~etirite antikrizni merki be{e celosno posveten

P

nivnata ekolo{ka i energetska svesnost. Vo kolektivnoto stanuvawe nema golemi pomestuvawa, velat grade`nicite. Zgradite se gradat prose~no i ne se obrnuva golemo vnimanie na primenata na ovie standardi.

NIKOLA VELKOVSKI PRETSEDATEL NA GRUPACIJATA ZA GRADE@NI[TVO

“Investitorite vodat mnogu smetka za toplinska i zvu~na izolacija, kako i za kvalitetot na prozorcite i vratite. Ekonomskata sostojba na grade`nicite vo momentov ne im ostava prostor za pogolemi investicii vo merki za energetska efikasnost.”

na grade`ni{tvoto vo {to i Vladata se priklu~i so novi javni investicii so cel da se kompenzira ona {to za vreme na krizata go gubea na nadvore{nite pazari. Od resornoto Ministerstvo za transport i vrski najavuvaat olesnuvawe na procedurata za dobivawe odobrenija za gradba, {to vo posledniot izve{taj na Duing Biznis na Svetska banka e notirano kako slaba to~ka. Kako olesnuvawe za investitorite se najavuva i ukinuvawe na dozvolite za upotreba na objektite so cel da se zabrza realizacijata na gradbite. Neto dobivkata na Beton vo prvite devet meseci od godinata iznesuva 466 iljadi evra i e za 28% vo odnos na istiot period lani, dodeka Granit trite kvartali gi zavr{i so dobivka od 3,7 milioni evra koja e za 11% poniska od lani. Operativnite prihodi iznesuvaat 42,5 milioni evra i se pomali za 6%, pri {to najgolem pad ima kaj prihodite od izvoz.

Iskustvoto na Ading, proizvoditel na materijali za grade`ni{tvoto, e deka vo poslednite 6-7 godini e zgolemen interesot na investitorite (stanbeni objekti, individualni ku}i, industriski objekti i sl) za koristewe na materijalite koi se vgraduvaat vo termi~kite fasadi. Stanuva zbor za zgolemen interes za lepaci za fasadi, zavr{ni dekorativni fasadni malteri, zavr{ni fasadni boi. Vo poslednite meseci osobeno e zgolemen interesot za nabavka i primena na ovie materijali od strana na grade`nite kompanii od Iran, kade {to ima izgradba na golemi stanbeni kom-

pleksi (stanuva zbor neoficialno za okolu 1.000.000 m2 fasadni povr{ini) finansirani od strana na iranskata Vlada. Vo Iran Ading e prisuten preku svoi proizvodi, preku izvedeni termi~ki fasadi so svoite materijali. Kompanijata ima razraboteno sopstven sistem za izvedba na termi~ki fasadi poznat pod imeto ADING SISTEM, kompleksen fasaden sistem za toplinska izolacija na grade`nite objekti koj {titi od klimatski vlijanija i gi zadovoluva site uslovi za postojanost i funkcionalnost. Vakviot sistem za termi~ka izolacija ovozmo`uva za{teda od 50% do 80% na tro{ocite


potrebni za zagrevawe i ladewe na objektite. Vo Ading potenciraat deka primenata na vakvite sistemi za termi~ka za{tita na objektite, iako postojat pove}e decenii, s$ u{te ne se vo celost prifateni, naj~esto poradi neinformiranosta na investitorite za ekonomskiot benefit. Samata investicija voobi~aeno se isplatuva za samo 3-4 godini eksploatacija, preku pomali smetki za zatopluvawe i ladewe. Vo Interproekt In`enering, kompanija koja proektira i izveduva sistemi za greewe, ventilacija i klimatizacija, velat deka svesnosta za potrebata od za{teda na energija i namaluvawe na tro{ocite po ovaa osnova e drasti~no zgolemena. Toa posebno e izrazeno kaj grade`nicite koi ne {tedat na kvalitetna izolacija i vgraduvawe kvalitetni i energetski {tedlivi materijali. Vo ovaa kompanija koja nudi sistemi za greewe, ventilacija i klimatizacija velat deka ni najdobrite re{enija nema da dadat efekt ako izolacijata ne e dobra. Za sre}a, velat ottamu, visokite standardi vo grade`ni{tvoto odamna se vdomeni vo Makedonija. Geotermalnite pumpi na Fonko isto taka s$ po~esto nao|aat svoe mesto i primena i vo delovni i vo individualni domovi. Informaciite od ovaa kompanija se deka interesot za geotermalnite pumpi vo poslednive nekolku godini raste, i od strana na fizi~ki i od strana na pravni subjekti. Tie toa go tolkuvaat kako rezultat i na poskapuvaweto na energensite i o~ekuvaweto deka toa }e prodol`i i vo idnina, no i na pozitivnoto iskustvo na onie koi ve}e gi po~uvstvuvale blagodetite i pozitivnite efekti od koristeweto na ovoj sistem. Problemot so finansiraweto na edna vakva investicija s$ u{te e pre~ka za pomasovna primena na geotermalnite pumpi, no onie koi se svesni za benefitite, obezbeduvaat sredstva za

vakov tip investicija. ZAKONSKA REGULATIVA Vo Makedonija vo momentot se izrabotuva zakonska i podzakonska legislativa so koja }e se definiraat parametri, obvrski i karakteristiki za energetski efikasni objekti. Make-

donija, kako zemja koja ne e ~lenka na EU, nema obvrska da gi sproveduva tie principi, no kako zemja-kandidat ima obvrska da gi usoglasi nacionalnite zakoni soglasno evropskite direktivi. Vo 2008 godina se napravi prviot Pravilnik za energetska efikasnost vo

grade`ni objekti. Toj ne za`ivea zatoa {to ne postoi metodologija za merewe na klimatski karakteristiki vo grade`ni objekti, nitu klimatolo{ka karta na zemjata. Tie aktivnosti se vo tek, velat vo Ministerstvoto za ekonomija, nadle`no za donesuvawe

49 


 50 GRADE@NI[TVO

MERKI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST recizno napravenite analizi poka`uvaat deka vo poslednite 20 godini drasti~no porasnala potro{uva~kata na energija vo objektite. Na gradeweto i `iveeweto vo objektite godi{no otpa|a 40% od primarnata potro{uva~ka na energija (33% vo komercijalnite i 67% vo stanbenite objekti). Ottuka proizleguvaat novite energetski strategii koi vklu~uvaat podobruvawe na energetskite karakteristiki na objektite so krajna cel: za{teda na energija i za{tita na okolinata. Edinstveno re{enie ne postoi. Merkite za energetska efikasnost

P BROJ 576  12/11/2010 www.kapital.com.mk

na ovoj pravilnik. Ottamu velat deka e planirano toj da bide gotov i da stapi na sila na po~etokot na idnata godina. Noviot pravilnik treba da sodr`i i metodologija za presmetka na energetski karakteristiki na grade`ni objekti. Primenata na pravilata za energetska efikasnost }e bidat zadol`itelni za novoizgradenite javni objekti i koga se pravi pogolema rekonstrukcija na postoe~kite objekti. Proektot “Ubla`uvawe na klimatskite promeni preku podobruvawe na energetskata efikasnost vo grade`niot sektor� e edna od komponentite na golemata programa za energetska efikasnost finansirana od Avstriskata razvojna kooperacija. Eden aspekt od ovaa programa e izrabotkata na Pravilnikot za energetska efikasnost na zgradi i sertificiraweto na energetska efikasnost, kako i presmetuvawe na energetski performansi na zgradi. UNDP (Razvojnata programa na Obedinetite nacii) vo ramkite na ovoj proekt vospostavuva metodologija za klimatolo{ki karakteristiki, neophodna za presmetka na energetski performasi. Ne e isto dali edna zgrada }e ja gradite vo Strumica ili Berovo, {to se odnesuva do energetskite potrebi. Sekoj del od Makedonija ima svoi specifiki koi mora da se zemat predvid koga se presmetuvaat energetskite potrebi za eden objekt, a i koga se odreduvaat tehni~kite karakteris-

tiki na sistemite i vidot na izolacija. Ilija Sazdovski od UNDP veli deka klimatolo{koto mapirawe ve}e e zavr{eno. Druga va`na cel na proektot e da se podignat kapacitetite na edinicite na lokalna samouprava, vo delot na energetskata efikasnost. Toa e va`no, objasnuva Sazdovski, zatoa {to najgolem broj javni objekti se pod nivna ingerencija. Stanuva zbor za 574 objekti (u~ili{ta, gradinki, internati, kulturni domovi i sli~no), pove}e od 1.000 kvadratni metri. Potrebata od voveduvawe merki za energetska efikasnost vo ovie objekti e pove}e od neophodna, zatoa {to pla} aweto na tro{ocite za energensi, koi se pokrivaat i od op{tinskite i od centralniot buxet, stanuva s$ pote{ko. Vo momentov nikoj ne mo`e da ka`e kolku sredstva tro{i dr`avata i op{tinite za energensi vo javnite objekti. Stanuva zbor za ogromni sumi i zatoa celta na ovoj proekt e da se napravi sistem za energetski monitoring koj }e se koristi kako resurs pri praveweto planovi za sproveduvawe na merki za energetska efikasnost.

vklu~uvaat: namaluvawe na potrebata za energija, maksimalno koristewe na obnovlivite izvori na enIstra`uvaweto na UNDP poka`a deka 60% od ovie objekti koristat nafta kako energens, 16% drva, 15% centralno greewe (Skopje) i 6% struja, koja se koristi za dogrevawe. Samo 1% od objektite koristi geotermalna energija za zagrevawe na prostorot. Najgolem del od niv se izgradeni od 1960 do 1990 godina. Toa se ve}e stari objekti, mnogu mal del rekonstruirani, a se gradeni bez dobra izolacija. Ovie podatoci, vsu{nost, gi poka`uvaat slabite to~ki na koi mora da se raboti, veli Sazdovski i objasnuva deka site ovie podatoci }e vlezat vo eden internetsistem i }e bidat dostapni za site zasegnati subjekti. Toj potencira deka iako nekoi op{tini imaat prezemeno merki za energetska efikasnost, sepak, kapacitetot na op{tinite vo ovaa nasoka e mnogu slab. Samo desetina op{tini imaat akcioni planovi za energetska efikasnost, koi voedno se obvrska od stariot Zakon za energetika. Noviot zakon za energetika, koj e vo faza na donesuvawe, e postrog. Predviduva op{tinite da izrabotat tri godi{ni planovi, godi{ni analizi za potro{uva~kata

ergija, kako i primena na toplinska izolacija i na termoizolaciski materijali vo grade`ni{tvoto. na energija, monitoring nad potro{uva~kata na energija, sertifikati za energetska efikasnost, vgraduvawe na son~evi kolektori za topla voda i da obezbedat i izvestuvaat za sproveduvaweto na akcionite planovi za energetska efikasnost.

SPECIJALEN PRILOG noemvri 2010 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Romanija bb. (fabrika Gazela) 1000 Skopje; p.fah:503 Republika Makedonija tel: ++ 389 2551 441 faks: ++ 389 2581 440 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Avtor na prilogot: Verica Jordanova Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Aleksandar Ivanovski Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.com.mk www.total.com.mk


51 

ENERGETSKI EFIKASNI ZGRADI

EVROPA VO ZELENO

 Predlog-izmenite na Direktivata za energetski karakteristiki na zgradite – EPBD (Directive on the energy performance of buildings) predviduvaat site zemji~lenki na EU da donesat nacionalni planovi i celi za promocija i zgolemuvawe na brojot na nula-energija zgradi i zgradi koi se dobli`uvaat do ovie karakteristiki

isokoenergetskite efikasni zgradi (lowenergy buildings) {tedat do 80% na operativni tro{oci blagodarenie na primenata na re{enija so integriran dizajn. Za `al, tie s$ u{te ne se prisutni na pazarot vo zna~itelna mera. Se procenuva deka dosega vo Evropa se izgradeni samo okolu 20 iljadi zgradi so isklu~itelno mala potro{uva~ka na energija, od koi okolu 17 iljadi vo Germanija i Avstrija. Iako ne postoi edinstvena definicija {to zna~i low-energy zgrada, generalno se misli na zgradi koi imaat podobri energetski karakteristiki otkolku {to se bara i e propi{ano vo va`e~kite grade`ni propisi. Pod takvi zgradi obi~no se misli na izvonredna izolacija, energetska efikasnost na prozorcite i primena na izmenuva~ka toplina zaradi namaluvawe na energijata neophodna za greewe i ladewe na pros-

V

torot. Tie isto taka mo`at da se koristat so tehnikite na pasivna solarna

arhitektura i dizajnerski re{enija ili aktivni solarni sistemi za greewe

voda ili proizvodstvo na struja. Konceptite, koi, me|u


 52 GRADE@NI[TVO

BROJ 576  12/11/2010 www.kapital.com.mk

drugoto, podrazbiraat i parametri na niska potro{uva~ka na energija, se poznati i pod terminite ekolo{ka ili zelena gradba. Zaedni~koto kaj site niv e primena na sistemi koi imaat pomala potro{uva~ka na energija (se misli na site tipovi energija) potrebni za greewe i ladewe na vnatre{niot prostor, greewe na voda, ventilacija i vkupnata potro{uva~ka na energija za elektri~ni uredi i ku} ni aparati, osvetluvawe i sli~no. Vo momentot, sedum ~lenki na EU imaat definirano {to ja pravi edna zgrada energetski efikasna zgrada, Avstrija, [vajcarija, Danska, Velika Britanija, Finska, Francija, Germanija i Belgija. Luksemburg, Romanija, Slova~ka, [vedska planiraat da go storat toa. Vo nekoi zemji se vovedeni i sertifikati, kako {to e Minegrie vo [vajcarija i Effienergie vo Francija, koi im pomagaat na korisnicite na toj prostor da gi prepoznavaat zgradite koi gi ispolnuvaat standardite za niska energetska potro{uva~ka. Sekoja zemja posebno gi definira tie standardi, pa, taka, vo SAD energetski efikasna zgrada e i onaa koja tro{i samo 15% pomalku od va`e~kite standardi. Vo tabelata se dadeni definicii {to zna~i niskoenergetska zgrada vo nekoi evropski zemji:

ODR@LIVA ARHITEKTURA

G

reen building, ili ekolo{ko grade`ni{tvo podrazbira izgradba na objekti preku proces odgovoren kon prirodata. Ovoj proces opfa}a ekolo{ki izvori, po~nuvaj}i od dizajn, realizacija, izvedba, materijali, odr`uvawe, renovirawe, pa s$ do dekonstrukcija na objektot. Ovoj koncept go nadopolnuva klasi~niot tip na izgradba osobeno od aspekt na ekonomi~nost, funkcionalnost, trajnost i udobnost. Denes se razviraat novi tehnologii koi gi podobruvaat postoe~kite metodi na grade`ni{tvo i sozdavaat arhitektura koja dobro vlijae na ~ovekovoto zdravje i prirodata. Celta na odr`livoto grade`ni{tvo e da se namali silniot udar koj se vr{i vrz prirodata preku zazemawe na golemi povr{ini za izgradba, energetska i hidrokonzumacija, kako i vozdu{na i atmosferska alternacija. Vakvoto dvi`ewe zapo~nuva poradi faktot deka nekontroliranata upotreba na prirodni resursi }e stane seriozna zakana za `ivotot

       

 

    

vo idnina. Inicijativata voedno povikuva na integriran i sinergetski dizajn. Dizajn koj go povrzuva celokupniot `ivoten ciklus na objektot so ekologijata. Osnovnite principi koi treba da se po~ituvaat, se na~inite kako do dizajnersko grade`na, energetska i materijalna efikasnost, za{teda na prirodni resursi, op{testveno kvalitetno podobruvawe, odr`liva optimalnost i toksi~na redukcija.  Vo Wujork arhitektite razmisluvaat kako da ovozmo`at uslovi za razvoj na zemjodelstvo vo urbanite sredini preku ideata za zeleni krovovi i vertikalni farmi.  Vo Havai sekoe semejstvo koe }e go gradi svojot dom od 2010 }e mora da postavi sistem za zagrevawe na voda preku solarni paneli.  Idejata za ekolo{ko grade`ni{tvo odi tolku daleku {to postojat proekti za izveduvawe na kamperski avtomobili i prikolki koi }e funcioniraat ekolo{ki i }e bidat napraveni od prirodni materijali.


Gradeznistvo noemvri 2010  

Gradeznistvo noemvri 2010

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you