Page 1

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

SANXAJ XA MOTOROLA NE E SÈ VO HARDVEROT

D-R RUBIN ZAREVSKI

BALANS  STRANA 13

 STRANA 14

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... VTORNIK, 8. JUNI. 2010 | BROJ 56 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

[TO ]E ZNA^I ZGOLEMUVAWETO NA JAVNATA ADMINISTRACIJA ZA BUXETOT I EKONOMIJATA? NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 07.06.2010, 13.00~. N

M 10 MBI MBID OMB

00,77% 1,84% 1,20%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 50,00 1,21

NAFTA BRENT EURORIBOR

772,63 1,27%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (07.06) 2.440

MBI 10

2.435 2.430 2.425 2.420 2.415 2.410 2.405 2.400 2.395

ZA 5.000 VRABOTENI POVE]E OD 30 MILIONI EVRA GODI[NO OD BUXETOT 7 KOCE TRAJANOVSKI PO^NA DA GRADI PLA@A NA VARDAR TREND, KOLOSEUM, ZMIJA I KALA JA SAKAAT SKOPSKATA PLA@A  STRANA 7

 KOMPANII I PAZARI

NEISKORISTENI [ANSI OD [ANGAJ EKSPO 2010 SAMO TRI MAKEDONSKI KOMPANII ZAINTERESIRANI ZA PROMOCIJA VO KINA  STRANA 15

 DR@AVNIOT ZAGUBAR ]E ODI NA EDNOMESE^EN KOLEKTIVEN ODMOR: OHIS PRESTANUVA DA RABOTI......................STRANA 19  97 MILIONI EVRA OD GRA\ANSKITE KREDITI SE SPORNI ZA NAPLATA...........................................STRANA 20  ZO[TO IDEJATA ZA EKONOMSKI PATRIOTIZAM E NEVOZMO@NA? TAJKUNI - TADI] 1:0...STRANA 22

NA MINISTEROT MILO[OSKI NE MU SE BRZA: “20 GODINI SE PRA[UVAME KOGA ]E SE RE[I IMETO!”  STRANA 6

2.390 01.6

03.6

05.6

07.6

 VOVEDNIK VERICA JORDANOVA KINA E MARS ZA MAKEDONSKITE BIZNISMENI  STRANA 2 NEDOSTIG NA HRANA VO REGIONOT PORADI POPLAVITE MAKEDONSKIOT ZELEN^UK JA POPLAVI HRVATSKA?!  STRANA 11


2 08.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 08 JUNI 2010

KINA E MARS ZA MAKEDONSKITE BIZNISMENI

inezite drasti~no go promenija na~inot na `ivot. Ni Kina pove}e ne e toa {to be{e. Odraz na presti` e pieweto vino. Pobaruva~kata za crveno vino od zapadnite pazari e drasti~no porasnata. Komunisti~kata nacija koja samo do pred nekolku godini nema{e re~isi nikakvi dopirni to~ki so na~inot na `ivot i potro{uva~kite naviki na zapadniot svet, sega e totalno transformirana. Kinezite pijat vino, pijat mleko, patuvaat turisti~ki, kupuvaat luksuzni brendirani proizvodi za da teraat moda. Da, takvi se trendovite. Biznismenite so “dobar nos” dobro gi prepoznaa i sega debelo ke{iraat od promenetite potro{uva~ki naviki na Kinezite. Ne samo bogatite i dobro informirani evropski i amerikanski biznismeni, tuku i biznismenite i kompaniite vo na{eto najblisko opkru`uvawe. Primer eden. Prepoznavaj}i go raste~kiot trend vo piewe vino, hrvatskata kompanija Badel 1862 ve}e inkasirala 200 iljadi evra od izvoz na vino. Planira vo sledniot period dvojno da gi zgolemi izvezenite koli~ini, a i profitot od ovoj pazar. Pametno i navreme realizirano. Primer dva. Hrvatite i Slovencite koi do v~era imaa otvoren spor koj ja ko~e{e hrvatskata evrointegracija, sednaa i se dogovorija dvete zemji da gi ispromoviraat kako interesna turisti~ka destinacija. Kinezite da dojdat na

K

ubaviot Jadran, pa da se pro{etaat do ekolo{ki naj~istata evropska zemja, kako {to Slovenija saka da se brendira. Za toa potro{ija 50 iljadi evra, no dobro znaat deka Kinezite se ~etvrti na listata na svetski turisti i procenuvaat deka vlo`enata investicija mnogu brzo }e im se vrati. Sekako, toa ne e s$. Sekojdnevno ~itame informacii za kompanii od regionot koi odat de na Ekspo [angaj 2010, de na drugi kineski saemi kade {to sklu~uvaat izvozni zdelki, go zapoznavaat kineskiot pazar i kompanii... Site, osven Makedonija. Informacijata deka samo tri makedonski kompanii se zainteresirani za najgolemata svetska manifestacija niz koja }e pominat nekolku milioni lu|e e pove}e od porazitelna. Objasnuvaweto deka makedonskite firmi “nemale vreme da se podgotvat i ne znaele vo kolku primeroci da gi ispe~atat bro{urite” e tragi~no. Ako makedonskite kompanii imaat takva pateti~na dilema, toga{ samo u{te edna{ potvrduvaat kolku bezidejni, neinventivni i neaktivni menaxeri gi vodat na{ite kompanii. Samo makedonskite kompanii ne mo`at da go prepoznaat raste~kiot i ogromen kineski pazar. Ili ne sakaat da go prepoznaat zatoa {to }e treba da investiraat vo istra`uvawe na pazarot, pat do Kina, vo soodvetni promotivni materijali i ~ove~ki kapaciteti na koi }e mo`at da se potprat vo ovaa ambiciozna zada~a. E, taka biznis ne se

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

pravi. Ona {to makedonskite kompanii edinstveno znaat da go pravat e da kukaat, da pla~at, da baraat pomo{ od dr`avata za otvorawe novi pazari, za prezentacija i za {to u{te ne. So vakvata inertnost, Kina u{te dolgo }e bide daleku za Makedonija. U{te dolgo so vakviot na~in na vodewe biznis makedonskite kompanii }e imaat problem so izvozot, so nedostigot na novi pazari, so me|unarodni kontakti. [angaj Ekspo 2010 e Olimpijada na biznisot. Vistinskite biznismeni se tamu, pravat biznis, sklu~uvaat poznanstva, dogovaraat milionski zdelki, probivaat pat. Makedonskite biznismeni se zadovoluvaat so tro{ki, so sitnite balkanski pazari koi isto taka imaat maka da gi osvojat. Vaka biznis ne se pravi.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

 GRCIJA ZABRANI VLEZ ZA KAMIONI SO POLNI REZERVOARI GORIVO

Gr~kata vlada donese merka so koja go ograni~uva koli~estvoto na nafta koe transporterite go imaat vo nivnite rezervoari pri vlez vo Grcija. Ovaa merka gi zgolemuva tro{ocite za benzin na makedonskite transporteri i go poskapuva prevozot na makedonskite stoki od i do solunskoto pristani{te

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

M

MAKEDONSKITE FIRMI TRPAT [TETI OD GR^KATA “NAFTENA” BLOKADA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

670

ilioni dolari iznesuva trgovskiot deficit vo prvite ~etiri meseci koj Makedonija go napravila vo stokovnata razmena so stranstvo. Spored podatocite na Zavodot za statistika, obemot na trgovska razmena na Makedonija vo periodot januari-april 2010 godina e za 8% pogolem vo odnos na istiot period od 2009 godina. Pritoa vkupnata vrednost na izvozot vo prvite ~etiri meseci od godinava iznesuva 897 milioni dolari, a na uvozot 1,568 milijardi dolari. Pokrienosta na uvozot so izvoz e 57,2%. Najgolemo u~estvo vo izvozot imaat proizvodite od `elezo i ~elik (valani proizvodi), oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta, dodeka vo uvozot najmnogu e zastapena surovata nafta, motornite vozila za prevoz na lica i elektri~nata energija. Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razmena, Makedonija najmnogu trguva so Germanija, Grcija, Srbija, Bugarija i Rusija. So ovie pet zemji se vr{i 43,7% od vkupnata nadvore{no-trgovska razmena.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

amionite i avtobusite od v~era ne smeat da vleguvaat vo Grcija so poln rezervoar gorivo, a site koi }e bidat fateni so pogolema koli~ina od dozvolenata }e treba da platat kazna od 1.000 evra. Vo obid da go napolnat buxetot i da gi nateraat prevoznicite da to~at gorivo na nivnite benzinski pumpi, gr~kata vlada vikendot donese odluka da go ograni~i koli~estvoto na nafta koi transporterite smeat da go vnesuvaat vo nivnite rezervoari. Na kamionite sega im e dozvoleno vo rezervoarot da imaat najmnogu 200 litri benzin, a ladilnicite 150 litri. Ovaa nova merka e golem udar za makedonskite transporteri, koi namesto od doma da gi napolnat rezervoarite, za da se vratat nazad }e mora da pla}aat poskap benzin vo Grcija, a pogolemite tro{oci }e si gi pla}aat od sopstven xeb. Zgolemeni tro{oci za prevoz na stokite od i do pristani{tetot vo Solun o~ekuvaat i makedonskite izvozni kompanii. Spored Stevica ^apari}, porane{en pretsedatel na Zdru`enieto na {pediteri pri Stopanskata komora na Makedonija, ovaa merka na Grcija e apsurdna i nema da gi postigne posakuvanite efekti. Spored nego, najgolemi {teti ovaa merka }e

K

im nanese na prevoznicite, bidej}i ne e mo`no so 200 litri benzion da odat do Solun i nazad i }e mora da polnat gorivo vo Grcija kade {to e mnogu poskapo. “Transporterite }e imaat golemi zagubi, bidej}i razlikata vo cenata na gorivoto }e treba da ja platat sami, zatoa {to sega vo vreme na kriza nema mo`nost da gi poskapat cenite na transport. Sega{nite se praveni u{te vo vremeto koga benziniot be{e 10 denari poevtin i nema mo`nost za poskapuvawe” objasnuva ^apari}. Pove}eto makedonski firmi o~ekuvaat deka ovaa merka na Grcija }e gi zgolemi tro{ocite za transport koi dosega gi pla}ale za prevoz na stokata od i do gr~kite pristani{ta, {to }e bide udar vrz nivnoto rabotewe. “So novata merka na Grcija }e se zgolemat na{ite tro{oci za prevoz. Poradi antikriznite merki vo Grcija, so zgolemuvawe na danocite benzinite se mnogu poskapi otkolku vo Makedonija. Ako e limitirano samo na 200 litri, transporterite }e mora da polnat poskap benzin vo Grcija za da mo`at da se vratat nazad. Toa za Makstil, koj go koristi solunskoto pristani{te, }e zna~i zgolemuvawe na tro{ocite za transport do 30%”, smeta Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Od v~era na site gr~ki grani~ni premini se pos-

taveni tabli na koi se informiraat prevoznicite za dozvolenata koli~ina na benzin koja treba da ja imaat. Ovaa merka gr~kata vlada odlu~i da ja donese otkako gr~kite sopstvenici na benzinski stanici minatata nedela dostavija barawe do Ministerstvoto za finansii da go spre~i nelegalniot uvoz na benzin od sosednite zemji, kade {to e mnogu poevtin. Otkako poradi krizata gr~kata vlada go zgolemi danokot na dodadena vrednost na 23% i danokot na nafteni derivati, golem del od gr~kite gra|ani, spored gr~kite medium, masovno po~nale da gi polnat rezervoarite na makedonskite i na bugarskite benzinski stanici. Sopstvenicite na benzinskite pumpi reagiraa deka ovoj trend predizvikuva golemi zagubi. Ova go potvrduvaat i informaciite od gr~koto Zdru`enie na kompanii za trgovija so nafta i nafteni derivati koi poka`uvaat deka pobaruva~kata na goriva vo izminatiot period e namalena za 20%, a kaj najskapiot benzin, pobaruva~kata padnala za 60%. Gr~kite mediumi, povikuvaj}i se na pokazatelite na Evropskata unija, pi{uvaat deka benzinot kaj na{iot ju`en sosed, po zgolemuvaweto na danocite, e najskap vo Evropa. Eden litar dostigna do 1,52 evra, a bezolovniot benzin e za 16 evrocenti poskap od prose~nata cena na ovoj derivat vo Evropskata unija.


NAVIGATOR

08.06.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI



LIDER ZA VO EU vaesetgodi{niot slovene~ko-hrvatski spor okolu Piranskiot Zaliv vo Jadransko More, vikendov dobi i kone~na razre{nica. Odlukata ata ovoj problem da se re{ava va `a, so me|unarodna arbitra`a, vikendov na referendum vo Slovenija dobi zeleno svetloo i od gra|anite. So oficijalnoto zatvorawe na sporot, Hrvatska e na dobar pat da bide slednata 28 ~lenka na EU. Iako ofici-jalnite rezultati od refer-endumot vo Slovenija treba ba da bidat objaveni duri na 14 va juni, evropskata perspektiva za Hrvatska vo ovoj momentt e mo{ne izvesna. Hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, pozdravuvaj}i ja poddr{kata na slovene~kite glasa~i, oceni deka nivnata odluka e nova stranica, ne samo vo odnosite me|u Hrvatska i Slovenija, tuku deka ova re{enie pretstavuva va`na ohrabruva~ka poraka za site sosedi vo jugoisto~na Evropa. Ovaa referendumska odluka treba da bide re{enie za mnogu tenzii i frustracii, a duri i slovene~kiot premier, Borut Pahor, ja uveril nego-

D XON BITOF

BORUT PAHOR

ZORAN STAVRESKI

BENJAMIN NETENJAHU

sobra site pofalbi i zasluobi poddr{ka i od odeka ministerot za finanzrael ja odbi idejata na Gnoigi,delo, kako i Nagradata za `ivot- Dgra|anite za arbitra`niot Dsii go prekrojuva prazniot ION za istraga na napadot na Vtorata globalna dogovor so Hrvatska, so {to buxet, }e mora da obezbedi vrz humanitarniot konvoj vo konferencija na Obedinetata mu padna golem tovar od makedonska dijaspora grbot

plati u{te za 5.000 novi pojasot Gaza vrabotuvawa

 KOCE TRAJANOVSKI PO^NA DA GRADI PLA @A NA VARDAR

TREND, KOLOSEUM, ZMIJA I KALA JA SAKAAT SKOPSKATA PLA@A Poznatite skopski kafuliwa se zdru`ija vo asocijacija koja saka da go dobie tenderot za odr`uvawe na skopskata pla`a, za koja grad Skopje }e vlo`i 102 iljadi evra GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

oznatite skopski {ema-kafuliwa Trend, Koloseum, Zmija i Kala se zainteresirani za odr`uvawe na gradskata pla`a pokraj Vardar, koja pred nekolku dena po~na da se gradi. Tie minatata nedela vo Centralniot registar registrirale zaedni~ka asocijacija “Gradska pla`a eden”, ~ij direktor e Predrag Vasilevi}, sopstvenikot na Trend. Toj za “Kapital” potvrdi deka ovie ugostitelski objekti odlu~ile da gi zdru`at silite so cel da ne bidat me|usebna konkurencija, a na skopjani da im ovozmo`at da u`ivaat i da se zabavuvaat isto kako {to toa go pravat vo nivnite poznati kafuliwa. “Minatata nedela grad Skopje raspi{a tender za izdavawe na {ankovite pod koncesija, poradi {to re{ivme da ja formirame Asocijacijata i zaedni~ki da nastapime na tenderot”, veli Vasilevi}. Kako {to objasni i samiot gradona~alnik Trajanovski, kompanijata koja }e go dobie tenderot }e ima obvrska da ja odr`uva pla`ata, koja }e bide besplatna za posetitetile, a za vozvrat }e ima ekskluzivno pravo da stopanisuva so ugostitelskite objekti na istata. Spored portparolot na grad Skopje, Nedel~o Krstevski,

P



GUBITNIK

NI[TO NE GO IZNENADUVA o izjavata na vicepremierot za evrointegracii deka nema da bide iznenaduvawe dokolku ku ne dobieme datum za pregogovori poradi bilateralnoto oto pra{awe, Vasko Naumovski ki zaslu`eno go dobiva mestoto oto gubitnik. Mestoto zamenik-preremier so specifi~na zada~a ~a evropski pra{awa e golema ma odgovornost. Pravdaweto za nedobivawe datum za start rt na pregovorite samo zaradi di sporot so Grcija e navistina na nebulozno. Pa, ne se ni se}a}avame koga posleden pat vicepremierot Naumovski izleze eze javno da ka`e {to sraboti toj. toj Kakvi reformi vo nasoka na dobli`uvawe do Evropskata unija bea sprovedeni vo poslednite meseci, kako i vo koi segmenti se dobli`ivme do evropskite standardi. “O~ekuvame Sovetot na ministri na EU da donese principielna odluka koja }e se zasnova na konkretnite postignuvawa. Imaj}i gi predvid dosega{nite iskustva, nema da bide iznenaduvawe dokolku i ovoj pat poradi edno bila-terlano pra{awe taa odluka ne bide donesena

S

ima golem interes od strana na kafuliwata za tenderot i do krajot na mesecot }e se znae koj }e stopanisuva so novata gradska pla`a. Toj objasnuva deka na pla`ata }e ima tri {ankovi so to~no opredeleni kriteriumi za brojot na stol~iwa. Od grad Skopje se decidni deka nema da se tolerira nivno pro{iruvawe i uzurpacija na pla`ata, kako {to prethodno se slu~uva{e so letnite terasi na kafuliwata niz gradot. Pla`ata, a so toa i {ankovite, }e rabotat do 23 ~asot, odnosno do otvoraweto na diskotekite vo gradskiot park. So toa skopjani }e dobijat celosna ve~erna ponuda na edno mesto. Od grad Skopje velat deka postavuvaweto na pla`ata nema da ja blokira nitu patekata za

 3 FAKTI ZA...

0,6% 0,2% 1,6%

JADRANKA KOSOR KOS OSOR vata kole{ka, Jadranka Kosor, deka pove}e nema da ima pre~ki za otvorawe na novo poglavje za pristapuvawe na Hrvatska kon EU. Na~inot na re{avawe na ovoj spor e {kolski primer koj treba da go sledat i ostanatite zemji so otvoreni bilateralni pra{awa, za toa deka nema nere{livi pra{awa, posebno ne takvi od koi zavisi idninata na edna zemja.

SE NAMALIJA TRO[OCITE NA @IVOT VO MAJ, VO ODNOS NA APRIL, MERENI PREKU CENITE NA STOKITE I USLUGITE ZA LI^NA POTRO[UVA^KA

PORASNAA OVIE TRO[OCI VO SPOREDBA SO MAJ MINATATA GODINA SE NAMALENI TRO[OCITE ZA @IVOT VO GRUPATA HRANA I BEZALKOHOLNI PIJALACI, [TO E NAJMNOGU SPOREDENO SO DRUGITE PROIZVODI

rekreirawe, a pokraj nea }e bidat slobodni i tri metri od zelenata povr{ina za gra|anite koi xogiraat. Vo zavisnost od interesot na gra|anite, do godina proektot }e prodol`i so zgolemuvawe na brojot na pla`ite dol` Vardar. Pla`ata }e se gradi pozadi Luna parkot vo gradskiot park i }e se prostira na povr{ina od okolu 2.000 kvadratni metri. Gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, na zapo~nuvaweto na izgradbata na pla`ata re~e deka proektot za gradska pla`a na kejot na Vardar gi vra}a pla`ite vo Skopje, na koi so zadovolstvo se se}avaat povozrasnite skopjani. Gradskata pla`a }e se gradi spored idejnoto re{enie na avtorite Bekir Ademi i Betim Zekiri, koi vo januari godinava ja

dobija prvata nagrada za konkursot {to go raspi{a grad Skopje. Na povr{ina od 1.775 kvadratni metri }e se postavi urbana oprema od monta`en karakter i toa 20 masi, 80 stol~iwa i 80 le`alki. Podlogata }e bide napravena od siten pesok. Proektot predviduva i dve ku}i~ki i prostor so detski zabavni sodr`ini. Urbanata oprema }e se izdava. Posetitelite na gradskata pla`a }e mo`at da gi koristat toaletite kaj Luna park. Za izgradba na pla`ata gradot Skopje }e potro{i okolu 6,3 milioni denari, a na terenot }e rabotat ekipite na ALKON. Vo minatoto Skopje imal pet gradski pla`i. Povozrasnite so nostalgija se se}avaat na Opatija, Oficirska, Gradska, Ruska i \a~ka.

 PROCENKI...

VASKO NAUMOVSKI so konsenzus”, izjavi v~era Naumovski vo vrska so {ansite za dobivawe datum za po~etok na pregovorite. Za `al, bilateralniot spor se ~ini deka e i dobar paravan za vladata koja nedostigot na reformi, spored Kopenhagenskite kriteriumi, go krie zad sporot so imeto. Ne e sporna mo`nosta za veto koja ja ima Grcija za vakvite va`ni odluki, no sporna se ~ini aktuelnata opredelba i posvetenosta za dosledno sproveduvawe na evrointegrativnite procesi.

MISLA NA DENOT

 FATMIR BESIMI minister za ekonomija

SLOBODNITE EKONOMSKI ZONI MO@E DA ODAT POD ZAKUP

ladata razmisluva da gi dade pod zakup slobodnite ekonomski zoni so cel privlekuvawe novi investicii. Planirame vo delot na slobodnite ekonomski zoni da primenime nov pristap za koncesionirawe, odnosno davawe pod zakup na nekoj {to ima iskustvo za da gi razvie zonite i da privle~e investicii. Toa bi bil nov modalitet za ona {to sega go pravi samo Direkcijata za tehnolo{ki industriski razvojni zoni - najavi ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Toj poso~i deka do kone~nata odluka za realizacija treba da se napravat dopolnitelni analizi. Ministerot o~ekuva vo naredniot period da se zgolemi brojot na stranski i na doma{ni investicii.

V

VIZIJATA E MO@EBI EDNA OD NA[ITE NAJSILNI STRANI. JA ODR@ALA NA{ATA MO] I MISLA NIZ VEKOVITE, NE PRAVI SILNI ZA PREDIZVICITE NA IDNINATA I NEPOZNATOTO

LI KA-[ING BIZNISMEN, TAJKUN VO KINA


4 08.06.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...USPE[EN REFERENDUM

...SLABA DOVERBA

...KRIZA

Otvoren patot vo EU

Somne` vo evroto i vo Merkel

Borba za voda

ekoj petti Germanec pozitivno go ocenuva raboteweto na vladata vo Berlin, sostavena od demohristijanite i liberalite, na ~elo so kancelarkata Angela Merkel.

ekoja kapka voda vo Indija e skapocena. @itelite na Wu S Delhi ja koristat sekoja mo`nost za da si obezbedat ~ista voda za piewe.

od samo 3% go otvori patot na Hrvatska kon EU. Na S Rso azlikata referendum, Slovencite go poddr`aa arbitra`niot dogovor Hrvatska so 51,49% “za”, a protiv glasaa 48,51%.

 FOTO NA DENOT

STATUA NA ^ENTO POSTAVENA NA PLO[TADOT MAKEDONIJA Na plo{tadot Makedonija v~era be{e postavena mermerna statua na prviot pretsedatel na Prezidiumot na ASNOM, Metodija Andonov-^ento, koja e del od proektot “Skopje 2014”. Statuata e visoka pet metri, te{ka 2,5 toni, a e postavena na postament visok 2,5 metri. Spomenikot na ^ento, ~ij avtor e Dimitar Filipovski, e izraboten od karara mermer, vo tekot na izminatite dve godini vo galerijata Piedro Bazanti vo Italija. Postamentot go izraboti grade`nata kompanija Beton. ^ento e oble~en vo gra|anska obleka, so mantil i {e{ir, pretstaven kako mu se obra}a na narodot. [e{irot go dr`i do srceto, a so prstot od desnata raka poka`uva kon narodot, {to spored avtorot Filipovski, simbolizira kade treba da se odi i {to to~no treba da se pravi.

 DVA, TRI ZBORA “Grcija da go razgleda razmerot na svojot dolg i mo`nosta za rast na ekonomijata. Namesto haoti~na varijanta na bankrot, jas predlagam da se olesni te`inata na dolgot, odnosno kreditorite na Grcija dobrovolno da go prifatat toa namaluvawe na dolgot” STIV HANKE profesor po ekonomija vo SAD

“Turcija }e prodol`i da dejstvuva s$ dodeka Izrael ne ja podigne blokadata vo pojasot Gaza. Gaza za nas e istoriska kauza. Nie se protivime na onie koi gi prinuduvaat `itelite na Gaza da `iveat vo zatvor na otvoreno” REXEP TAIP ERDOGAN premier na Turcija

“Mora vedna{ da prestane ekstremnata i bespolezna amerikanska retorika naso~ena protiv Britancite. Britanskata strana nema da odgovara so ista merka i so voinstvena diplomatija, zatoa {to toa ne vodi nikade” VINS KEJBL minister za biznis na Velika Britanija

 GADGETS

NOKIA PRETSTAVI INOVATIVEN POLNA^

N

okia pretstavi re{enie za polnewe mobilen telefon koe najmnogu }e im bide od korist na velosipedistite. Polna~ot se povrzuva so velosipedot i go polni telefonot pri vrtewe na pedalite. Polna~ot nare~en CD-14 mo`e da se postavi na koj bilo velosiped i e del od kompletot na koj se nao|a i dr`a~ot za telefon CR-124. Kompletot se postavuva na upravuva~ot na velosipe-

dot, a energijata ja dobiva od dinamo prika~eno na prednoto trkalo, koe e povrzano so polna~ot na koj telefonot se priklu~uva preku standarden 2-milimetarski port za polnewe. Za da zapo~ne polneweto na bateriite vo mobilniot telefon, velosipedistot treba da vozi so brzina od {est kilometri na ~as. Polna~ot treba da se najde vo proda`ba do krajot na godinava po cena od 18 dolari.


6 08.06.2010

POLITIKA

HEJG: EU DA NASTAPI POCVRSTO NA BALKANOT

“OBEDINETI” RAZEDINETI!?

vropskata unija }e mora da bide mnogu pootvoreno anga`irana vo regionot na Balkanot, kade {to odnovo se javuvaat starite omrazi i netrpelivosti, posebno vo Bosna i Hercegovina i kade {to na povr{inata u{te edna{ isplivuvaat nekoga{nite neprijatelstva, izjavi vo razgovor za Bi-BiSi, Vilijam Hej, britanskiot minister za nadvore{ni raboti. "EU ne smee da dozvoli da ja zagubi doverbata {to

eposredno po isklu~uvaweto na potpretsedatelot na partijata, Filip Petrovski, OM ja napu{ti i Aleksandar Da{tevski, u{te eden ~len od pretsedatelstvoto. Na ist na~in kako {to liderot, Qube Bo{koski, mu ja soop{ti ostavkata na negoviot sopartiec, Filip Petrovski, taka i Da{tevski preku javnosta, odnosno preku svoja kolumna vo eden makedonski dneven vesnik, go objavi prestanuvaweto na

E

lu|eto ja imaat kon nea samo poradi nejzinata sega{na anga`iranost so sanirawe na aktuelnata ekonomska kriza i zatoa {to e zafatena so spasuvaweto na evroto", veli Hejg. Vo razgovorot Hejg poso~i deka novata britanska vlada vo svojata evropska politika }e se zalaga za Brisel da prodol`i so svojata poddr{ka na aspiraciite na zemjite od Zapaden Balkan za vlez vo Evropskata unija, a ne da se oladuva i

da se povlekuva od svoite prethodno promovirani ambicii, ne isklu~uvaj}i ja od toa i Turcija. [efot na britanskata diplomatija objasni deka Velika Britanija }e bara od svoite evropski partneri i od EU da bidat mnogu poubedlivo anga`irani vo me|unarodnite odnosi i pri re{avaweto na kriznite situacii, posebno spomenuvaj}i gi poddr{kata za novi i poostri sankcii za Iran i negovata nuklearna programa, kako i Balkanot.

N

negovata funkcija. Pri~inata za ostavkata, veli Da{tevski vo svojata kolumna, e nedostigot na politi~ki dijalog vo partijata i nedostigot na kapacitet za vodewe politika. Takviot nedostig se potvrduva so posledniot ~ekor koj go napravi Bo{kovski, koga bez prethodna koordinacija so ~lenovite od pretsedatelstvoto go isklu~i Petrovski od parijata, veli toj. "Vo momentot koga ja izbrav Obedineti za Makedonija gledav na edinstvena desna

opcija koja seriozno }e & se sprotivstavuva na ovaa neiskusna i nesposobna vlada. Za `al, po edna nepromislena odluka od 28 maj moeto, politi~ko dejstvuvawe vo taa partija prestanuva. Taa odluka mnogu jasno go otslikuva nedostigot na kapacitet za vodewe politika. Celta na taa odluka be{e borba protiv lo{ata politika na vlasta i raznebituvawe na VMRO-vskata ideologija, a ne nemilosrdna vnatrepartiska borba" veli Da{tevski.

NA MINISTEROT MILO[OSKI NE MU SE BRZA:

“20 GODINI SE PRA[UVAME KOGA ]E SE RE[I IMETO!” KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ali re{enieto za imeto }e se slu~i naskoro ili po nekoe izvesno vreme e pra{awe so koe se soo~uvame ve}e 20 godini,- izjavi ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski. Toj veli deka Makedonija ne mo`e da napravi ni{to pove}e od toa da se ponudi kako konstruktivna strana vo sporot i deka, sepak, toa ne e dovolno za da se vlijae vrz stavovite na sosedot i maksimalisti~kite barawa na Atina. [efot na makedonskata diplomatija veli deka makedonskata strana ostava na medijatorot Metju Nimic dali }e se slu~i ne{to naskoro, vo smisla dali }e se stavi na hartija nekakov nov predlog za re{avawe na sporot i medijatorot da izleze so konkretna solucija. Milo{oski tvrdi deka i pokraj site negativni kritiki i ocenki deka

D

 [efot na makedonskata diplomatija e rezerviran po pra{aweto za dobivawe na datum

za pregovori so Evropskata unija ovoj mesec. Spored nego, Makedonija mo`e samo da bide konstruktivna, no ne e mo}na da napravi ni{to pove}e vo smisla da gi olabavi gr~kite pozicii ili da vlijae na stavot na Brisel. Opozicijata kritikuva deka vremeto ni gi pregazi site {ansi za napredok i povikuva na predvremeni izbori naesen

zemjata ve}e se zboguva od mo`nosta da se dobie datum za po~etok na pregovorite so EU na Samitot na 17-juni, ovaa vlada, sepak, ima optimisti~ki o~ekuvawa deka e mo`no prijatno iznenaduvawe vo Brisel. “Do posleden moment }e bide neizvesno dali Makedonija }e dobie datum. Potrebno e Evropskata unija da poka`e hrabrost i da go zadr`i svojot kredibilitet so toa {to }e dade dopolnitelen stimul na procesot na integrirawe, a preporakata na Komisijata da ne bide prosledena so politi~ka odluka", veli Milo{oski. Ministerot smeta deka kako negativen faktor vo sporot so Grcija }e vlijae i ekonomskata kriza, poto~no krajno nepovolnata

situacija vo koja se nao|a Grcija. "Komunikacijata so Metju Nimic ne zavisi samo od Makedonija, tuku i od slu~uvawata vo Grcija. Nivnite problemi {to se prili~no seriozni vo ekonomskata sfera mo`e da imaat svoe vlijanie na gr~koto raspolo`enie za komunikacija so Nimic", re~e ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski” Izjava so optimizam za sporot so Grcija v~era pristigna i od italijanskiot minister za evropski politiki, Andera Ronki, koj veli deka postoel napredok vo odnosite na Atina i Skopje, {to davalo nade` deka e mo`no skoro re{enie. “Moram da priznaam deka so zadovolstvo slu{nav

od mojot kolega deka me|u makedonskata i gr~kata vlada ima navistina mnogu plodni sredbi i deka ima mnogu napredok. Mislam deka toa e mnogu va`no vo odnos na molkot {to trae{e tolku dolgi godini vo minatoto” izjavi Ronki po sredbata so makedonskiot kolega Vasko Naumovski. Ministerot Naumovski, sepak, ostava prostor za negativen ishod. “Imaj}i gi predvid dosega{nite iskustva, nema da bide iznenaduvawe dokolku, blagodarenie na edno bilateralno pra{awe, taa odluka ne bide donesena so konsenzus”, izjavi Naumovski. Liderot na makedonskata opozicija, Branko Crvenkovski, vo intervju za Radio Slobodna Evropa zav~era pora~a deka

o~ekuva demonstracija na razo~aranost od Unijata i nejzino pasivizirawe vo odnos na makedonskite integracii. Ako evroatlantskite aspiracii na Makedonija i ponatamu ostanat samo pusta `elba, Crvenkovski veli deka }e mora da ima izbori, a nivnoto raspi{uvawe nemalo da zavisi od voljata na Gruevski i na parlamentarnoto mnozinstvo. Od negovata partija velat deka vo noemvri premierot }e mora da se soo~i so narodot i da objasni kade sme i kade odime. Od VMRO– DPMNE na ova odgovorija

so kontra-prozivka - Crvenkovski li~no da izleze i da ka`e dali za nego se prifatlivi gr~kite uslovuvawa, bidej}i i spored partijata na Gruevski ve} e e jasno deka tokmu imeto e pre~ka za vlez vo EU i vo NATO.

SOBRANIETO GO RAZGLEDUVA[E IZVE[TAJOT ZA RABOTATA NA SUDSKIOT SOVET

SOVETOT RASTRGNAT ME\U INTERESOT NA MANEV SKI I NA SUDIITE!?  Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, povtorno vo sredi{teto na rasprava vo parlamentot, ovojpat za izve{tajot za rabotata na Sudskiot sovet, za ~ii ~lenovi opozicijata obvinuva deka se zalo`nici na vladinata politika. Pratenicite od vlasta ne bea raspolo`eni za diskusii MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

epubli~kiot sudski sovet, svoevidnata vlada na makedonskoto sudstvo nikako da izleze od temnata senka na Manevski. Opozicijata vo svoite napadi upateni do institucijata koja treba da bide garant za samostojnosta i nezavisnosta na sudstvoto, glavno ja inkriminira{e vladata i nejziniot prv pravnik, ministerot Manevski, obvinuvaj}i za flagrantni naru{uvawa na nezavisnosta na sudstvoto. Samiot izve{taj, koj portparolot na SDSM, Emilijan Stankovi}, go oceni kako "tehni~ki i suvoparen, prepi{an od prethodnata

R

godina, vo koj ni{to ne se ka`uva za vistinskite problemi" ne be{e tema na raspravata. Zatoa Blagorodna Duli}, predvodnik na pravni~koto krilo vo VMRO-DPMNE i porane{en ~len na republi~kiot Sudski sovet, obvini deka "opozicijata go zloupotrebuva izve{tajot za da pluka po s$ {to e povrzano so sudstvoto, a za {to, vo najgolema mera, Sudskiot sovet kako organ so ograni~en delokrug nema nikakvi ingerencii'. Na parlamentarnata govornica se izredija re~isi site pratenici na SDSM, sekoj so svoi obvinuvawa za sostojbata vo sudstvoto, koja spored niv e o~ajna, a obidite na Vasil Gr~ev, pretsedatelot na Sudskiot

sovet, da odgovori na napadite izgledaa kako borba za izgubena kauza. Na obvinuvaweto koe stigna od Vlado Bu~kovski, pratenik na SDSM, deka od vkupno 630 sudii, duri 421 se po`alile na pritisok od strana na resorniot minister, Gr~ev se sprotivstavi so komentar deka vo 2009 godina 70% od sudiite se izjasnile kako zadovolni od uslovite za rabota. "Se obiduvate so nekolku sporni slu~ai da frlite senka na mnogu sudski slu~ai koi uspeavme da gi zavr{ime uspe{no i navreme", izjavi Gr~ev. Opozicijata raspravata ja iskoristi i za novi napadi kon novoizbraniot ~len na Sovetot, Slobodan U{koski, za koi tvrdat

deka e nesoodveten kadar, postaven partiski. "U{koski vedna{ po izborot dobiva funkcija vo Komisijata za razre{uvawe” reagira{e opozicijata. Gr~ev se brane{e so faktot deka praznoto mesto vo Sovetot koe ostana po penzioniraweto na eden ~len, spored zakonot go popolnuva Sobranieto, {to zna~i deka U{koski e kadar izbran vo zakonodavniot dom, a ne vo Sovetot. Kritikite na opozicijata bea mnogubrojni – “Sovetot e zloupotrebuvan, deca na ~lenovi se stavaat na funkcija kako sudii, vladee stra{en nepotizam i neprofesionalnost, glavnite sudii se lu|e bez iskustvo i kapac-

itet”, redea pratenicite na opozicijata. Gr~ev brane{e: “To~no e deka odredeni sudii se pod nivoto na najlo{iot mo`en izve{taj, no toa se samo odredeni sudii za koi pravime napori da bidat otstraneti.” veli Gr~ev. Od pratenicite na vladeja~koto mnozinstvo edinstvena na pomo{ mu izleze Blagorodna Duli} koja nastapi so kontraobvinuvawa do opozicijata: “SDSM da ne zboruva za pritisok vrz sudstvoto, bidej}i tokmu biznismo}nicite koi najmnogu pripa|aat na taa partija vr{at pritisok vrz sudiite”, veli Duli}. Opozicijata zabele`a i deka vo izve{tajot ne e navedeno ni{to

za sporniot proces za razre{uvawe na pette sudii, pritisokot vrz Ustavniot Sud, mnogubrojnite krivi~ni gonewa na novinari, kako i, za kako {to velat, televiskopoliciskite procesi i spektakli: “Vladata bira neprijatel, cel, `rtva i pred TV-kamerite se slu~uvaat spektakularni apsewa za da mu se dade krv na narodot, a potoa nema nikakva sudska zavr{nica” izjavi pratenikot na NSDP, Goran Misovski. Ovaa konstatacija na Misovski ostana bez odgovor od pretsedatelot Gr~ev, kako i od pratenicite na vladeja~koto mnozinstvo, koi na ovaa rasprava ne bea raspolo`eni za diskusii.


FOKUS

08.06.2010

7

[TO ]E ZNA^I ZGOLEMUVAWETO NA JAVNATA ADMINISTRACIJA ZA BUXETOT I EKONOMIJATA?

ZA 5.000 VRABOTENI POVE]E OD 30 MILIONI EVRA GODI[NO OD BUXETOT  Biznis-zaednicata vo Makedonija e {okirana od planovite na vlasta za dopolnitelno zgolemuvawe na brojot na javnata administracija i veli deka stopanstvoto nema da mo`e da go izdr`i ovoj {ok vo vreme na kriza koga i onaka edvaj pre`ivuva BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

ko vladata gi realizira najavite i trajno vraboti 5.000 lu|e, sega privremeno vraboteni vo dr`avnite slu`bi, toa godi{no }e go ~ini dr`avniot buxet dopolnitelni 30 do 40 milioni evra. Ovie pari }e treba da se izdvojuvaat sekoja godina od buxetot za da se isplati plata i za da se pokrijat pridonesite na zdravstveno i penzisko osiguruvawe za novite vrabotuvawa. Biznis-zaednicata vo Makedonija e {okirana od planovite na vlasta za dopolnitelno zgolemuvawe na brojot na javnata administracija i veli deka stopanstvoto nema da mo`e da go izdr`i ovoj {ok vo vreme na kriza koga i onaka edvaj pre`ivuva. “Makedonija nema stopanstvo {to mo`e da ja izdr`uva i postojnata preobemna javna administracija, a sekoe ponatamo{no vrabotuvawe }e zna~i dopolnitelno optovaruvawe na stopanstvoto koe nema da mo`e da se izdr`i”, veli Mitko Aleksov, izvr{en direktor na Sojuzot na stopanski komori (SSK). Od SSK velat deka namesto da go zgolemuva brojot na vraboteni vo javnata administracija, prioritet na vlasta treba da bide namaluvawe na brojot na buxetarite preku priroden odliv i sozdavawe na uslovi za sloboden premin na vrabotenite od javniot vo dr`avniot sektor. Re~isi site biznismeni koi gi kontaktiravme za da gi pra{ame za nivniot stav za zgolemuvaweto na vrabotuvawata vo administracija velat toa bi bil krajno neodgovoren i samoubistven poteg na vladata na premierot na Gruevski. “Da se zgolemuva i onaka preobemniot buxet za plati na javnata administracija vo Makedonija vo vreme koga makedonskite biznismeni edvaj ja pre`ivuvaat krizata i vo vreme koga Evropa ja trese dol`ni~ka kriza koja mo`e da ima nesogledivi posledici e nokaut za makedonskiot privaten sektor”, veli direktorot na edna od pogolemite makedonski izvozni kompaniii. Od agenciite za privremeno vrabotuvawe so koi kontaktiravme velat deka najavata za “trajno” zgri`uvawe na privremeno vrabotenite vo dr`avnite slu`ba ja dobile od visok vladin funkcioner u{te pred tri meseci. Toga{ im bilo soop{teno deka re~isi site privremeno vraboteni }e dobijat re{enija za vrabotuvawe na neopredeleno vreme, odnosno deka samo 5% do 10% od niv }e ostanat so status na privremeno vraboteni. Spored podatocite so koi raspolagaat agenciite za privremeno vrabotuvawe, momentalno vo Makedonija ima 7.000 do 8.000 privremeni vraboteni. Re~isi 95% od niv se vraboteni vo vladata, ministerstvata, op{tinite

A

i javnite pretprijatija. Toa zna~i deka nivnoto vrabotuvawe }e padne direktno na tovar na dr`avnbiot buxet. EVROPA BARA PRIVREMENITE VRABOTUVAWA DA NE POSTOJAT, A NE TRAJNO DA SE VRABOTAT Za novite pove}e od 5.000 vrabotuvawa vo dr`avnite slu`bi, koi spored najavite treba da se realizira najdocna do krajot na septemvri, premierot Nikola Gruevski izjavi deka se slu~uvaat po nalog i po sovet na Evropskata komisija. "Taa akcija }e bide usoglasena so Evropskata unija. ]e bidat otvoreni konkursi na koi }e mo`e sekoj da konkurira. Pretpostavuvam deka del od tie {to }e se vrabotat }e bidat od redot na onie {to sega se na opredeleno vreme, a del mo`ebi }e bidat nekoi novi {to }e poka`at podobri rezultati na testovite”, izjavi Gruevski, potenciraj}i deka toa nema da mu pre~i na buxetot, bidej}i toj nema da bide zgolemen, naprotiv, mo`e da se napravat za{tedi na mesta kade {to momentalno nekoj prima pove}e sredstva otkolku {to }e prima koga }e ja zeme kone~nata plata. Upateni izvori na "Kapital" objasnuvaat deka objasnuvaweto na Gruevski deka Brisel dal zeleno svetlo za novite vrabotuvawa e mnogu tenko i ne dr`i, bidej}i ona za {to Evropskata komisija pritiskala kaj vlasta e da go namali brojot na privremeni vrabotuvawa, kako instrument koj VMRO-DPMNE masovno go zloupotrebuva{e vo izminatite nekolku godini za vrabotuvawe na partiski kadri. Od Delegacijata na Evropskata komisija vo Skopje verlat deka Komitetot za stabilizacija i asocijacija ja pozdravil opredelbata dogovorite za privremeni vrabotuvawa zna~itelno da se ograni~at i za soodvetnite

rabotni mesta da se sprovedat transparentni postapki za vrabotuvawe vo soglasnost so Zakonot za dr`avnite slu`benici. “Komisijata go pozdravuva osnovaweto na Komitetot za reformi na javnata administracija so koja pretsedava pretsedatelot na vladata i opredelbata deka dogovorite za privremeni vrabotuvawa zna~itelno }e se ograni~at, kako i deka za soodvetnite rabotni mesta }e se sprovedat transparentni postapki za vrabotuvawe vo soglasnost so Zakonot za dr`avni slu`benici”, velat od Evropskata komisija vo Skopje. No, daleku od pametot e da se pomisli deka od Komisijata pobarale od vladata na Gruevski problemot so privremenite vrabotuvawa da se re{i na na~in {to tie trajno }e se vrabotat vo dr`avnite slu`bi. Posebno ako se znae deka glaven kriterium za ovie privremeni vrabotuvawa vo izminative nekolku godini be{e partiskata pripadnost i poslu{nost. Bidej}i Komisijata reagira tokmu na pregolemata partiziranost na javnata administracija i bara reforma vo ovoj del kako preduslov za ~lenstvoto na Makedonija vo EU. I sega vladata namesto da go re{i problemot so privremenite vrabotuvawa so toa {to }e go ukine nivnoto postoewe, odnosno }e gi otpu{ti od rabota, odlu~uva prethodno vrabotenite partiski vojnici da gi zdomi trajno vo javnite i dr`avnite slu`bi. Vidno be{e so~uvstvoto na premierot Gruevski so sudbinata na pove}eto od niv koi so godini rabotele kako honorarci. No,vladata, ministerstvata i javnite pretprijatija najmalku treba da rabotat po principot na socijalni slu`bi. Glavniot princip spored koj nekoj treba da se vraboti ili

da ostane na svoeto rabotno mesto vo javnata administracija e dali e efikasen i produktiven, a ne dali e socijalen slu~aj, partiski ~len, ne~ij bratu~ed.. SDSM GO DONESE ZAKONOT SPORED KOJ VMRO VRABOTUVA “Na vladeja~kata partija, poto~no na premierot Nikola Gruevski, sega mu e najva`no da go zgri`i svoeto ~lenstvo i zatoa sosema se oglu{uva na serioznite kritiki od EU deka javnata administracija e preobemna i mora da se skrati”, velat od SDSM. No, makedonskata javnost pove}e od edna decenija gi slu{a kritikite od MMF, Svetskata banka i Evropskata unija deka ima preobemna javna administracija i deka nejziniot broj mora da se namali. I makedonskata biznis-zaednica so godini “kuka” deka nema kondicija da ja izdr`uva nad stoiljadniot buxetski aparat. No, politi~arite koga se na vlast se gluvi na takvite barawa i za reforma na javnata administracija im teknuva da zboruvaat samo koga se vo opozicija. Namesto reformi, sekoja od politi~kite partii koga }e dojde na vlast vrabotuva partiski vojnici i poslu{nici vo javnite slu`bi. Pa, kako rezultat na takvata politika brojot na javnata administracija dostignuva i pove} e od 120 iljadi. Kolku za sporedba, Slovenija koja ima ist broj na `iteli kolku Makedonija i daleku posilna ekonomija ima 60 iljadi vraboteni vo javnata administracija. Kako dokaz deka i dvete najgolemi makedonski politi~kki partii VMRO-DPMNE i SDSM vodat ista politika koga stanuva zbor za javnata administracija, govori i podatokot deka Zakonot za agencii za privremeno vrabotuvawe e idejna tvorba tokmu na SDSM i donesen vo o~i na parla-

VLADATA REAGIRA:

NE 30.000, TUKU 5.000 PRIVREMENI VRABOTUVAWA ]E BIDAT TRANSFORMIRANI VO POSTOJANI Vladata gi otfrla tvrdewata deka 30.000 privremeni vrabotuvawa }e bidat transformirani vo postojani, izjavi v~era vladiniot portparol Martin Martinoski. “Fakt e deka stanuva zbor za 5.000 vrabotuvawa koi datiraat od poodamna, golem del od vremeto na SDSM i o~igledno e deka za ovie rabotni mesta postoi potreba vo instituciite {tom postojat tolku godini”, objasnuva Martinoski. Martinoski u{te edna{ pojasni deka transformacijata }e se odviva soglasno zakonskite proeceduri preku javen konkurs, pri {to }e mo`e da konkurira sekoe zainteresirano lice. “Toa zna~i deka licata {to momentalno se anga`irani nema avtomatski da dobijat postojano vrabotuvawe, tuku }e bidat vraboteni tie {to } e poka`at najdobri rezultati na konkursot”, dodade portparolot Martinoski. Aktivnosta na vladata, kako {to potseti, e del od reformata na javnata administracija i pretstavuva realizacija na barawata na Evropskata komisija za re{avawe na statusot na privremenite rabotni mesta. Vospostaven e proces za reforma na javnata adiministracija, anga`irani se stranski eksperti {to izrabotuvaat odredeni analizi i davaat odredeni preporaki i toa e proces {to }e te~e vo naredniot period. Na novinarsko pra{awe kako }e se odrazi na buxetot transformacijata vo trajni vrabotuvawa, Martinoski, informira deka ovie sredstva ve}e se predvideni vo buxetot samo vo drugi stavki. mentarnite izbori koga sega opozicionata SDSM be{e na vlast. Zakonot za agenciite za privremeno vrabotuvawe e donesen vo sredinata na april 2006 godina, {to zna~i deka e donesen vo ekot na parlamentarnite izbori koi se odr`aa nepolni dva meseci podocna, odnosno na 5 juli 2006 godina. Vo toa vreme na vlast be{e SDSM, a na izborite ogromna pobeda odnese reformiranata VMRO-DPMNE na ~elo so Nikola Gruevski. Agenciite za privremeno vrabotuvawe velat deka masovnoto praktikuvawe na privremenite vrabotuvawa

vo javnite slu`bi go po~nuva VMRO-DPMNE po doa|aweto na vlast. Odlukata za trajno vrabotuvawe na nekolku iljadi privremeno vraboteni vo dr`avnite slu`bi, spored informaciite koi gi obelodeni SDSM, e donesena na vladina sednica odr`ana na 26 maj na koja dvajcata zamenici na premierot Gruveski, Vasko Naumovski i Zoran Stavreski, dobile zada~a najdocna do 1 septemvri site privremeni vrabotuvawa da se transformiraat vo trajni, na neopredeleno vreme, a plata da primaat od 1 oktomvri.


8 08.06.2010  Ginekologot koj, dokolku opoziciskata SDSM dojde na vlast, treba{e da bide minister za zdravstvo e uapsen za zemawe mito od dve iljadi evra etiri dena po pritvoruvaweto na ginekologot Marjan Stojovski poradi zemawe mito od 2 iljadi evra za operacija na pacientka, od negovata politi~ka partija SDSM s$ u{te ne izleguvaat so stav za negovoto apsewe. Edinstveno javuvawe na opoziciskata partija za slu~ajot Stojovski be{e vo petokot koga rekoa deka se vozdr`uvaat od kakov bilo komentar, a }e izlegle so stav otkako }e doznaele {to to~no se slu~ilo i dali nivniot sopartiec e navistina vinoven. Neoficijalno, dokolku opoziciskata partija dojde na vlast, liderot na ovaa partija go planira{e Stojovski za minister za zdravstvo. I od Lekarskata komora i od Dr`avnata ginekologija, kade {to rabote{e Stojovski, ne sakaat da komentiraat i se dr`at do presumpcija na nevinost, odnosno nikoj ne e vinoven

OP[TESTVO

ZA SLU^AJOT STOJOVSKI ]E SE RAZGOVARA OTKAKO ]E SE SOSLU[AAT SVEDOCITE

PACIENTITE PRIJAVUVAAT MITO OTKAKO ]E JA ZAVR[AT RABOTATA

^

dodeka sudot ne go proglasi za vinoven. Dodeka ginekologot e vo 30-dneven pritvor, istra`niot sudija }e gi soslu{uva svedocite, a potoa obvinenieto }e go prati kaj javniot obvinitel. “Svedocite se soslu{uvaat. Dodeka ne zavr{i soslu{uvaweto nemame nikakov komentar” veli istra`niot sudija Vladimir Tufexi}. Od Zdru`enieto za za{tita

K

O

M

na pacientite, pak, velat deka se zateknati od apsewata na golem broj lekari, bidej}i pacientite kaj niv voop{to ne podnesuvale poplaki za korumpiranost na lekarite. “Zateknati sme od situcijata bidej}i nie redovno rabotime na spre~uvawe i za{tita na pacientite, no vo izminatiot period do nas nema{e vakvi prijavi. Najverojatno pacientite se pove}e motivirani da prijavuvaat direk-

E

R

C

I

J

A

tno vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti" veli Vesna Veli}-Stefanovska od Zdru`enieto za za{tita na pacientite. Taa dodava deka ne znaat kako da reagiraat nitu na faktot {to site pacienti koi prijavile lekar za korupcija prvo se operirale ili ja zav{ile rabotata, pa duri potoa prijavile korumpiranost. “Za ovoj slu~aj nie se dr`ime do presumpcija na nevinost. Sepak, intere-

L

E

N

O

G

sen e i faktot {to site pacienti koi prijavuvaat lekar za zemawe mito go cenat tokmu toj lekar kako stru~wak, bidej}i mu go doveruvaat svojot `ivot, pa otkako uspe{no }e ja zavr{i rabotata go prijavuvaat za zemawe mito” veli Veli}-Stefanovska. Taa predlaga da se prezemat merki za podignuvawe na svesta i kaj lekarite i kaj pacientite, zatoa {to so individualnite, no i grupnite slu~ai kako

L

A

S

“Metastaza” se gubat golem broj stru~waci vo oblasta na medicinata. Istra`niot sudija na Stojovski mu odredi 30dneven pritvor. Hirurgotginekolog vo Klinikata za ginekologija i aku{erstvo se tovari deka od pacient od Ki~evo pobaral i primil 120.000 denari za da ja operira negovata sopruga. Pacientkata imala tumor na matka i trebalo da & se izvr{i hirur{ka intervencija. Spored informacii na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, ginekologot gi izvestil pacientkata i nejziniot soprug deka nejzinata zdravstvena sostojba e zagri`uva~ka i se vlo{uva, pa poradi toe e neophodna itna operacija za koja trebalo da platat 80.000 denari, iznos {to lekarot podocna go zgolemil na 120.000 denari. Od MVR go fatile taka {to gi obele`ale tie 120.000 denari, a pri pretresot vo domot i vo kancalarijata na doktorot policijata na{la samo del od obele`anite pari, odnosno samo 77.000 denari. Stojovski e ~len na SDSM i pretsedatel na Komisijata za zdravstvo vo SDSM, a pred nekolku godini be{e direktor na Klinikata za ginekologija.


10 08.06.2010

OP[TESTVO

BOLNICITE OSTANUVAAT SO DVAJCA DIREKTORI

USPE[NA STRATEGIJATA ZA REFORMI VO SUDSTVOTO

o stapuvaweto vo sila na noviot zakon vo zdravstvenite ustanovi so koj e predvideno da ima po eden direktor vo ovie institucii, sega{nite dvajca menaxeri ostanuvaat na svoite rabotni mesta, informira v~era ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. “So izmenite na konceptot za rakovodewe, predvideno e vo odredeni zdravstveni ustanovi da rakovodi eden direktor. Dodeka ne stapi

trategijata za reformi vo sudskiot sistem be{e uspe{no implementirana vo uslovi na ograni~eni finansiski sredstva, nedostig na ~ove~ki resursi i otsustvo na tehni~ko iskustvo za specifi~ni zakoni. Ova e eden od zaklu~ocite vo izve{tajot za ovaa strategija vo ramkite na proektot IPA 2007 na Evropskata unija, podgotven od profesorot po komparativno pravo na univerzitetot vo Firenca, Alesandro Simoni i od ekspertot za reformi

D

vo sila noviot zakon, so tie ustanovi }e rakovodat sega{nite direktori”, re~e Osmani. Na pra{aweto za aktuelnata sostojba so lekuvaweto na bolnite od dijabetes, ministerot Osmani ja oceni kako zadovoluva~ka i najavi nov na~in na raspredelba na insulinot. “Zavr{ivme so vmre`uvawe na zdravstvenite ustanovi i izgotvuvawe na bazata na podatoci. Se ~eka na rebalansot, so {to

opredelenite sumi za ovaa namena }e bidat prefrleni na smetka na institucijata koja }e gi vr{i nabavkite”, objasni Osmani. Toj potvrdi deka Centarot za kontinuirana edukacija vo tetovskata klini~ka bolnica e pri kraj i }e bide pu{ten idniot mesec. Ministerstvoto za zdravstvo za ovaa namena dobi 600.000 dolari, a denovive bile zavr{eni formalnostite okolu priemot na donacijata.

S

na sudstvoto vo centralna i isto~na Evropa, Volfgang Tide, koj v~era be{e prezentiran pred mediumite. “Implementacijata vklu~uva{e usvojuvawe vo kratok vremenski period na ogromen broj zakoni i va`ni tehni~ki i organizaciski promeni. Vo odnos na sudskata nezavisnost, napredokot e impresiven i sistemot na formalni garancii e najkompatibilen so potrebata za fleksibilnost i kontrola na profesionalnata rabota”, izjavi dr`avniot

sekretar vo Ministerstvoto za pravda, Biljana Bri{koskaBo{kovska. Vo vrska so ocenkata na rabotata na sudiite, vo izve{tajot se veli deka eden od najkompleksnite ~ekori vo sproveduvaweto na strategijata e voveduvawe na sistem za ocenka na rabotata na sudiite. Izve{tajot poka`a deka 247 sudii se oceneti so “mnogu dobar”, 150 sudii so “dobar”, 124 so ocenka “zadovoluva” i 45 so “ne zadovoluva”.

 OECD NÈ OCENI ZA TOA KAKO SME NAPREDUVALE VO INVESTICISKITE REFORMI

IMAME DOBAR KATASTAR, A LO[I PATI[TA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

akedonija ima postignato zna~aen napredok vo unapreduvawe na investiciskata klima, iako ostanuvaat pove}e sektori kade {to treba da se prodol`i so reformite e generalniot zaklu~ok na Izve{tajot za investiciski reformi {to go podgotvi Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) za deset zemji od regionov. Spored izve{tajot prezentiran v~era vo Skopje od strana na pretstavnicite na OECD, Makedonija ima dobri ocenki vo pogled na investiciskata politika i unapreduvawe na mo`nostite za investirawe, ima prose~na ocenka 3,7 (od 1 do 5) i kotira ne{to poslabo od Srbija, Romanija, Crna Gora, Hrvatska i Bugarija, koi {to imaat prose~na ocena 3,8, a e podobra od Bosna (3,3), Kosovo (2,6) i Moldavija (2,9). Pet ekonomii od JIE sose Makedonija imaat prose~na ocenka pogolema od 3 vo delot na investiciskata promocija. OECD naveduva deka ovie zemji napravile golem napredok vo funkcioniraweto na nacionalnite agencii za privlekuvawe investicii, go podobrile menaxiraweto na odnosot so klientite, t.n. client relationship management, kako i poka`ale golema posvetenost vo postinvesticiskite uslugi. OECD gleda mo`nosti za podobruvawe vo site zemji na JIE vo delot na zajaknuvawe na komercijalnite vrski me|u stranskite i doma{nite kompanii, kako i olesnuvaweto na

M

izdavawe dozvoli i licenci na stranskite biznisi. “Ograni~uvawata za nacionalniot tretman se minimalni. Slobodno se vr{i transfer na kapital i Vladata ratifikuva golem broj bilateralni dogovori za investicii {to dozvoluvaat arbitra`a vo investiciskite sporovi. Potrebna e postojana budnost vo vrska so sproveduvaweto na zakonite za intelektualna sopstvenost. Vo oblasta na javno-privatnoto partnerstvo Makedonija treba da ja razgleda svojata pravna ramka za JPP za da se obezbedi deka istata e vo soglasnost so najdobrite me|unarodni praktiki”, re~e Alister Nolan, {ef na Povelbata za investicii vo jugoisto~na Evropa na OECD i eden od avtorite na Izve{tajot za investiciski reformi. Izve{tajot nare~en “Indeks na investiciskite reformi” za 2010 godina, pokraj ocenkite na merkite za investiciskata politika gi vklu~uva i parametrite kako {to se razvojot na ~ove~kite potencijali, trgovskata politika, dostapnosta na finansiskite sredstva, regulatornite reformi i analizite na dano~nata politika i infrastrukturata kako osnovni parametri {to treba da go definiraat kvalitetot na investiciskite reformi {to go postignale zemjite od jugoisto~na Evropa izminative ~etiri godini. MALKU VLO@UVAME VO PATI[TA Spored OECD, zemjava postignala zna~itelen napredok vo olesnuvawe na postapkite za dobivawe dozvoli, glavno preku voveduvaweto na edno{alterskiot sistem za doz-

 Sme go olesnile

izdavaweto na dozvoli i licenci, imame dobar zakon za ste~aj, katastarot ni e me|u najdobrite vo regionot, no treba da porabotime na za{titata na intelektualnata sopstvenost i podobro da gi odr`uvame pati{tata ako sakame da privle~eme stranski investicii.

voli za izvoz, uvoz i tranzit. Me|utoa, treba da se zajaknat kapacitetite vo instituciite nadle`ni za bezbednost na hrana i treba da se zgolemi koordinacijata me|u sanitarnite i fitosanitarnite tela za da se namali preklopuvaweto vo inspekciskite proceduri. Vo kategorijata “pristap do finansiski sredstva” Makedonija ima razvieno dobra pravna ramka, ocenuva OECD. Zakonot za ste~aj, katastarot i regulatornata ramka so koja {to se regulira lizingot se me|u najrazvienite vo regionot. Sepak, treba da se dorazvijat uslugite za kreditnite informacii, kako i {emite za izvozni garancii za da se podobri klimata za finansirawe. Vo ovaa kategorija Makedonija ima prose~na ocenka od 2,6, a od porane{nite JU-republiki pred nea se Hrvatska (3,5) i

Srbija (3,2). Od 2006 godina navamu zemjava postignala napredok vo razvojot na ~ove~kiot kapital vo pove}e oblasti. Sepak, ostanuvaat va`ni predizvici. Osobeno privatniot sektor veli deka ima golema praznina me|u ponudata na ve{tini vo sistemot na obrazovanie i obuka i potrebite na pazarot na trud. Stru~noto obrazovanie i obuka treba da se zajaknat. Vo poleto na razvojot na infrastrukturata, Makedonija tro{i najmalku vo regionot na jugoisto~na Evropa za odr`uvawe na pati{tata, samo 1.148 evra za kilometar pat, dodeka Bosna i Hercegovina za taa namena izdvojuva

8.000 evra, a Hrvatska 5.677 evra, poka`uva Izve{tajot. Vo pogled na gradeweto na novi pati{ta, povtorno sme me|u poslednite vo jugoisto~na Evropa so prose~na godi{na suma ne{to pomala od 50 milioni evra, za periodot od izminative ~etiri godini, dodeka {ampion vo gradewe pati{ta e Albanija, koja samo vo 2009 godina potro{ila 415 milioni evra za izgradba na pati{ta. Makedonija ima i edno prvo mesto vo kategorijata patna infrastruktura, a toa e dol`inata na avtopati{ta na 1.000 km patna mre`a koja iznesuva 193 km. Makedonija ima zabele`ano i najnizok iznos na avio kargo-

transport na godi{no nivo, od samo 2.400 toni vo prosek, kako i samo 17 registrirani poletuvawa od skopskiot i ohridskiot aerodrom vo prosek dnevno, {to e isto taka najmalku vo regionot. Izve{tajot IRI (Investment Reform Index) se odnesuva na 10 zemji – Makedonija, Srbija, Kosovo, Albanija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Romanija i Moldavija. Izve{tajot za 2010 zema predvid pove}e od 100 pokazateli so pomo{ na koi se ocenuva kvalitetot na reformite vo nasoka na privlekuvawe direktni investicii.


OP[TESTVO FILE: BORBATA PROTIV KRIMINALOT I KORUPCIJATA KLU^ ZA VO EU orbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata se zaedni~ki predizvik za site zemji od regionot na Zapaden Balkan i za EU. Re{enieto na ovoj problem e eden od uslovite za vlez vo Unijata,- izjavi evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File. Spored nego, EU od zemjitekandidatki o~ekuva pra{aweto za vladeewe na pravoto da go re{at brzo,

B

a Brisel e podgotven da ponudi pogolema poddr{ka za uspeh. Toj napomena deka napredokot na patot kon EU posebno zavisi od ispolnuvaweto na politi~kite kriteriumi, a klu~ni predizvici se i jakneweto na instituciite, posebno vo odnos na vladeeweto na pravoto, borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal, reformite vo sudstvoto, ekologijata i

08.06.2010

11

KAKO DA SE ZA[TITAT LI^NITE PODATOCI? jakneweto na administrativnite kapaciteti. “Prodol`uvawe so ekonomskite reformi vo te{koto me|unarodno sosedstvo, raznovidnosta na ekonomijata i sozdavaweto ~ove~ki kapital i infrastruktura se dopolnitelni predizvici koi }e pomognat vo zajaknuvaweto na ekonomskata konkurentnost. Ne barame brzi re{enija i popravki, tuku trajni”, naglasi evrokomesarot.

o organizacija na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci v~era bea promovirani publikaciite “Komentar za Zakonot za za{tita na li~nite podatoci” i “Prira~nik za prakti~no sproveduvawe na Pravilnikot za tehni~ki organizaciski merki za obezbeduvawe tajnost i za{tita na obrabotkata na li~nite podatoci”. Tie se dvojazi~ni, na makedonski i na angliski jazik.

V

“Za{titata na li~nite podatoci e ~ovekovo pravo koe e isklu~itelno va`no, novo i mora da se promovira. Eden od na~inite za promocija se Komentarot i Prira~nikot, koi pred s$ se nameneti za onie {to gi obrabotuvaat li~nite podatoci, a potoa i za gra|anite. Celta e da im se pomogne na tie {to go sproveduvaat Zakonot”, izjavi Elena Stojanovska, zadol`ena za odnosi so javnosta vo Direkcijata za

za{tita na li~nite podatoci. Taa istakna deka e zgolemen brojot na gra|ani koi se po`alile na povreda na pravoto na privatnost, naj~esto za mati~en broj i kradewe na identitet. Zakonot treba da go sproveduvaat site institucii, firmi, privatni kompanii, javni pretprijatija, dr`avni organi, op{tini, u~ili{ta, bolnici koi raspolagaat so li~ni podatoci.

NEDOSTIG NA HRANA VO REGIONOT PORADI POPLAVITE GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

zvozot na makedonski zelen~uk vo Hrvatska porasnal nekolkukratno poradi nedostigot na ranogradinarski proizvodi vo ovaa zemja, predizvikan od poplavite vo Slavonija. Osven izvozot, porasnale i cenite na zemjodelskite proizvodi. Od kompaniite koi izvezuvaat zelen~uk velat deka po poplavite vo Viroviti~ko– podravskata `upanija, kade {to se smesteni najgolemite proizvoditeli na zelen~uk vo Hrvatska, zna~itelno porasnala pobaruva~kata od ovoj pazar. “Vo izminatiov period e zabele`an zgolemen interes za makedonskiot zelen~uk vo Hrvatska, bidej}i do`dot gi uni{ti tamo{nite planta`i. Ako minatata godina vo ovoj period vo Hrvatska izvezuvavme po tri kamioni zelen~uk nedelno, godinava sekoj den pra}ame po dva kamioni”, veli Risto Danilov, menaxer za transport na kompanijata Baxo, koja se zanimava so otkup i izvoz na ovo{je i zelen~uk od Bogdanci. Spored Danilov, godinava porasnale i otkupnite ceni na zelen~ukot za okolu 15%. Vo momentov najbaran bil mladiot kompir, koj se izvezuval po cena od 12–18 denari za kilogram. No, negovata sezona zavr{i i sega najmnogu se izvezuvaat domati po cena od 20–25 denari za kilogram. Barani se i sve`ite krastavici i kromidot. Danilov smeta

I

MAKEDONSKIOT ZELEN^UK JA POPLAVI HRVATSKA?!

deka godinava }e nema problem so otkupot i izvozot na zelen~uk, a zgolemeniot izvoz za Hrvatska }e splasne otkako }e bidat sanirani {tetite vo Slavonija. Pokraj od Makedonija, Hrvatite nedostigot na zelen~uk go kompenziraat i so uvoz od Srbija, Bugarija i Turcija. Kompanijata Eurovo~e od Orahovica, koja e vtor proizvoditel na pasteriziran zelen~uk vo Hrvatska, poradi

poplavite pretrpela ogromni {teti. Vodata od lo{o odr`uvanite kanali odnela polovina od proizvodstvoto na krastavici, piperki, domati i drug zelen~uk. Direktorot na kompanijata, @eqko Jurkin, za hrvatskiot vesnik "Poslovni" veli deka re{enieto le`i vo uvozot na zelen~uk. “Vo Makedonija, Srbija, Bugarija i Turcija }e go nabavime ovo{jeto koe go

uni{ti poplavata. Ostanavme bez polovina od koli~inata potrebna za prerabotka, a imame dogovori so trgovskite sinxiri Konzum, Metro, Getroom, Merkator i Plodinam”, se `ali Jurkin. Dodeka s$ u{te se presmetuvaat {tetite, `upanot na Viroviti~ko–podravskata `upanija, Tomislav Tolu{i}, gi procenuva na 66,6 milioni evra. “Imame 100.000 hektari so

`itarici, zelen~uk, ovo{je i tutun, koi ve}e nekolku dena se pod voda dlaboka od 10 santimetri do ~etiri metri. Planta`ite od 100 hektari izgledaat kako Balaton. Nastrada prerabotuva~kata industrija na zelen~uk i ovo{je bidej}i kompaniite od ovoj region, zaedno so Podravka, dr`at 80% od ovaa granka vo Hrvatska”, veli To{uli} za "Poslovni". Toj dodava deka 200 hektari

 Vo izminatiov period e zabele`an zgolemen interes za makedonskiot zelen~uk vo Hrvatska, bidej}i do`dot gi uni{ti tamo{nite planta`i. Ak Ako minatata godina vo ovoj period ov vo Hrvatska za zaminuvaa po tri tr r kamioni ze zelen~uk nede delno, godinava sekoj den od odele po dva ka kamioni od nasadite so vi{ni na kompanijata Eurovo~e se celosno pokrieni so voda, a silniot vetar uni{til 40% od zasadenite stebla. “Imame 900 kooperanti koi proizveduvaat na 200 hektari. Do`dot go prepolovi rodot na krastavici, a kaj piperkite {tetite iznesuvaat 60%. Povtorno }e sadime krastavici, no prinosot } e bide pomal za 50%. ]e vidime kolku od {tetite } e mo`e da se saniraat i da se presee del od rodot”, veli Jurkin.


KOMENTARI I ANALIZI

08.06.2010

13

 KOMENTAR

FAVORITI SAMO NA HARTIJA o Hrvatska i Srbija, karavanot na OECD stigna i vo Makedonija. Organizacijata za me|unarodna sorabotka i razvoj go prets tavi i pred na{ata javnost izve{tajot za toa kako naprednale deset zemji od jugoisto~na Evropa vo reformite {to treba da go zgolemat privlekuvaweto investicii. Isto kako i vo slu~ajot so Hrvatite i Srbite, a pretpostavuvam deka taka e i vo ostanatite zemji kade {to se prezentira izve{tajot, na{ive si se pofalija deka sme top-reformatori, deka sme lideri vo ona, najdobri vo toa... Vo red, nikoj ne mo`e da gi ospori rezultatite {to gi imame postignato vo mod ernizirawe na katastarot na primer, ili vo pogodnostite {to im gi davame na stranskite investitori, me|utoa, pozitivnite ocenki od OECD ili od Svetska banka {to gi dobivame poslednive godini kako vode~ki vo podobruvawe na biznisklimata, nekako slabo gi gledame da se efektuiraat vo realnosta. Vo izve{tajot, kade {to se merat stotici parametri {to vlijaat vrz toa dali edna zemja e privle~na za investirawe ili ne, }e najdeme daleku poslabi ocenki za nekoi od okolnite zemji, me|utoa iznosot na stranskite investicii kaj niv e mislena im-

P

enka za nas. Izve{taite od ovoj tip na krajot poka`uvaat deka vo s$ sme naprednale, vo s$ sme gore-dolu dobri, no vo krajniot rezultat sme me|u najslabite. Vo sekoj slu~aj, dobro e {to vakvite izve{tai n$

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

prika`uvaat vo podobro svetlo pred stranskite investitori, no nie kako dr`ava mora i da go implementirame dokraj toa {to go imame doneseno kako regulativa, zaradi {to i dobivame pozitivni ocenki, na krajot na krai{tata. I da se podobrime vo onie oblasti kade {to imame najlo{i ocenki, kako onaa za najslaboto odr`uvawe na pati{tata i izgradba na novi. Za da ne izlegu va potoa deka sme “favoriti samo na hartija”.

NAPU[TENA “OBEDINETI ZA MAKEDONIJA”

e pominaa nekolku d ena, a predviduvaweto na “Kapital” d eka Qube Bo{kovski, otkako go isklu~i Filip Petrovski od Obedineti za Makedonija, se li{i od eden od glavnite nositeli na partiskiot kredibilitet {to mo`e da go ~ini i o ps tan ok na parti jata, po~na da se ostvaruva. Aleksandar Da{tevski, sega porane{en ~len na pretsedatelstvoto na OM, podnese ostavka na partiskata funkcija, a kako glavna pri~ina gi navede slu~uvawata od 28 maj, koga "borbata protiv lo{ata politika na vlasta i protiv raznebituvaweto na ideologijata na VMRO bile zameneti so nemilosrdna vnatrepartiska borba". [to zna~i ova razjasnuvaat pri~inite so koi svoeto isk lu~u vawe od OM eksplicitno go objasni Petrovski. Toj obvini deka Bo{kovski ima taen dogovor so Crvenkovski koj direktno e na {teta na desnicata vo opozicija, a indirektno vo polza na VMRO-DPMNE, zatoa {to glasa~ite koi se kaat {to na vlast go donele Gruevski, politi~ar so desna proviniencija, te{ko deka }e ja poddr`at OM vo eventualnata neprincipielna koalicija so SDSM. Verojatno, najto~nata dijag-

N

noza na sostojbata vo OM e sodr`ana vo slednava izjava na Da{tevski, po povod negovata ostavka: "Vo OM nedostasuva elementaren kapacitet za vodewe politika". No, qubitelite na teori-

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

ite za konspiracija koi ne veruvaat deka {to i da e vo Makedonija mo`e da se slu~i bez lukrativna cel, se somnevaat vo iskrenosta na Petrovski i Da{tevski koga tie gi obrazlo`uvaat pri~inite za zaminuvaweto od OM. Spored edna od teoriite, glaven inspirator na zaminu vawata od partijata na Bo{kovski e Qup~o Georgievski, kako faktor za obedinuvawe na opozicionata desnica.

BALANS  Energetski kompletno zavisna, so istro{eni banki, frekventni promeni na nacionalni vladi i bez pozna~ajno kreirani biznisi nadvor, }e pomine odredeno vreme pred Evropa povtorno da dojde vo fokusot na strate{kite interesi za noviot bipolaren svet

a po~etokot na ovoj mesec oficijalno be{e objavena edna vest deka tenderot za nabavka na 65 avioni za ruski Aeroflot go dobi Boing, a ne Erbas. Pred samo dva meseci, Sarkozi, frustriran od neuspe{noto lobirawe, upotrebi nevoobi~aeno negativna retorika vo obid da go izrazi nezadovolstvoto od odlukata na Va{ington povtorno da go odlo`i tenderot od 37 milijardi evra, koj treba{e da go dobie evropskiot proizvoditel EADS za 179 tankeri za vozdu{no tankirawe na avioni. Ova e u{te edna potvrda deka svetot vo koj `iveeme, iako navidum izgleda konfuzen, se dvi`i po to~no opredeleni pravila i nasoki. ]e po~nam so Evropa. Denovive, koga bea objaveni podatoci za namalenite kreditni rejtinzi i za raste~kite buxetski deficiti na pove} e ~lenki na evrozonata, se informiravme i deka dvi`e~kata evropska ekonomija, germanskata, }e ostvari rats od 4% vo ovoj kvartal. Vakviot razvoj na nastanite }e sozdade nova debata vo Germanija za opravdanosta “tro{axiite” i ponatamu da se vle~at na grbot na Unijata pod motivot na zaedni{tvo i solidarnost. Se o~ekuva ekonomskata dilema naskoro da prerasne vo politi~ka debata so koja }e bidat okupirani telata na EU, koi edvaj go donesoa noviot evropski Ustav. SAD i Rusija }e gledaat samo seir otkako uspeaja

N

na odli~en na~in da & nametnat finansiska igra~ka (problem), so koj Evropa }e se zanimava na podolg rok. Glavnite dvigateli, Francija (se o~ekuva politi~ka kriza), Velika Britanija (imixot & e razni{an preku buxetskiot deficit i ekoproblemot predizvikan od Briti{ Petroleum) i Germanija (politi~ka kriza i bankite koi imaat golemi zagubi) nemaat potencijal da go vle~at te{kiot tovar. Energetski kompletno zavisna, so istro{eni banki, frekventni promeni na nacionalni vladi i bez pozna~ajno kreirani biznisi nadvor, }e pomine odredeno vreme pred Evropa povtorno da dojde vo fokusot na strate{kite interesi za noviot bipolaren svet. Vremeto, od druga strana, be{e pozitiven faktor vo razvojot na ruskoto vlijanie na nejzinata zapadna granica. Na jugot, Rusija go vrati politi~koto, voenoto i ekonomskoto vlijanie vo Ukraina so izborot na proruskiot pretsedatel Viktor Janukovi~. Ni traga od aspiraciite na Ukraina za vlez vo NATO, nema da ima ni nova kriza so transportot na gas. Severno e lojalnata Belorusija, koja ne mo`e da iznenadi kako strate{ki pazar na Rusija. Sleduvaat Polska i ^e{ka, kade {to so postignatiot dogovor za nuklearno razoru`uvawe se napu{ti idejata za razmestuvawe na raketniot anti{tit. Dopolnitelno se o~ekuva deka po juni, koga }e bide izbran noviot polski pretsedatel, Rusija }e go iskoristi faktot deka

Polska uvezuva pove}e od 70% od potrebite za gas od Rusija. Novata svetska ekonomska politika nosi nov balans. SAD i Rusija vo naredniot period }e se zanimavaat prvenstveno so Azija, vrz osnova na podeleni ulogi. Na Bliskiot Istok dominacijata na amerikanskoto vlijanie }e prodol`i glavno preku voenoto prisustvo i kontrolata na naftenite resursi, no i s$ pogolemiot izvoz na oru`je, glavno za Saudiska Arabija. Imeno, samo za ovaa godina Kanada i SAD dobija nara~ka za 724 oklopni vozila, 373 tenkovi i 72 borbeni avioni vo vrednost povisoka od 100 milijardi dolari. Prisustvoto na SAD vo Avganistan ostanuva i zaradi logisti~ka sorabotka so Pakistan, koj zaedno so Indija se poka`aa i kako zna~ajni konzumenti na voena oprema. Indija, od druga strana, go prezema i vodstvoto od Ju`na Koreja vo nabavkite na oru`je vo Azija, od kade {to doa|aat pove}e od polovinata od top 10 uvoznicite. Rusija ve}e tradicionalno e prisutna na ovie pazari, no i na pazarite na jugoisto~na Azija. Balansot vo toj del }e se postigne i so dinami~noto naoru`uvawe na Malezija. Na drugata strana na svetot povtorno se reafirmira idejata za t.n. severnoamerikanska super-dr`ava, vo koja bi vlegle SAD, Kanada i Meksiko. Ovaa ideja e rezultat na oslabenoto vlijanie na SAD vo poslednite 10 godini. Socijalisti~kiot stil na

D-R RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

upravuvawe na konzervativnite vladi vo Peru, Venecuela, Brazil zema po{irok zamav, koj e politi~ki i ekonomski sli~en na Dvi`eweto na nevrzanite. Vo trkata za naoru`uvawe dominira ^ile, koja uvezuva oru`je vredno tri milijardi, glavno od SAD, no i od Evropa. Problemati~no e {to porast na uvozot na oru`je e registriran i vo Argentina, Bolivija, Peru (zemji-sosedi na ^ile), no i vo Brazil, Kolumbija, Venecuela i Ekvador, koi glavno uvezuvaat oru`je od rusko proizvodstvo i delumno od evropsko. Povtorno se raboti za postignat balans, koj sigurno ne e samo voen, tuku i ekonomski i politi~ki. Ostanuva glavniot fokus na vnimanie, a toa e Kina i ve}e zagri`uva~kiot kapacitet na ekonomski razvoj i na politi~ko vlijanie so koj mora da se menaxira. Narednite godini }e bidat godini vo koi SAD i Rusija, a mnogu podocna i Evropa, }e mora da se zanimavaat vo noviot xin - Kina. Taa ima svoja agenda koja uporno ja turka vo obid da se postavi kako tret faktor vo pove}epolarniot iden svetski poredok.


14 08.06.2010

FEQTON

FELJTON-43  Sanxaj Xa, odgovoren za sektorot mobilna telefonija vo Motorola, veli deka kompanijata planira da ostane fokusirana na operativniot sistem Android razvien od Gugl. Dosega Motorola na pazarot lansira{e nekolku telefoni {to rabotat na Android i planira da prodol`i so toa do krajot na godinava. “Bi rekol deka operativniot sistem ne e klu~nata rabota zaradi koja kupuva~ite ja donesuvaat svojata odluka, iako stanuva s$ pozna~ajna. Izgledot i ~uvstvoto {to go imate koga go dr`ite uredot vo raka s$ u{te se mnogu bitni”, veli Xa IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

oden vo Indija, {koluvan za in`ener vo Britanija, Sanxaj Xa e odgovoren за оддelot za

R

`ener vo Britanija,

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNAT POZNATI BIZNIS - TEORETI^ARI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: SANXAJ XA, MOTOROLA

NE E SÉ VO HARDVEROT mobilna telefonija vo Motorola od avgust 2008 godina. Zaedno so Greg Braun, koj e {ef na ostanatiot del od biznisite na Motorola, se koizvr{ni direktori na amerikanskiot telekomunikaciski gigant koj poslednive godini se ma~i da go najde patot do nekoga{nata slava kako vode~ka svetska kompanija za proizvodstvo na telefoni i mre`ni re{enija. Sanxaj Xa na neodamne{nata konferencija za investitori i analiti~ari soop{ti deka kompanijata mo`e da zgrabi dobar del od kola~ot na brzoraste~kiot pazar na t.n. pametni telefoni (smartphones) i pokraj faktot {to nema svoj sopstven operativen sistem za mobilnite telefoni, kako {to imaat, na primer, RIM (RIM), proizvoditelot na Blekberi ili Epl (Apple). Sanxaj Xa veli deka Motorola planira da ostane fokusirana na operativniot sistem Android, razvien od Gugl (Google). Dosega Motorola na pazarot lansira{e nekolku telefoni {to rabotat na Android i planira da prodol`i so toa do krajot na godinava. “Bi rekol deka operativniot sistem ne e klu~nata rabota zaradi koja kupuva~ite ja donesuvaat svojata odluka, iako stanuva s$ pozna~ajna. Izgledot i ~uvstvoto {to go imate koga go dr`ite uredot vo raka s$ u{te se mnogu bitni”, veli Xa. Xa odgovara{e na pra{awata za toa kako Motorola }e se diferencira sebesi od semejstvoto telefoni Blekberi na RIM, kako i od popularniot Ajfon (iPhone) na Epl. Blekberi i Ajfon se najprodavanite “pametni telefoni” na amerikanskiot pazar, a analiti~arite golem del od nivniot uspeh go pripi{uvaat tokmu na sopstvenite, cvrsto integrirani operativni sistemi. Motorola, od druga strana, izbra da go koristi Android na Gugl za da go gradi svoeto semejstvo na “pametni telefoni”. Kompanijata minatata godina na pazarot go pretstavi telefonot Droid (Droid) preku mobilniot operator Verajzon Vajerles (Verizon Wireless), a vo me|uvreme se pojavija i Klik (Cliq) i Bekflip (Backflip), od koi vtoriot odi so pretplata preku operatorot AT&T kade {to se natprevaruva direktno so Ajfon. Pra{an za toa dali kompanijata razmisluva za razvivawe ili kupuvawe na sopstven operativen sistem, Xa veli deka sekoga{ postoi mo`nost, no deka “re~isi celiot negov fokus denes e na Android”. Toj istaknuva deka sekoj operativen sistem za mobilni telefoni treba da e sposoben da gi koristi mo`nostite na Android, kako {to e besplatnata navigacija i



“NE SE RABOTI SAMO ZA HARDVER - tuku za iskustvoto {to go ispora~uvame so na{ite modeli i za toa mo`eme da mu zablagodarime na partnerstvoto so Gugl”

glasovno-aktivira~kite uslugi. “Mislam deka e mo`no da bidete negativno percepirani dokolku imate platforma {to ne gi poddr`uva ovie opcii”, smeta Xa. Droid ima dobra proda`ba so Verajzon, koj {to napravi silna reklamna kampawa za telefonot vo prviot kvartal godinava. Me|utoa, kaj analiti~arite postoi izvesna zagri`enost deka noviot adut na proizvoditelot HTC (HTC), modelot Inkredibl (Incredible), }e mu vleze na teritorijata na Droid, otkako Verajzon }e go prefrli svoeto vnimanie kon ponoviot produkt. Xa objavi deka i ostanatite modeli na Motorola imaat dobra proda`ba i deka kompanijata dosega ima pove} e od eden milion pretplatnici za uslugata Motoblur (Motoblur), koja {to im pomaga na korisnicite da gi integriraat uslugite na socijalnite mre`i na svoite mobilni telefoni. Motoblur uslugata zasega ne e dostapna na Droid. Motorola planira nekade kon po~etokot na slednata godina da se razdeli na dve posebni kompanii, a Xa }e prodol`i da go rakovodi biznisot za mobilni telefoni. ISKUSTVOTO NA KORISNICITE E VO FOKUSOT Otkako dojde na ~elo na sektorot za mobilna telefonija vo Motorola, na Xa mu se pripi{uva zaslugata {to ja ottrgna kompanijata od opasnosta da bide zaboravena od potro{uva~ite. Isfrlaweto na nekolku atraktivni modeli na

mobilni telefoni definitivno & pomogna na Motorola da go povrati svojot razni{an imix na vrven svetski proizvoditel. Xa veli deka stapkata na korisni~ko zadovolstvo od nivnite telefoni e visoka, a isto taka i brojkite {to najmnogu gi interesiraat akcionerite: povratot na investicii i profitot. “Ne se raboti samo za hardver, tuku za iskustvoto {to go ispora~uvame so na{ite modeli i za toa mo`e da mu zablagodarime na partnerstvoto so Gugl. Nudime navistina dobro iskustvo so Droid, na primer. Lu|eto imaat ~uvstvo deka nema informacija {to ne mo`at da ja dobijat. Navigacijata e neverojatna. Toa e alatka {to im ovozmo`uva na korisnicite da re{at nekoi od problemite {to mo`ebi mislele deka nikoga{ nema ni da gi imaat. Povratnata reakcija od potro{uva~ite e mnogu pozitivna”, veli Xa. I pokraj toa {to se pojavuvaat s$ pogolem broj konkurentski telefoni {to rabotat na operativniot sistem Android na Gugl, Xa smeta deka dobrata rabota kaj Android e {to gi nadminuva so inovacii site ostanati operativni sistemi. “Sre}en sum {to Motorola ima vode~ka uloga vo seto toa. Tuka imate mnogu softver, uslugi, aplikacii i iskustva {to n$ razlikuvaat od drugite. No, isto taka treba da se obrne vnimanie i na dizajnot, za toa kako uredot }e vi legne vo rakata. Treba da se razmisluva na mnogu pointegriran na~in”, veli Xa.

Vo ramki na toa integrira~ko razmisluvawe vleguvaat i dodatocite, t.n aksesoris, {to Motorola gi dava so svoite telefoni. Na primer, modelot Droid doa|a so dodatokot {to mu ovozmo`uva da se koristi navigacijata vo avtomobil. “Ako Droid go nema{e toj del, aplikacijata za navigacija } e be{e mnogu pomalku va`na za korisnicite. Iskustvoto na korisnicite e ne{to {to ni pri~inuva golema satisfakcija i n$ tera da odime napred. Isto taka i le`i{teto za telefonot {to se stava pokraj krevetot im pravi golemo zadovolstvo na potro{uva~ite. Mislam deka s$ pove}e stanuvame kompanija {to se bazira na davawe pozitivna iskustva na korisnicite, otkolku samo hardverski bazirana kompanija”, veli Xa. Za toa {to se smenilo najmnogu vo Motorola otkako toj dojde kako glaven izvr{en direktor na delot za mobilna telefonija, Xa veli deka koga ste vo trka so inovacii mora da gi “nadinovirate” ostanatite. “Izminative 18(оsumnaeset) meseci potro{ivme golemi pari na ne{ta za koi bevme svesni deka mo`e i da ne uspeat. Mora da isprobuvate novi ne{ta. Vo momentov na golemo eksperimentirame so uredi koi {to imaat pogolemi ekrani, posoodvetni za koristewe na Internet”, objasnuva Sanxaj Xa.


KOMPANII & PAZARI 15

8/JUNI/2010

NEISKORISTENI [ANSI OD [ANGAJ EKSPO 2010

SAMO TRI MAKEDONSKI KOMPANII ZAINTERESIRANI ZA PROMOCIJA VO KINA VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

ALEKSANDRA SPASEVSKA Spasevska@kapital.com.mk

 Ekspo e treta manifestacija po posetenost vo planetarni ramki po fudbalskiot Mundijal i Olimpiskite igri, i nastan koj predizvikuva ogromen publicitet vo svetskata javnost nteresot na makedonskite kompanii za najgolemata svetska manifestacija [angaj Ekspo 2010, koja zapo~na pred eden mesec, e esktremno slab. Od stopanskite komori doznavame deka interesot za pretstavuvawe na makedonskite kompanii, odnosno nivnite proizvodi i uslugi, na najzna~ajniot ekonomski nastan godinava e minimalen. Vo sojuzot na Stopanski komori ve-

I

 Inertnosta na makedonskite kompanii za probivawe na novi pazari, za promocija na svoite proizvodi i sklu~uvawe novi delovni kontakti se potvrdi u{te edna{. Za najgolemata svetska manifestacija, [angaj Ekspo, koja u{te se narekuva i Olimpijada na biznisot se zainteresirale samo tri makedonski kompanii! lat deka dosega samo tri kompanii poka`ale interes da gi pretstavat svoite proizvodi na [angaj Ekspo, od koi dve se vinarnici i edna kompanija koja proizveduva visoka tehnologija. “Na [angaj Ekspo, vsu{nost, se pretstavuva zemjata, vo ~ii ramki e predvideno da se pretstavi makedonskoto stopanstvo, odnosno proizvodite gi nudat makedonskite kompanii so promotivni materijali, bro{uri i videoprezentacii”, objasnuva Mitko Aleksov, izvr{en direktor na Sojuzot na stopanski komori. Dosega nitu edna kompanija vo Stopanskata komora ne se prijavila za u~estvo na [angaj Ekspo. Kompaniite tvrdat deka nemale dovolno vreme za da podgotvat promotivni materijali, a i ne znaat vo koja koli~ina da gi ispe~atat, bide-

POVE]E OD GRANDIOZNOST [angaj Ekspo }e se odr`i od 1 maj do 31 oktomvri godinava i na nego }e bidat pretstaveni 190 zemji i pove}e od 50 me|unarodni organizacii. Neformalniot naziv na ovoj ekspo e “biznis-olimpijada”. Ova e prv Ekspo {to e organiziran vo nekoja zemja vo razvoj i }e bide najgolemiot organiziran Ekspo vo istorijata, na koj se o~ekuva da prodefiliraat 100 pretsedateli i 100 milioni lu|e posetiteli, {to e 20 pati pove}e od posledniot Ekspo {to se odr`a vo Saragosa, [panija. Ekspo e rasposlan na 5,28 kilometri kvadratni (dvojno pogolema od povr{inata na Monako). Mototo na godine{niot [angaj Ekspo e “Podobar grad- podobar `ivot”. Na saemot }e zemat u~estvo i 172.000 volonteri. Kineskite vlasti vo Ekspo vo Kina dosega imaat vlo`eno okolu 50 milijardi dolari. Ekspo kako manifestacija se odr`uva na sekoi dve godini, a prviot e odr`an vo 1851 godina vo London. Ekspo vo [angaj e 55-ti po red vo istorijata na ovaa manifestacija. Za da mo`e da gi sobere site i pritoa da ne se sozdadat nekakvi problemi vo sekojdnevniot soobra}aj, Kinezite izgradija poseben aerodrom koj }e bide vo funkcija na posetitelite na [angaj Ekspo. Toj aerodrom }e ostane podarok na gradot po

j}i stanuva zbor za ogromen saem. Poradi toa, velat od Komorata, prvi~no golemiot interes na kompaniite, sega e nikakov. Za toa kako se odviva dosega i kako }e se odviva prezentacijata na makedonskoto stopanstvo vo [angaj i vo narednite meseci do oktomvri, do koga trae manifestacijata, se obidovme da doznaeme i vo Ministerstvoto za ekonomija, koe e organizator na makedonskiot {tand. Ottamu velat deka zamenik-ministerot Metodija Haxi Vaskov, nadle`en za [angaj Ekspo, denovive }e izleze so dopolnitelni informacii za saemot. Olimpijadata na biznisot, kako {to go narekuvaat Ekspo, e vistinskata {ansa za promocija na Makedonija. Taka, barem, najavija organizatorite na makedonskiot {tand vo [angaj, a sega nemaat programa za slednite

meseci. Makedonskiot paviljon na [angaj Ekspo go otvori pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski. Najaveno be{e deka na 2 avgust, po povod Ilinden, }e bidat organizirani posebni sve~enosti vo [angaj. Buxetot na makedonskiot {tand vo Kina e 630.000 dolari, obezbedeni od kineskata vlada. HRVATITE NA GOLEMO JA OSVOJUVAAT KINA Deka [angaj Ekspo 2010 e golema {ansa za zapoznavawe i pribli`uvawe do koneskiot pazar potvrduva i interesot na site zemji vo regionot za ovaa manifestacija. Crna Gora zakupi dvojno pogolem prostor od Makedonija, a Slovenija ima tripati pogolem paviljon od Makedonija. Slovencite }e se pretstavat so turisti~kata ponuda na Alpite i industriskata razvienost na zemjata. Tie }e se promoviraat kako ekolo{ki naj~ista zemja vo Evropa. Bosna i Hercegovina }e bide pretstavena vo istata zona so nas. Taa iznajmi paviljon od 1.000 metri kvadratni i izdvoi okolu 500.000 evra od sopstveniot buxet za prezentacija na [angaj Ekspo. Bosancite go pu{tija svojot paviljon na po~etokot od godinata so logo “Cela zemja- eden grad”. Ramnodu{ni na [angaj ne se ni

zavr{uvaweto na igrite. Pokraj aerodromot, pedantnite Kinezi mnogu vnimavaa na drugite infrastrukturni objekti za povrzuvawe na saemot so ostanatiot del od gradot. Za potrebite na saemot izgradija posebna linija za metro koja }e odi od `elezni~kata stanica vo centarot na gradot do mestoto na odr`uvawe na saemot. Za povrzuvawe na gradot [angaj so Peking, kineskata vlada pu{ti dve linii od ultra-brziot voz Maglev, koj se dvi`i so brzina od 580 kilometri na ~as.

Hrvatite. Tie imaat poseben pristap kon ovoj saem zatoa {to pred 30 godini za prvpat Zagreb se zbratimi so [angaj. Tie zakupija prostor od 1.000 metri kvadratni i na nego }e gi pretstavat site ubavini na zemjata so akcent na turisti~kata ponuda na Jadranot. Srbija, isto taka, zakupi paviljon od 1.000 metri kvadratni, a na nego o~ekuva okolu dva milioni posetiteli. Fokusot na Srbija se industrijata i mo`nostite {to im gi nudi zemjata na stranskite investitori kako krstosnica na Balkanot. Hrvatskite kompanii ne se zadovoluvaat samo so prezentacija. Tie ve}e na golemo se vo akcija na osvojuvawe na kineskiot pazar. Kompanijata Badel 1862 vo izminatite pet meseci vo Kina izvezla pove}e od 70 iljadi {i{iwa alkohol vo vrednost od 200 iljadi evra. Vo plan im e do krajot na godinata da izvezat u{te 130 iljadi {i{iwa. Kinezite najmnogu kupuvaat kvalitetno crveno vino, koe so ambala`ata i etiketite e celosno prilagodeno na barawata na kineskite potro{uva~i. Interesot na Kinezite za vino raste i toa se smeta za presti`. Vinoto najmnogu se bara za vreme na novogodi{nite praznici, no generalno interesot na Kinezite za vino raste. Badel vo Kina vo 2008 i 2009 godina plasira{e 110 iljadi {i{iwa vino, dodeka ovaa godina toj rezultat dvojno }e se zgolemi. Deka interesot na hrvatskite kompanii za raste~kiot i ogromen kineski pazar postojano raste, doka`uva i interesot na 45 kompanii da se pretstavat na me|unaroden saem za {iroka potro{uva~ka koj denovive se odr`uva vo kineskiot grad Ningbo. Hrvatite i Slovencite otidoa i eden ~ekor ponatamu. Tie vo maj vo Peking i vo [angaj zaedni~ki go pretstavija turizmot na svoite zemji vo Kina, zemja koja {to po turisti~kata potro{uva~ka e ~etvrta zemja vo svetot. Za zaedni~kata promocija na Slovenija i Hrvatska vo Kina se izdvoeni 47.000 evra. Dosega, vo Evropa za pretstojnava turisti~ka sezona najaveni se turisti od Kina ~ij broj iznesuva 60 milioni.


16 08.06.2010 2.440

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

2.720

MBID

110,00 109,80 109,60 109,40 109,20 109,00 108,80 108,60 108,40 108,20

2.700

2.430

2.680 2.420 2.660 2.410 2.640 2.400

2.620

2.390

2.600

01/06/10

02/06/10

03/06/10

04/06/10

05/06/10

06/06/10

01/06/10

07/06/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

02/06/10

03/06/10

04/06/10

05/06/10

06/06/10

01/06/10

07/06/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB

02/06/10

03/06/10

04/06/10

05/06/10

06/06/10

07/06/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

 Spored ekspertite, vakvata agencija nema da dobie “sledbenici” vo investiciskata zaednica, osobeno ako dava ocenki za dr`avni hartii od vrednost

INVESTITORITE NEZADOVOLNI OD REJTING-AGENCIITE

SITE SE SKEPTI^NI ZA EVROPSKATA AGENCIJA ZA KREDITEN REJTING na kompaniite, so {to bi pridonela vo ispra}awe na predupreduva~ki signal za mo`ni idni dol`ni~ki krizi. Spored germanskiot minister za finansii, Volfgang [ajbl, oligopolot koj e vospostaven od Standard&Poor's, Moody's Investors Service i Fitch Ratings, treba da se razbie. Mnogu funkcioneri na Evropskata centralna banka smetaat deka agenciite za krediten rejting se vinovni za vlo{uvawe na krizata, pravej}i nenavremeni pazarni procenki na rizikot. Spored na{ite eksperti, kreditniot rejting i toa kako e va`en, osobeno koga nekoja kompanija saka da se zadol`uva vo stranstvo. Goran Markovski, generalen izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investicis-

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk penovski@kapital com mk

oradi s$ pogolemoto zna~ewe na kreditnite agencii, na 1 juni premierot na Luksemburg, @an-Klod Junker, koj e pretsedatel na grupata na ministri za finansii na zemjite od evrozonata povika da se sozdade evropska agencija za krediten rejting, koja } e bide nabquduvana od Evropskata centralna banka. Me|utoa, vakviot plan za formirawe agencija sponzorirana od Evropskata unija u{te vo startot mo`e da se soo~i so te{kotii vo pogled na ubeduvawe na investitorite deka taa bi bila dovolno nezavisna za da gi ocenuva finansiite na vladite i

P

ki fondovi, KB Publikum invest, veli deka kaj nas samo dr`avata i nekolku op{tini imaat dobieno krediten rejting, koj e ocenka za mo`nosta za nivno zadol`uvawe vo stranstvo. "Nemame kompanii koi izdale korporativni obvrznici poradi {to ne ni baraat krediten rejting. Koga nekoja od niv bi se zadol`uvala vo stranstvo, toga{ bi & bil potreben toj krediten rejting, so cel investitorite da gi znaat idnite o~ekuvawa vo odnos na ispolnuvawata na obvrskite od korporativnata obvrznica. Na{eto dru{tvo zasega ima vlo`uvano samo vo doma{ni dr`avni obvrznici. Vo stranstvo prete`no se investira vo akcii. Koga bi se investiralo vo stranski dol`ni~ki hartii od vrednost, toga{ bi se investiralo vo onie koi

imaat rejting od VVV pa nagore, bidej}i ostanatite ne spa|aat vo grupata na investiciski rejtinzi", veli Markovski. Vo vrska so idejata za formirawe evropska agencija za krediten rejting, portparolot na S&P vo London, Martin Vejn, izjavi deka negovata agencija ja pozdravuva sekoja konkurencija, bidej}i, na kraj, od samite investitori i od pazarot zavisi izborot za toa koj rejting e najsiguren i najkorisen. I od Moody's velat deka ja poddr`uvaat konkurencijata me|u agenciite, bazirana na kvalitetot na nivnite analizi. Od Fitch odbile da komentiraat. Spored porane{nite ekonomisti na ECB, vakvata agencija od start bi se soo~ila so problem. Tie tvrdat deka taa nema da dobie “sledbenici” vo

investiciskata zaednica, osobeno ako dava ocenki za dr`avni hartii od vrednost, bidej}i za toa e potrebna nezavisnost kako od fiskalnite, taka i od monetarnite regulatori. Pretsedatelot na ECB, @an-Klod Tri{e, izjavi deka bankata nema stav za pra{aweto za sozdavawe evropska rejting-agencija, istaknuvaj}i deka “kolku pove}e konkurencija ima, tolku podobro”. KAKO ]E SE REFORMIRAAT REJTINGAGENCIITE Postoi jasen dokaz deka agenciite ne ja zavr{ija svojata rabota kako {to treba vo pogled na ocenuvaweto na dadenite hipotekarni krediti i na hartiite od vrednost od odredeni kompanii, i toa ne samo na po~etokot, tuku i vo srceto na krizata. Mnogumina smetaat deka toa se dol`i na faktot {to tie se potpiraat na zastareni modeli na analizi i podatoci. No, najgolem problem pretstavuva faktot {to nekoi od ovie agencii duri nudea soveti na investiciski bankari za toa kako da oformat struktura na hartii od vrednost za da se steknat so posakuvaniot AAA rejting. Ako se zeme predvid opsegot na rabotewe na ovie agencii, vakvata sovetodavna uloga pretstavuva jasen konflikt na interesi. Od druga strana, bidej}i na investiciskite sovetnici i na bankarite im be{e dozvoleno da investiraat samo vo takvi hartii od vrednost so rejting AAA, analiti~arite od nekoi rejting-agencii,

svesni deka ako tie ne go obezbeduvaat posakuvaniot rejting bi preminale vo drugi agencii, zapo~nuvaat da davaat sovetodavni uslugi vo pogled na optimizirawe na strukturata na hartii od vrednost za dobivawe najvisok krediten rejting. Poradi toa, so novite reformi koi treba da gi donese Senatot na SAD se predviduva izdava~ot na hartijata od vrednost da nema pravo da izbira rejting-agencija. Na ovoj na~in bi se izbegnal prethodno navedeniot konflikt, odnosno kreditniot rejting nema da e prilagodliv na `elbite na izdava~ot. Poradi toa, Komisijata za hartii od vrednost na SAD }e vospostavi nezavisen bord koj }e im odreduva koja rejting-agencija }e gi ocenuva rejtinzite na novoizdadenite hartii od vrednost. Predvideno e mnozinstvoto ~lenovi na ovoj odbor da bidat investitori, no isto taka }e vklu~uva i po eden pretstavnik na rejtingagenciite i finansiskite kompanii. ]e se ohrabruvaat izdava~ite na hartii od vrednost da imaat po{irok izbor na rejtingagencii, so {to }e se razbie oligopolot na najgolemite tri agencii. Dokolku izdava~ot odlu~i da pobara dopolnitelen rejting od druga agencija, a toj se razlikuva od prethodniot, izdava~ot }e mora da gi objavuva dvete rangirawa. Spored ekspertite, vakvite promeni }e dovedat do pokvalitetno rangirawe na kompaniite i na dr`avite.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

07.06.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31.493.637,54

-3,34%

-5,68%

-3,07%

-0,36%

-5,55%

03.06.2010

Илирика ГРП

20.112.475,50

1,82%

-0,14%

4,70%

3,63%

4,06%

03.06.2010

0

Иново Статус Акции

18.540.247,71

-1,56%

-7,13%

-15,20%

-9,09%

-7,91%

04.06.2010

0

0

КД Брик

21.173.110,95

3,02%

3,62%

7,69%

6,44%

23,08%

03.06.2010

0

0

КД Јужен Балкан

21.627.589,50

-4,33%

-2,67%

-7,65%

-1,93%

9,53%

03.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.031.994,61

-2,84%

-4,42%

-1,66%

-1,36%

/

04.06.2010

%

27.999,00

0,76

111.996

500,02

0,66

885.543

0

0,00

0

0

0,00

0

0,00

Макпетрол Скопје Македонски Телеком Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

07.06.2010 %

Износ (МКД)

5000

-44,44

1.325.000

144

-7,69

151.200

Охридска банка Охрид

1900

-5,00

114.000

Стопанска банка Битола

2573

-4,70

514.600

411

-4,64

55.485

Име на компанијата Шпаркасе банка Македонија АД

07.06.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

КЈУБИ Македонија Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2008) BESK (2008)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

07.06.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

07.06.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.899,32

350,57

11,12

0,96

54.562

8.899,00

367,49

24,22

0,26

GRNT (2008)

3.071.377

665,97

130,40

5,11

0,72

KMB (2008)

2.014.067

3.000,14

684,52

4,38

0,97

MPT (2008)

112.382

27.999,00

2.335,51

11,99

0,71

%

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

3899,32

-1,23

3.501.593

REPL (2008)

25.920

39.168,33

9.273,84

4,22

0,77

Комерцијална банка Скопје

3000,14

-0,03

1.422.064

SBT (2008)

389.779

2.573,00

473,85

5,43

0,58

5000

-44,44

1.325.000

STIL (2008)

14.622.943

200,00

4,67

42,84

2,80

750

0,00

1.306.500

TPLF (2008)

450.000

3.575,00

13,98

255,80

1,07

665,97

-2,06

951.670

ZPKO (2008)

271.602

2.482,69

878,28

2,83

0,31

Шпаркасе банка Македонија АД Жито Малеш АД Берово Гранит Скопје

07.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

60.656

26

-10,34

112.760

83

358,06

173.416

109

87,94

обични акции

71.567

51

83,37

Вкупно Редовен пазар

71.567

51

83,37

244.982

160

86,59

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 07.06.2010)


BERZA/AKCII/TRGUVAWE

17

08.06.2010

NEDELNO TRGUVAWE NA BERZA

POLOVINA PROMET SO OBVRZNICI METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o ramkite na trguvaweto koe se odviva{e vo tekot na prvata nedela od juni, vo ramkite na na{ata berza be{e realiziran promet od okolu 49,3 milioni denari. So ogled na toa {to duri 46% od nego pripa|a na obvrznicite, mo`eme slobodno da ka`eme deka investitorite vo ramkite na na{ata berza prete`no se zainteresirani za investirawe vo posigurni hartii od vrednost. Vkupno ostvareniot promet so obvrznici za minatata nedela iznesuva okolu 22,7 milioni denari. Vakviot promet be{e realiziran vo ramkite na 120 realizirani transakcii. Vo pogled na ostanatite indeksi, kaj osnovniot berzanski indeks MBI-10 be{e realiziran vkupen promet od okolu 18,6 milioni denari, odnosno okolu 37% od prometot. Ostatokot od prometot vo iznos od 6,1 milioni denari pripa|a na pazarot na javnoposeduvani dru{tva, odnosno na indeksot MBID. Gledano po segmenti, kako i po obi~aj najgolem promet vo iznos od okolu 42,6 milioni denari be{e realiziran vo ramkite na Oficijalniot pazar. So ogled na toa {to vo tekot na nedelata nema{e realizacija na blok-transakcii, ostanatiot del od vkupno realiziraniot promet vo iznos od 6,7

V

 Dominantnoto vlo`uvawe vo obvrznici poka`uva deka investitorite prete`no se zainteresirani za investirawe vo posigurni, odnosno bezrizi~ni hartii od vrednost so ve}e poznat prinos

49,3 46% 19% milioni denari ostvaren promet vo ramkite na minatata nedela

od sevkupniot promet im pripa|a na obvrznicite

pomal ostvaren promet minatata nedela vo odnos na prethodnata

milioni denari mu otpa|a na redovniot pazar. Celokupniot promet minatata nedela be{e ostvaren vo ramkite na 458 realizirani transakcii od koi 359 vo ramkite na Oficijalniot pazar i 99 vo ramkite na redovniot pazar. Sporedeno so prethodnata nedela imame za okolu 19% pomal promet. Imeno, prethodnata nedela berzata realizirala promet od okolu 60,07 milioni denari. Tuka e bitno da napomeneme deka vo ramkite na vakviot promet vleguva i iznosot na realiziranata bloktransakcija na Pekabesko koja be{e realizirana taa nedela vo iznos od okolu 7,2 milioni denari. Poradi toa, dokolku ovaa transakcija ne bide zemena predvid, vo toj slu~aj ovoj procentualen pad na prometot vo tekot na minatata nedela sporedeno so prethodnata nedela e pomal i iznesuva okolu 7%.

direktnite u~esnici vo pazarot na capital, problemot vo pogled na namaleniot promet na prvo mesto se nao|a vo posledicite koi s$ u{te gi trpi realnata ekonomija od ekonomskata kriza. Kako vtor problem e {to nema pari, odnosno {to istite se dislocirani vo bankite i drugite sli~ni finansiski institucii. Isto taka, problem se i ponatamo{nite o~ekuvawa na investitorite deka cenite na akciite }e prodol`at so svojot pad. Poradi vakvite o~ekuvawa, imame investitori koi kupile poskapo, pa sega poradi poniskite ceni ne prodavaat, a od druga strana investitori koi ne se re{avaat da kupuvaat, iako imaat finansii da go napravat toa, vodeni od o~ekuvawa deka cenite }e pa|aat i ponatamu, no i pla{ej}i se da ne vlezat vo prvata grupa investitori. Zatoa, direktnite u~esnici na capital, so ogled na ekonomskata sostojba vo koja se

nao|a na{ata ekonomija, se dovedeni vo situacija da bidat zadovolni dokolku berzata vo tekot na denot ostvari promet od sto iljadi evra. Kako u{te edna pri~ina za slabiot promet vo tekot na minatata nedela investiciskite analiti~ari go istaknuvaat otsustvoto na stranski investitori. Dokolku se razgleda investitorskata struktura vo ramkite na berzata, procentualniot odnos me|u doma{nite i stranskite investitori e daleku vo korist na na{ite investitori. Poradi vakvata struktura ne ni mo`eme da o~ekuvame nekoe pogolemo dvi`ewe na prometot, osven vo slu~aj nekoj pogolem doma{en investitor da posaka da vleze vo nekoja kompanija. Poradi toa ekspertite smetaat deka pokraj nedostig na likvidnost, na{ata berza strada i od nedostig na stranski investitori, osobeno od tipot na onie golemi igra~i koi za vreme na bumot bea glavni dvi-

PRI^INI ZA SLABIOT PROMET Spored misleweto na

K

30-TI JULI - NOV KRITI^EN DATUM VO KALENDARITE NA INVESTITORITE  Toa e datumot na koj [panija mora da plati 16 milijardi evra od dolgot. Kaj investitorite postojat osnovani stravuvawa vo pogled na toa dali zemjata }e uspee da se spravi so ovaa zada~a o prodlabo~uvaweto na dol`ni~kata kriza vo Grcija vo izminatite meseci, investitorite s$ pove}e bea fokusirani na datumot 19-ti maj, den koga gr~kata vlada mora{e da plati 8,5 milijardi evra za napraveniot dr`aven dolg. Sega ima nov “crven� datum vo kalendarite na investitorite : 30-ti juli. Se razbira, takvite datumi se va`ni za investitorite i imaat klu~na uloga vo investiciskite strategii. Emituva~ite na obvrznici, isto taka, svesni za dinamikata na pazarite, mo`at da gi koristat prirodnite fluktuacii za svoe olesnuvawe vo pogled na izdavaweto na novi emisii. Do neodamna investitorite pretpostavuvaa deka so kupuvaweto na obvrznici izdadeni od zemji od evrozonata samo prezemaat rizici povrzani so kamatnite stapki, pa zatoa se fokusiraa na strategiite vo pogled na cenite na dr`avnite obvrznici so razli~en matu-

S

ritet, vo zavisnost od toa {to se slu~uva so inflacijata i oficijalnite kamatni stapki. Niskata inflacija vo poslednite 10-15 godini, zaedno so povolnite ekonomski uslovi vo pogolem del od ovoj period im ovozmo`i izedna~uvawe na kamatnite stapki vo evrozonata, {to dopolnitelno go zasili evroto. No, sega, osobeno vo slu~ajot so Grcija se poka`a

deka investitorite prezedoa golem krediten rizik. Do odreden stepen toa e povtoruvawe na scenarioto so hipotekarnata kriza vo SAD. *Fitch go namali rejtingot na [panija poradi izgledite za pobaven rast. Poradi toa, sega{nata opsednatost na pazarite so datumi kako 19-ti maj i 30-ti juli, kolku i da ne e zdrava, sepak, e realnost.

O

M

E

R

gateli na prometot, no i na cenovnite indeksi. Spored izjavata koja za "Kapital" minatata nedela ni ja dade Blagoj Mitrov, izvr{en direktor na edno na{e dru{tvo za upravuvawe so investiciski fondovi, vo su{tina na{ata berza ne e mnogu pod vlijanie na cenovno ~ustvitelni C

I

J

A

L

E

N

informacii, pa koga doma{nite investitori sakaat da kupuvaat, vo toj slu~aj imame samo mali oscilacii vo pogled na prometot. No, {tom nekoj golem stranski investitor vleze i kupuva na berzata, toa vedna{ se ~uvstvuva, pa i prometot ima posilni dvi`ewa vo nagorna linija. O

G

L

A

S


KOMPANII & PAZARI

18 08.06.2010 BENZINITE POEVTINI ZA EDEN DENAR, DIZELOT SO ISTA CENA

VO APRIL SE IZDADENI ZA 11% POMALKU ODOBRENIJA ZA GRADBA SPOREDENO SO LANI

enzinite od no}eska na polno} poevtinuvaat za eden denar, a cenata na dizelot ostanuva nepromeneta. Spored odlukata na Regulatornata komisija za energetika, maloproda`nata cena na EUROSUPER BS-95 }e iznesuva 68 denari za litar, na EUROSUPER BS-98 }e iznesuva 69,50 denari. Se namaluva i cenata

o april godinava se izdadeni 223 odobrenija za gradba, {to e za 11,4% pomalku sporedeno so istiot mesec lani. Spored izdadenite odobrenija za gradewe, predvidenata vrednost na ovie objekti iznesuva 2.102.581 denari ili okolu 34.000 evra, {to e za 9,3% pomalku vo odnos na lani. Od vkupniot broj na izdadeni odobrenija za gradewe, 184 ili 79% se nameneti za ob-

B

na ekstra-lesnoto maslo za doma}instvo za 0,50 den i }e se prodava po 45,50 denari za litar. Maloproda`nata cena na mazutot M-1 NS, isto taka, se namaluva za 1,386 denari za kilogram i }e se prodava po 31,479 denari. Prose~nata cena na surova nafta na svetskiot pazar vo izminatiot 14-dneven period iznesuva{e 71,886 dolari

za barel i e za 4,28% poniska od prose~nata cena na surova nafta po koja bea formirani tekovnite ceni na naftenite derivati. Kursot na denarot vo odnos na dolarot vo izminatiot 14-dneven period iznesuva{e 50,0804 denari za dolar i e za 1,28% povisok od kursot na dolarot po koj bea formirani cenite.

V

jekti od visokogradba, 23 ili 10% od niskogradba i 26 odobrenija ili 11% se odobreni za objekti koi treba da se rekonstruiraat. Pogolem del od investitorite se fizi~ki lica, 183, dodeka pak 50 se delovni subjekti. Spored izve{tajot na Dr`avniot zavod za statistika, vo april godinava e predvidena izgradba na 662 stanovi so vkupna korisna povr{ina od 47.905 metri kvadratni. Na-

jmnogu odobrenija za gradba se dadeni za Skopje, Ohrid, Struga, Tetovo, Gostivar i Radovi{.

 METAL INVEST EFT BARA PARTNER KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

FT }e go prodava dominantniot paket-akcii vo Metal Invest EFT, porane{en Silmak. Otkako pred tri meseci EFT, kako najgolem doveritel vo Silmak, gi prezede proizvodstvenite pogoni na kombinatot za ferosilicium i oficijalno stana noviot “gazda” na fabrikata. Sega energetskata kompanija bara partner metalur{ka kompanija koja ima iskustvo so rabota, razvoj i plasman na ferosilicium na pazarite vo Evropa. "Kapital" doznava deka potencijalniot investitor vo Metal Invest EFT se bara vo renomirana kompanija od Germanija, Italija, Rusija ili ^e{ka. Direktorot na EFT-Makedonija, koj e i upravitel na Metal Invest EFT, Ko~o An|u{ev, veli deka o~ekuvaat “zdelkata” da se slu~i do krajot na letoto. Ne otkriva so koi kompanii pregovaraat vo momentot. Pri~inata zo{to baraat partner za raboteweto vo kombinatot An|u{ev ja objasnuva so toa {to EFT e internacionalna kompanija koja se zanimava so energetika i trgovija so elektri~nata energija, no ne i so metalnata industrija. Potegot da go prezemat porane{en Silmak za EFT bil iznuden. “Cenime deka e pametno, pred s$ za fabrikata, no i za dr`avata, ne za nas, vo fabrikata da zeme u~estvo metalur{ka kompanija koja }e pridonese i za razvojot na kombinatot, a }e obezbedi i podolgoro~en plasman na proizvodite. Ako ne ste sigurni vo delot na metalurgijata ili nemate kontinuiran plasman na proizvodot, podobro e da se povrzete so nekoja pogolema metalur{ka kompanija koja se zanimava so toj tip metali na pogolemite pazari. Nie }e zadr`ime udeli vo

E

EFT GO PRODAVA DOMINANTNIOT PAKET VO SILMAK r meseci od “iznudenoto” u prezemawe r na Silmak,, EFT bara r metalur{ka ur kompanija j koja }e rakovodi   Tri so proizvodstvoto na fferosilicium i }e investira vo pogonite okolu k 24 milioni evra firmata so cel povtorno da imame uvid vo toa {to se slu~uva tamu i da si obezbedime plasman na energijata. Koja kompanija }e bide zavisi od toa so koja najbrzo i najuspe{no }e gi zavr{ime pregovorite. Kone~nata zdelka mo`e da se slu~i i letovo. Kolku pobrzo se dogovorime, tolku pobrzo }e vleze kompanijata koja raboti profesionalno. Na{ata cel e fabrikata da raboti, bidej}i i nie }e imame kade da ja plasirame elektri~nata energija“, objasnuva An|u{ev za "Kapital". Spored nego, idniot investitor vo Metal Invest Eft }e mora da investira i okolu 25 milioni evra vo

pogonite na fabrikata. Vo kombinatot ne se investiralo re~isi 15 godini. “Toa e nedozvoleno za metalur{ki kompanii. Ako e normalno na sekoi ~etiri godini da se pravat detalni remonti na pe~kite, vo Silmak ima pe~ki koi 15 godini ne se remontirani. Sega mo`ete da zamislite kako raboti fabrikata. Za da mo`e fabrikata da funkcionira, potrebni se investicii od okolu 10-15 milioni evra vo tehnologija i u{te dopolnitelni 12 milioni evra vo filtri za ekologija. Zna~i, zboruvame za 24 milioni evra investicii za fabrikata da gi zadovoluva potrebnite kriteriumi i standardi”, objasnuva An|u{ev.

MEDIA SISTEM HENDEL BARA SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA DA RABOTI SOGLASNO ZAKONOT edia Sistem Hendel, koj e zastapnik na pravata za prenos i reemituvawe na trite programi na Pink na podra~jeto na Makedonija, bara od Sovetot za radiodifuzija da gi raskine dogovorite so 29 kabelski operatori, poradi neispolnuvawe na dogovorite za reemituvawe na trite kanali na Pink, so {to }e poka`e deka go po~ituva Zakonot za avtorski i slobod-

M

ni prava, kako i Zakonot za radiodifuzija. Od Digi Plus Multimedia, ovlasten da gi reemituva ovie programi vo zemjava, velat deka fer i konstruktivna konkurencija na pazarot vo Republika Makedonija e mo`na samo so ednakov tretman na site komercijalni subjekti i so po~ituvawe na zakonite vo ovaa sfera. “Nie sme iznenadeni od odnosot na regulatorot koj ne prezema identi~ni

merki kon site u~esnici na pazarot za stopirwe na nezakonskoto reemituvawe na programite na Pink Plus i Pink Mjuzik od strana na kabelskite operatori. Dopolnitelno, ubedeni sme deka }e prezemat merki i za regulirawe na pra{aweto na prevodite na pove}eto kanali, koi isto taka bespravno se prezemaat od strana na golem del od kabelskite operatori.”, velat od Digi Plus Multimedia.

IS^ISTENI DOLGOVITE Za 5,6 milioni evra Metal Invest EFT (firma-}erka na {vajcarskata energetska grupacija EFT), pred tri meseci go kupi tetovskiot kombinat za ferosilicium. Najgolemiot doveritel na Silmak, EFT re{i da go kupi kombinatot otkako na prvata licitacija za proda`ba na dvi`niot i nedvi`niot imot na Silmak nitu edna kompanija ne be{e zainteresirana da ja kupi fabrikata. Poradi nenaplatenite pobaruvawa od 4,8 milioni evra, EFT prinudno go kupi nekoga{niot industriski gigant vo zemjava. So toa gi podmiri i dolgovite na kombinatot od 8.000 evra kon ostanatite doveriteli, MEPSO, Vatrostalna i Eu-

rostandard banka. Pred eden mesec, pak, Metal Invest EFT vklu~i dve pe~ki i na rabota vrati okolu 250 rabotnici. Za eden mesec kombinatot proizvede pove}e od 1.400 toni gotov proizvod namenet za izvoz. “Nie bevme mnogu tolerantni. Godina i pol go toleriravme Silmak da gi vrati dolgovite, no ne uspea. Vidovme deka tie nemaat kondicija, nitu, pak, mo`nost toa da go napravat i nemavme drug izlez osven preku izvr{na postapka, soglasno Zakonot za izvr{uvawe, so zalog i hipoteka da go realizirame svoeto pravo. Ne gi obvinuvam menaxerite. Silmak, sepak, be{e mnogu

DVOJNO PONISKI CENI ZA PREVOZ LETOVO KON CRNA GORA

rna Gora }e gi vra} a turistite na svoeto krajbre`je preku namaluvawe na cenite na aran`manite i cenite na prevozot. Nacionalnata turisti~ka organizacija i crnogorskoto Ministerstvo za ekonomija pokrenaa akcija za poevtini paketaran`mani. Ako cenite na aran`manite vo april i maj se dvi`ele 70-80 evra, sega Crna Gora na

C

turistite vo avgust i septemvri }e im gi namali cenite na 40-50 evra. Vo ovie paket-aran`mani vleguva i popust od 10% vo restoranite i hotelite. Crna Gora sklu~ila dogovor i za evtin `elezni~ki prevoz. Nekoi prevoznici od Bosna i Hercegovina, Makedonija i Srbija dogovorile `elezni~kiot prevoz za letnite meseci da bide zna~itelno poevtin od

pogoden od krizata, a tie verojatno napravile nekolku pogre{ni ~ekori. Nie dopolnitelno dadovme 1,5 milioni samo za da ja za~uvame celinata na fabrikata. Dokolu toa ne go napravevme, veruvajte mi, deneska Silmak }e be{e vo situacija na Svedmilk, so mnogu pobaruva~i, nepodmireni obvrski i nema{e da raboti”, veli An|u{ev. Vo 2002 godina kombinatot Jugohrom be{e kupen od konzorcium od francuskata kompanija SCMM i germanskata Krup Tisen, koi go preimenuvaa vo Silmak. Po osum godini Silmak dobi novi sopstvenici, Metal Invest EFT. Sega, povtorno se bara nov stranski partner.

prethodno. @eleznicite na Crna Gora i Srbija voveduvaat specijalna turisti~ka ponuda na relacija BelgradBar za cena poniska duri za 40% od voobi~aenata. Nacionalnata turisti~ka organizacija od Crna Gora e uverena deka so ovie beneficii vo ovaa “krizna” godina }e privle~at rekorden broj na turisti kako vo 2008 godina.


KOMPANII & PAZARI

08.06.2010

19

OHIS PRESTANUVA DA RABOTI agubarot Ohis }e stavi klu~ na pogonite do sredinata na ovoj mesec, doznava "Kapital" od vraboteni vo kompanijata. Okolu 900 vraboteni vo ovaa hemiska industrija u{te za dve nedeli }e zaminat na kolektiven odmor. Dotoga{ pogonite zabrzano }e rabotat za da se proizvedat dovolno zalihi za da se pokrie ednomese~noto nerabotewe na kompanijata. Iz-

Z

vori me|u vrabotenite za "Kapital" otkrivaat deka stravuvaat oti po 20 juli mo`ebi nema site da se vratat na rabota, bidej}i }e se taktizira so objavata na tenderot za proda`ba na Ohis i mo`niot nov investitor. Tie za "Kapital" otkrivaat i deka platata im docni ve}e dva meseca bez nikakvo objasnuvawe. Pece Joveski, direktorot na Ohis, za "Kapital" veli deka stanuva zbor

samo za kolektiven odmor. “Stanuva zbor za edna mini-programa na menaxmentot na Ohis. Na oficijalna sredba so Sindika-tot odlu~ivme deka od 20 juni site zaminuvame na kolektiven odmor koj }e trae eden mesec. Dodeka da zamineme na odmor rabotime so zgolemeni kapaciteti, pravime pove}e zalihi na gotovi proizvodi za da mo`eme i redovno da primame plata vo slednite nekolku

meseci. Kon krajot na juli se vra}ame na rabota, imame i dogovoreni nara~ki koi treba da gi ispora~ame. Vo me|uvreme treba da izleze i tenderot za proda`ba na Ohis. Sakame fabrikata da funkcionira normalno vo vreme koga tenderot za proda`ba e vo tek“, veli Joveski. "Kapital" doznava deka za 10 dena vladata treba da go objavi tenderot i uslovite pod koi }e bara

investitor za ovoj dr`aven zagubar. Minatata nedela preku nova emisija na hartii od vrednost se dokapitalizira imotot na OHIS, a kako kupuva~ se javi vladata koja go zgolemi u~estvoto vo akcionerskata struktura. Za vozvrat, vladata treba da gi pokrie dolgovite na Ohis od okolu 50 milioni evra {to fabrikata gi ima kon razli~ni dr`avni institucii.

 NEISKORISTENI EU-FONDOVI

FIRMITE NEZAINTERESIRANI ZA INOVACII VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonskite firmi se nezainteresirani za da dobijat nepovratni sredstva za podigawe na vnatre{nite kapaciteti, {to }e im ovozmo`i polesen pristap do evropskiot pazar. Makedonija e edna od malkute zemji koi nemaat prijaveno nitu eden eko-inovativen proekt vo ramkite na CIPprogramata, iako e me|u prvite zemji od regionot koi pristapija kon Evrop-

M

skata ramkovna programa za konkurentnost i inovativnost CIP 2007-2013, se konstatira vo izve{tajot za Eko-inovacii 2009. Hrvatska i Slovenija dosega prijavile po 10 proekti, Albanija tri, a Srbija, koja pristapi kon programata minatata godina, ima isprateno 14 proekti. Qup~o Trajkovski, konsultant od Grupacijata na menaxment konsultantski i trening-organizacii (MKTO), pri~inata za vakvata sostojba ja bara vo mediumite, koi nedovolno gi informirale kompaniite za ovie mo`nosti, no i vo K

O

slo`enata procedura za aplicirawe. "No kompaniite treba da bidat uporni ako sakaat da gi iskoristat nepovratnite sredstva", veli Jadranka Arizankova od Stopanskata komora na Makedonija. Slabiot interes se dol`i i na nedovolnata stru~na pomo{ za polesno razbirawe na evropskite fondovi. Za taa cel, od pred edna godina e formirana Grupacijata na menaxment konsultantski i treningorganizacii koja se javuva kako direkten posrednik me|u makedonskite firmi i

M

E

R

C

I

J

A

evropskite fondovi. Godina{niot buxet za ekoinovativni proekti se dvi`i od 35 do 50 milioni evra, a Evropskata komisija planira da odobri okolu 40 od vkupno prijavenite proekti najdocna do septemvri godinava. Prioritet imaat uslugite od oblasta na grade`niot, prehranbeniot sektor, materijalite za reciklirawe i uslugite vo delot na podobruvawe na ekolo{koto vlijanie vrz sredinata. Vkupniot buxet na CIPprogramata iznesuva 3,6 milijardi evra.

L

E

N

O

G

L

 Evropskata ramkovna programa za

konkurentnost i inovacii, CIP 2007-2013, e otvorena za Makedonija ve}e tri godini. Dosega kompaniite ne aplicirale za nitu eden proekt

A

S


20 08.06.2010

BANKI I FINANSII ZA PRVPAT KAJ NAS GODI[NA SREDBA NA FONDOT EFSE

KREDITIRAWETO ZA@IVUVA UMERENO ajnovite mese~ni podatoci na NBM poka`uvaat deka vkupnite krediti na bankite kaj privatniot sektor vo april se zgolemile za okolu 32 milioni evra ili za 1,1% na mese~na osnova, {to uka`uva na natamo{no umereno za`ivuvawe na kreditniot pazar. Nasproti toa, mese~nata stapka na krediten rast vo mart iznesuva{e 0,6%. Pritoa, glaven dvigatel na porastot se deviznite krediti, koi porasnale za 2,7%. Zgolemeniot

N

pridones na deviznite krediti proizleguva od dvojno pogolemiot iznos na novoplasirani sredstva na bankite vo ovaa forma na kreditirawe, vo odnos na kreditiraweto vo denari. Od aspekt na oddelnite sektori, novoto kreditirawe vo april vo najgolem del (73,2,% ili 1.420 milioni denari) se dol`i na kreditirawe na korporativniot sektor ostvaruvaj} i mese~en rast od 1,3%. Od druga strana, za`ivuvaweto na segmentot doma}instva s$

u{te e slabo. Taka, kreditite na doma}instvata, kako i vo prethodniot mesec, rastea so umerena stapka na rast od 0,7%, odnosno se zgolemija za 517 milioni denari.

vropskiot fond za jugoisto~na Evropa (EFSE ) za prv pat od negovoto formirawe godi{no sobranie }e odr`i vo Makedonija, vo Ohrid, od denes do 10-ti juni. Vakviot godi{en sostanok e klu~en nastan za site investitori vo ramkite na ovoj fond. Na istiot e planirano da prisustvuvaat pove}e od 250 pretstavnici od cel svet, koi imaat udel vo ovoj fond, vklu~uvaj}i i eksperti od oblasta na razvoj na finansii,

E

kako i eminentni finansiski i bankarski profesionalci. Godi{niot sostanok }e im dade mo`nost na u~esnicite da navlezat i da diskutiraat za klu~nite tekovni problemi vo ramkite na razvojot na finansiskiot sektor vo Jugoisto~na Evropa. Glavnata tema za ovaa godina vo ramkite na sredbata e “Growing Responsibly – Growing Responsibility” {to vo prevod bi zna~elo “Da se raste odgovorno, no i da raste odgovornosta”. Vo ramkite na panel-sesiite e

predvideno da se diskutira za razli~ni aspekti na odgovorna biznis-praktika vo finansiskiot sektor. Vo tie ramki }e bidat vklu~eni temi kako, na primer, “Obezbeduvawe na odgovorni finansii za mikro i malite kompanii i privatni doma} instva”, potoa “Razbirawe na institucionalnite predizvici koi gi nametna momentalnata kriza” i kako da se pravi “ Promovirawe na soodveten i odgovoren finansiski sektor vo vreme na kriza”.

 Vrednosta na somnitelnite krediti koi se rizi~ni za naplata postojano se zgolemuva i zaklu~no so april godinava dostigna 97 milioni evra. Bankarite potvrduvaat deka imaat problemi so naplatata na odreden del od plasmanite

RIZI^NITE PLASMANI NA BANKITE NA REKORDNO VISOKO NIVO

97 MILIONI EVRA OD GRA\ANSKITE KREDITI SE SPORNI ZA NAPLATA ALEKSANDAR JANEV jjanev@kapital.com.mk @k it l k

rodol`uva da se zgolemuva vrednosta na bankarskite plasmani koi se ocenuvaat kako rizi~ni za naplata. Spored poslednite podatoci od Narodnata banka na Makedonija za april, duri 97 milioni evra od kreditite dadeni na doma}instvata se somnitelni i sporni. Izrazeno vo procenti kako udel vo vkupnite krediti, okolu 10% od plasmanite se ocenu-

P

vaat kako rizi~ni. Na mese~no nivo, porastot na somnitelnite pobaruvawa iznesuva 1,1%. Ovie krediti od po~etokot na godinata bele`at trend na zgolemuvawe i dosega dostignaa rekordno nivo. Bankarite priznavaat deka kreditnite portfolija se vlo{eni, no sostojbata ne bila zagri`uva~ka. “Vo uslovi na zabaven ekonomski rast, prihodite na kompaniite se namaluvaat, nevrabotenosta raste, a poradi toa se namaluva kapacitetot za servisirawe na obvrskite kon bankite. Sega koga ekonomskiot rast

po~nuva da se obnovuva, o~ekuvame kreditniot rizik da se namali. Nivoto na sporni pobaruvawa treba da se balansira so prudentno vodewe na politikata za upravuvawe so rizikot, koja i dosega pomaga{e klientite da ne bidat kreditno izlo`eni pove}e otkolku {to mo`e da servisiraat”, velat od Stopanska banka. POMALITE BANKI SO POGOLEMI PROBLEMI Ekspertite velat deka i pokraj rastot na vrednosta na problemati~nite krediti, ne mo`e da se o~ekuvaat seriozni potresi vo bankarskiot sektor vo Makedonija,

bidej}i tuka bankite se za{titeni kako vo niedna druga zemja. Konzervativnata politika na bankite gi {titi od negativnite trendovi vo ekonomijata. Od ovoj trend mo`e da nastradaat najmnogu pomalite banki. Spored profesorot na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, Sa{o Arsov, koj e ~len i na Sovetot na NBM, re~isi sekoga{ pomalite banki pove}e reagiraat na negativnite trendovi. “Zgolemuvawe na lo{ite bankarski plasmani e o~ekuvano. Postoi opasnost za bankarskiot sektor, osobeno za po-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

6,00%

СКИБОР

3,94%

5,79%

6,29%

7,31%

Ломбарден кредит

7,50%

МКДОНИА

3,50%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5089

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

51,0024

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

74,3355

36м

11,20% Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

44,0892

Канада

долар

48,836

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,8216

61,6

52,2

74,8

44,5

Извор: НБРМ

malite banki, koi mo`e da imaat poseriozni problemi so naplatata na somnitelnite i sporni pobaruvawa. Tie vo zemjava pove}e rabotat so biznis-sektorot, no i toj te{ko izleguva od krizata. Najmnogu ima prekvalifikacija na najsigurnite krediti od grupata A vo porizi~nata grupa B”, izjavi neodamna za "Kapital" Arsov. 52 MILIONI EVRA NAPLATENI PREKU AKTIVIRAWE HIPOTEKI Spored poslednite podatoci od Narodnata banka, zaklu~no so krajot na 2009 godina 52,4 milioni evra od kreditite se realizirani preku aktivirawe na hipoteki. Spored na{ite informacii, pove}e od edna tretina se aktivirani samo vo 2009 godina, koja im sozdade najmnogu glavobolki na bankarite poradi nemo`nosta da si gi naplatat kreditite. Se procenuva deka vrednosta na realiziranite hipoteki, poradi nemo`nosta na gra|anite i firmite navreme da gi otpla} aat ratite, minatata godina iznesuvala okolu 20 milioni evra i e dvojno pogolema od sumata vo 2008. Bankarite velat deka aktiviraweto na hipotekite kako opcija e poslednata merka koja se primenuva dokolku klientot ne mo`e navreme da go vrati kreditot. Prethodno mu se nudat razli~ni opcii za podmiruvawe na istiot. Naj~esto bankata se obiduva da gi naplati dostasanite obvrski so instrumentite za redovna naplata, aktivirawe na administrativna zabrana, preku kontakti

so klientot so cel podmiruvawe na dolgot, reprogramirawe i drugi povolnosti so cel da se izbegne krajnata opcija, a toa e aktivirawe na zalogot odnosno hipotekata. Kaj kompaniite koi ne gi servisiraat redovno svoite obvrskite kon bankata vedna{ po docnewe od odreden vremenski period, naj~esto eden mesec, firmata vleguva vo grupa na posebni klienti. Pritoa se pravi analiza na nejzinata sostojba. Ako se utvrdi deka biznisot ima {ansi da opstane i kompanijata e vo mo`nost da prodol`i so redovno servisirawe na svoite obvrski, bankite sekoga{ imaat cel da & izlezat vo presret, pa duri i da & pomognat. No, ako analizata poka`e deka kompanijata e pred propa|awe, toga{ bankata ja izvr{uva hipotekata. Naj~esto vrednosta na imotot so koj se obezbeduva odreden iznos na kredit e dvojno, pa duri i trojno pogolema. Na toj na~in od nevra}aweto na kreditite bankite ne gubat ni{to, zatoa {to kreditite {to gi odobruvaat sekoga{ se dobro obezbedeni. Naj~esto bankite po prevzemaweto na imotot po pat na izvr{iteli go nudat na proda`ba preku javni aukcii. Dokolku nikoj od u~esnicite na aukcijata ne ponudi podobra cena, na narednata aukcija koja ja organiziraat bankite imotot se nudi po poniska cena. Ako ne se prodade vo narednite nekolku godini, stanuva del od imotot na bankata.


BANKI I FINANSII

08.06.2010

21

^ETIRI SCENARIJA ZA IDNINATA NA EVROTO

EVROTO POVE]E RAZEDINUVA, OTKOLKU [TO OBEDINUVA  Evropskite politi~ari se naso~eni vo pravec na revidirawe na pravilata za ~lenstvo vo evrozonata, so cel da spre~at idni krizi METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

tabilnosta na edinstvenata evropska valuta, koja se koristi vo 16 zemji od Evropskata unija, ve}e podolgo vreme e stavena na test. Vladite, osobeno onie na Grcija, Portugalija i [panija, se podlo`eni na pritisok da go namalat buxetskiot deficit i da gi reformiraat ekonomiite. Vo me|uvreme, evropskite politi~ari se naso~eni vo pravec na revidirawe na pravilata za ~lenstvo vo evrozonata za da spre~at idni krizi. Evropskata centralna banka be{e prinudena da intervenira na obligacioniot pazar - ~ekor {to vo minatoto izgleda{e pove}e od neverojatno deka bi se slu~il. Evroto do`ivea silen pad - 1,215 dostigna cenata na evroto vo odnos na dolarot minatata nedela. Poradi toa ostanuva otvoreno pra{aweto dali sega{nata tenzija }e bide samo privremena? Dali }e dovede do pozitivna promena ili, pak, }e ja uni{ti evrozonata. Spored "Fajnen{al Tajms" vo igra se ~etiri mo`ni scenarija. VOSPOSTAVUVAWE RED Krizata gi prinudi vladite da stavat red vo javnite finansii i da se naso~at kon podobruvawe na efikasnosta na ekonomijata. Evrozonata se pretvori vo motor na razvojot na svetskata ekonomija. Grcija uspeva za nekolku godini da stane model za evropska ekonomija. So svoite odli~ni klimatski uslovi, kulturno nasledstvo i ubava priroda, zemjata cveta kako luksuzna turisti~ka destinacija, a mnogu investitori se privle~eni od transformiranata biznisklima.

S

Vaka, barem, izgleda sonot na stratezite od evrozonata. Vo momentov vo Grcija nema ekonomski sistem, tuku toj e sostaven od pove}e sistemi. No, programata na Me|unarodniot monetaren fond i na Evropskata unija mo`e da go obnovi finansiskiot sistem na zemjata. Godinite na apstinencija koi sleduvaat mo`e da pomognat vo razvojot na pretpriema~kiot duh me|u Grcite, koj treba da go nadomesti izgubenoto vreme. Problemite vo Grcija go pottiknuvaat pristapuvaweto kon pore{itelni merki koi mo`e da dovedat do rast i vo drugi zemji od evrozonata, kako Portugalija i [panija. Germanija mo`e da pomogne vo rastot dokolku ja ohrabri vnatre{nata potro{uva~ka, namesto da se fokusira na izvoz. Od vakviot ~ekor mo`e da proizleze posilna i podinami~na monetarna unija. Atina e pod ogromen pritisok da ja vrati ekonomijata na zemjata, bidej}i alternativata bi bila katastrofalna - najverojatno bankrot, izolacija od finansiskite pazari i socijalni tenzii. Mo`nosta za vakvo scenario e mnogu mala, re~isi nevozmo`na i retki se onie koi bi se zalo`ile za toa. Vo odnos na evroto, vakvoto scenario bi predizvikalo evropskata valuta da se pretvori vo seriozen rival na amerikanskiot dolar. Evroto bi bilo silno i stabilno i bi go zamenilo dolarot vo deviznite rezervi na mnogu zemji. RABOTITE SE POPRAVAAT KRIVO-LEVO Ova scenario predviduva stabilizirawe na evrozonata, no bez uspeh da gi re{i osnovnite strukturni problemi, koi, blagodarenie na krizata, izlegoa na povr{ina. Aktivnostite na evropskite vladi i na ECB, vklu~uvaj}i go dogovoreniot finansiski paket od

1,215

dostigna cenata na evroto vo odnos na dolarot minatata nedela

750 milijardi evra za spasuvawe na evrozonata, uspevaat da ja smirat burata na finansiskite pazari. Doverbata na investitorite vo Grcija po~nuva da se vra}a, dodeka zemjata sproveduva merki za ograni~uvawe na buxetskiot deficit. Ograni~uvaweto na tro{ocite i zgolemuvaweto na danocite vo [panija i Portugalija vodi kon namaluvawe na deficitot vo javniot sektor, bez da predizvika dlaboka recesija. Merkite ne se poka`aa dovolni za zna~itelno da se podobri {ansata za rast na evrozonata i, {to e u{te polo{o, osnovnite propusti vo strukturata na monetarnata unija koi bea otkrieni za vreme na krizata ostanuvaat nere{eni i }e pretstavuvaat problem vo idnina. Ova scenario e najmnogu verojatno da se slu~i. No, toa bi zna~elo dopolnitelen pritisok vrz evroto, bidej}i se slabi izgledite za rast na dolgoro~en plan. OSAKATUVAWE NA EVROZONATA Evrozonata e fundamentalno oslabena, a opstanokot na dolgoro~en plan e doveden vo pra{awe. Reformite vo zemjite od Ju`na Evropa se poka`aa premnogu te{ki za sproveduvawe. Grcija ostanuva vo bolni~ki krevet podolgo otkolku {to se o~ekuva i mora da go isplati svojot dolg. Istoto se slu~uva i vo Portugalija i [panija. Socijalnite tenzii izleguvaat nadvor od kontrola koga se gleda deka merkite za namaluvawe na buxetskiot deficit, nametnati od MMF i EU, ne davaat rezultat. [pekulaciite za

raspad na evrozonata rastat. Pritisokot vrz germanskite i francuskite banki i padot na ekonomskata doverba & se zakanuvaat na evrozonata so dlaboka recesija, dodeka obezvrednuvaweto na evroto predizvikuva inflacija. Analiti~arite poso~uvaat deka kombinacijata na slabi javni finansii i nekonkurentno sposobni biznisi se poka`aa smrtonosni za narodite od ju`nata periferija na Evropa. Za da se vrati konkurentnosta, zemjite treba da zapo~nat so namaluvawe na platite i cenite. No, ako cenite se namalat, a dolgovite ostanat visoki i ekonomiite zapadnat vo recesija, dolgot }e se zgolemi. Najdobra varijanta e Germanija da dozvoli inflacija od 2% nad postaveniot plafon vo evrozonata i taka da im pomogne na zemjite da se prilagodat. Verojatnosta germanskoto naselenie da se soglasi so toa e mala i re~isi neostvarliva. Prifa} aweto na ova scenario bi zna~elo dolgoro~na slabost na evroto. RASPAD NA EVROZONATA Kraj na proektot za edinstvena evropska valuta e ~etvrtoto i krajno scenario. Tenziite se premnogu visoki za da mo`e da se kontrolira edna ili pove}e zemji da se spravat podobro so krizata, no nadvor od evrozonata. Druga varijanta predviduva zemjite od monetarnata unija da isfrlat odredeni ~lenovi. Ekonomijata na Grcija kolabira. Recesija i astronomska nevrabotenost vo drugite zemji od evrozonata, zaedno so rast na javnoto nezadovolstvo vo odnos na evroto.

17.03.2010 21

Namesto seto toa da dovede do lesen izlez od sega{nata te{ka situacija, kako {to nudat nekoi analiti~ari na finansiskite pazari, bankrotot ili reprogramiraweto na dolgot na dr`avite od evrozonata mo`e da predizvika nesogledliva destabilizacija na regionot. Nikoj nikoga{ ne planiral raspad na evrozonata. Na vlezot vo monetarnata unija se gleda{e kako na nepovraten proces i klauzula za napu{tawe na evrozonata ne postoi. No, toa ne zna~i deka takvoto scenario e nevozmo`no. Cenata na zaminuvaweto od evrozonata bi bila ogromna, kako za zemja koja mo`e da bide isfrlen od monetarnata unija, kako

Grcija, taka i za zemja koja bi odlu~ila sama da ja napu{ti, kako na primer Germanija. Vo takov slu~aj Grcija }e se soo~i so pla}awe na ogromniot dolg, samo ovojpat so slabata drahma, dodeka, pak, proda`bite na germanskite kompanii }e bidat pogodeni od premnogu silnata, nova germanska marka, {to bi se poka`alo kako seriozen problem za rastot na Germanija. Realizacijata na vakvoto scenario bi dovelo evroto da se namali zna~ajno, pred da se stigne do raspa|awe. “Ako propadne evroto, toa }e bide kraj na idejata za evropsko edinstvo�, izjavi germanskata kancelarka Angela Merkel minatiot mesec.


22 08.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

GR^KITE TURISTI^KI RABOTNICI NAJAVUVAAT [TRAJK r~kite turisti~ki rabotnici objavija deka }e organiziraat dva {trajka vo tekot na mesec juni protiv vladinite merki za {tedewe. Vo turizmot e vraboten sekoj petti Grk i ovaa granka ima udel od 18% vo gr~kata ekonomija (240 milijardi evra godi{no). Dosega{nite {trajkovi mnogu ja ~inea gr~kata

G

ALBANIJA DOBI KREDIT OD EIB ZA PATI[TATA

vropskata investiciska banka (EIB) i vladata na Albanija postignaa dogovor za zaem od vkupno 50 milioni evra, namenet za obnova na regionalnata i lokalnata mre`a. Ovoj proekt e del od aktuelnata programa za obnova na 1.500 kilometri regionalni i lokalni pati{ta {irum Albanija i vklu~uva proektirawe,

turisti~ka industrija. Po {trajkot od 5 maj, vo koj ima{e nasilstva, bea otka`ani 30.000 no} evawa vo atinskite hoteli. Gr~kite hotelieri predviduvaat pad na prihodot za 15% ovaa godina, a turoperatorite prijavuvaat zna~aen pad na proda`bata na aran`manite, bidej}i turistite stravuvaat od mo`nite nemiri.

E

izgradba i nadgleduvawe. Vkupnite tro{oci na proektot dostignuvaat okolu 140 milioni evra koi }e se kofinansiraat od Evropskata komisija i Evropskata banka za obnova i razvoj. Proektot spa|a vo programata na investiciskata ramka za Zapaden Balkan, koj }e obezbedi bespovratno finansirawe.

ZO[TO IDEJATA ZA EKONOMSKI PATRIOTIZAM E NEVOZMO@NA?

TAJKUNI - TADI] 1:0

 Srbija mora da napravi mnogu pove}e za da privle~e stranski investitori. Ekonomskite eksperti dolgo uka`uvaat deka stranskite investitori od Srbija gi brka korupcijata, neefikasnata dr`avna administracija, nerealniot kurs, tro{ocite za rabotnata sila i mnogu lo{ata patna i `elezni~ka mre`a oga pretsedatelot Boris Tadi} na Kongresot na Sojuzot na samostojni sindikati na Srbija, tret pat vo nekolku dena, gi predupredi srpskite tajkuni "deka e nelegitimno sredstvata koi se ostvaruvaat vo Srbija da vleguvaat vo dano~en sistem na nekoja druga dr`ava", stana jasno deka negovite izjavi za "ekonomski patriotizam" se planirana aktivnost. S$ po~na nekolku dena prethodno, koga svojata poseta na Kipar ja iskoristi za na srpskite stopanstvenici da im upati apel "da vodat smetka za interesite na zemjata od koja poteknuvaat", spomnuvaj}i deka zabele`uva "deka mnogu na{i stopanstvenici imaat registrirano kompanii na Kipar". "Toa {to moram da go istaknam i {to go zabele`av kako potencijalen problem e deka dokolku, kako {to toa be{e vo minatoto, na primer, vo vladata na Voislav Ko{tunica dojde do proda`ba na nekoi pretprijatija, koi pred s$ ostvaruvaat profit na pazarot na Srbija, a se registrirani vo Kipar - toga{ parite ne odat vo Srbija, tuku odat vo ovie banki tuka, na Kipar. Na{ite gra|ani, t.e. dr`avata, ne do-

K

BORIS TADI]

bivaat ni{to od danokot na proda`ba na takvi kompanii. Toa ne smee da se slu~uva vo idnina", uka`a pretsedatelot na Srbija. Ovaa izjava predizvika vistinska bura. Sekako, javnosta prepozna za kogo i za {to zboruva Tadi}. Se raboti za najbogatiot Srbin - sopstvenik na kompanijata Delta holding, Miroslav Mi{kovi}, a "proda`bata od vremeto na vladata na Voislav Ko{tunica" be{e proda`ba na Delta banka na bankata Intesa, prvo za 277,5 milioni evra, za kolku {to bea kupeni 75 plus edna akcija od Delta banka na po~etokot na 2005 godina. Podocna, Italijancite go kupija ostatokot od akciite, a toa vrednosta na vkupnata transakcija ja zgolemi na 370 milioni evra. U{te toga{ nekoi partii i ekonomski eksperti predupreduvaa deka sopstvenikot na Delta banka e kompanija od Kipar i deka parite od nejzinata proda`ba, namesto vo Srbija, }e zavr{at na ovoj mediteranski ostrov. Ostana u{te da se otkrie {to be{e povod za ovaa izjava na pretsedatelot. PRODA@BATA NA DELTA Za direktniot povod se dozna mnogu brzo, koga novosadskiot nedelen vesnik "Argumenti", a potoa RTV i B92 objavija vest deka Mi{kovi} go prodava sinxirot za trgovija Delta Maksi za pove}e od 300 milioni evra. Pregovorite za proda`bata na Maksi, sudej} i spored s$, go pottiknaa Tadi} dvapati vo tri dena da gi povika stopanstvenicite na ekonomski patriotizam i da predupredi na moralen i ekonomski problem koga fir-

mite koi rabotat vo Srbija se prodavaat preku of {orkompanii i taka ne go pla} aat danokot na dobivka vo zemjata. Soo~en so s$ pote{kata ekonomska sostojba vo zemjata i slaboto polnewe na buxetot (ovaa godina samo vrz osnova na akcizite na benzinot dr`avata sobira 800-900 milioni dinari mese~no, pomalku od minatata godina), Tadi} nema izbor - se obiduva da gi vrati skrienite pari vo zemjata. Predlogot na Tadi} se tolkuva razli~no vo Srbija. Tajkunite mol~ea i gi isklu~ija mobilnite telefoni. Tie znaat deka apelot na Tadi} nema da vrodi so plod i deka }e prodol`at da rabotat isto kako dosega. Zatoa izbegnuvaat da dadat izjavi i javno da se sprotivstavat na pretsedatelot. Pove}e ekonomski eksperti ovaa inicijativa ja osudija na neuspeh, tvrdej}i deka toa e me{awe vo ekonomskata sloboda, kako i toa deka pove}eto svetski ekonomski tekovi se odvivaat preku of {or-zoni. Kako i da go tolkuvaat ova, ne mo`e da se negira inicijativata na Tadi}, deka toj napravi ne{to {to napravija mnogu drugi evropski pretsedateli i premieri. Isto taka, ne mo`e da se negira deka sli~ni inicijativi na evropski dr`avnici ostanaa bez odgovor. Spored procenkite na Evropskata komisija, "gra|anite na najrazvienite zemji na EU vo stranstvo iznesoa stotici milijardi evra za da go izbegnat pla}aweto na visokite danoci na vlo`enite pari vo svoite dr`avi". Tie gi iskoristija niskite dano~ni stapki so koi se privle~eni od strana na bankite vo t.n. dano~ni oazi, kako {to, na primer, ostrovot Ajl of Men e zavisen od Obedinetoto Kralstvo koj se nao|a na vlezot na kanalot Laman{, ili kne`evstvata Lihten{tajn i Monako. Pogodenite ~lenki na Unijata, a toa pred s$ se Germanija i Francija, kako i Evropskata komisija, so godini se obiduvaat da im go popre~at patot na crnite i sivite tekovi na parite. Poslednite nekolku godini usvoija niza merki koi bi mo`ele, makar vo eden del, toa da go ovozmo`at.

RUSKA BORBA Evropskata unija ne e edinstvena vo borbata protiv dano~nite raevi. Isto taka i pretsedatelot na Rusija, Dmitrij Medvedev, gi povika bogatite ruski biznismeni da go platat "moralniot dolg" na op{testvoto vo tekot na ekonomskata kriza. "Mo`ebi nikade vo svetot biznisot ne se razviva{e tolku brzo kako vo na{ata zemja", re~e Medvedev vo intervju za ruskata dr`avna televizija. "Lu|eto ovde steknuvaa golemo bogatstvo za mnogu kratko vreme", re~e pretsedatelot i dodade deka e "vreme toj moralen dolg da se vrati, bidej}i krizata e test na zrelosta". Pretsedatelot na Francija, Nikola Sarkozi, neodamna se zakani deka }e go napu{ti samitot na G-20 vo London, dokolku ne se uva`at negovite predlozi za radikalna reforma na finansiskite regulativi i na ona {to se narekuva "anglosaksonski delovni aktivnosti". Vo obra}aweto na u~esnicite na samitot, toj istakna deka "dr`avite koi go praktikuvaat dano~niot raj mora da ostvarat podobra sorabotka so finansiskite institucii". Protivnicite na vakvite nameri na Sarkozi objavija izve{taj od koj se gleda deka tokmu Sarkozi, vo vreme koga se zanimaval so advokatura, pomagal na klienti da otvorat smetki vo [vajcarija, za da izbegnat pla}awe na visoki danoci. Tie navodi ne odat vo prilog na Sarkozi koj sega se zalaga za "vra}awe na moralot vo kapitalizmot" i bara ostri merki protiv dr`avite vo svetot koi se smetaat za "dano~ni oazi". Kolku ovoj vid na rabotewe e popularen govori faktot deka vo tie zemji `iveat 1,2% od svetskata populacija, a duri 26% od svetskiot imot i 31% od neto-profitot na amerikanskite multinacionalni kompanii. Na primer, Kajmanskite ostrovi so 40.000 `iteli imaat 580 banki so pove}e od 500 bilioni amerikanski dolari na smetkite, 2.238 investiciski fondovi, 499 kompanii za osiguruvawe i 40.000 of {or-kompanii. Lihten{tajn ima 75.000 me|unarodni biznis-kompanii, dodeka Bahamite imaat 580 investiciski fondovi, 60 kompanii za osiguruvawe i 100.000 me|unarodni biznis

korporacii. Vrednosta na nivniot deloven imot se procenuva na 350 bilioni amerikanski dolari. Tuka se i 418 banki od 36 dr`avi. Vrednosta na delovniot imot na Kanarskite ostrovi i ostrovot Man se procenuva na okolu 525 bilioni amerikanski dolari. Avstrija ima 24 milioni bezimeni smetki so 100 bilioni amerikanski dolari, dodeka vo Luksemburg 90% od site smetki se stranska sopstvenost. Kne`evstvoto Monako ima 70 finansiski institucii koi vodat 350.000 smetki. Ova kne`evstvo so samo 30.000 `iteli ima 44 bilioni amerikanski dolari na depozit. Zna~i, bez ogled na anga`iraweto na najmo}nite zemji od svetot da gi kontroliraat, najgolem del od svetskata ekonomija se odviva tokmu preku ovie zemji. Zna~i, ovie zemji ne se mesta na koi se krade Srbija ili nekoja druga zemja. Tie se mesta ~ii stimulativni danoci ovozmo`uvaat t.n. dano~na optimalnost na kompaniite. Kompaniite go pravat istoto {to go pravat poznatite teniseri ili voza~i na Formula1 koi `iveat vo Monako, ne za da zatajat danok, tuku za da platat pomal danok. Fakt e deka poradi toa {to kompaniite zaminuvaat vo zemji na dano~en raj, prihodot go gubat dr`avite od koi zaminale. Takva zaguba polesno }e podnese Germanija, otkolku Srbija. Srbija treba da go sledi evropskoto zakonodavstvo koga se raboti za regulirawe na raboteweto vo of {orzonite. Vo ovoj moment Evropa e s$ u{te daleku od edinstveno re{enie. Zatoa ministerot Dinki} e vo pravo koga veli

deka "Srbija ne treba da gi menuva propisite za of {orkompaniite pred Evropa". Ako go napravi toa, Srbija }e stane neatraktivna za stranski investicii. Pretsedatelot Tadi} e vo pravo koga go pokrena pra{aweto za raboteweto na kompaniite preku of {orzonite. No, problemot e vo toa {to, toa barem zasega, ne mo`e da se re{i. Zna~i, na pretsedatelot mu ostanuva samo da apelira na moral i na patriotizam na doma{nite tajkuni. Do toga{, Srbija mora da napravi mnogu pove} e za da privle~e stranski investitori. Ekonomskite eksperti dolgo uka`uvaat deka stranskite investitori od Srbija gi brka korupcijata, neefikasnata dr`avna administracija, nerealniot kurs, tro{ocite za rabotnata sila i mnogu lo{ata patna i `elezni~ka mre`a. Zatoa na{ata zemja minatata godina re~isi nema{e stranski investicii, dodeka ^e{ka ima{e investicii vredni edna milijarda evra. Ednostavno ka`ano, ako Srbija ne e mnogu privle~na za pretpriema~i od stranstvo, zo{to bi bila privle~na za doma{nite stopanstvenici? (Analiza na agencijata International Communications Partners)

MIROSLAV MI[KOVI]


BALKAN BIZNIS POLITIKA

23

08.06.2010

AKCIJA NA CRNOGORSKITE TURISTI^KI RABOTNICI  Iako prethodnite godini uporno se forsira{e tezata deka Crna Gora }e se naso~i kon elitniot turizam, godinava akcentot e staven na masovniot turizam. Crna Gora e zainteresirana za gostite od regionot so pomala plate`na mo} VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

uristi~kite rabotnici od Crna Gora se uvereni deka i ovaa krizna godina }e zavr{i kako rekordnata 2008 godina, koga ja posetile 1,2 milioni turisti. Iako prethodnite godini uporno se forsira{e tezata deka Crna Gora }e se naso~i kon elitniot turizam, ovaa godina naglasok e staven na masovniot turizam. Crna Gora e zainteresirana za gostite od regionot koi imaat pomala plate`na mo}, no so~inuvaat 60% od turistite. Nacionalnata turisti~ka agencija (NTO) i Ministerstvoto za turizam na Crna

T

Gora pokrenaa akcija za evtin paket aran`mani. Vo april, maj, septemvri i avgust gostite koi } e ja posetat Crna Gora preku turisti~ki agencii za aran`man od sedum no} evawa }e platat me|u 42 i 49 evra, dodeka cenata vo juli i avgust }e iznesuva me|u 70 i 77 evra. Isto taka, vklu~eni se i specijalni kuponi koi ovozmo`uvaat 10% poniski ceni vo restoranite i hotelite. POEVTINO SO VOZ Prevozot do Crna Gora za dr`avite vo regionot e zna~itelno poevtin od voobi~aeno. Nekoi od prevoznite pretprijatija }e organiziraat transport od Bosna i Hercegovina, Srbija i Makedonija i po dvojno poniski ceni. @eleznicata na Crna Gora i Srbija voveduva specijalni turisti~ki vozovi na relacija Belgrad-Bar so koi cenite }e bidat poniski za 40%. Hotelite od povisokite kategorii }e gi zadr`at minatogodi{nite ceni, a najluksuznite crnogorski hoteli Splendid i Be~i~i ovaa sezona }e gi namalat cenite za 25%. Od Srbija, od kade {to doa|aat najgolemiot broj turisti ovaa godina, stignuvaat lo{i najavi. Imeno, spored istra`uvawata, od vkupniot broj na turisti samo 3% se odlu~ile za letuvawe na crnogorskiot breg. Osven od regionot, Crna Gora o~ekuva ovaa sezona da ja posetat i turisti od Rusija, Francija, Velika Britanija, Germanija i Belgija. Brojot na francuskite

SO PONISKI CENI DO POVE]E TURISTI 60% BUGARIJA ]E GI PREZEME IZRAELSKITE TURISTI

od turistite vo Crna Gora se so pomala plate`na mo}.

gosti e zgolemen za 30%, a prvpat po dve decenii vo turisti~kata ponuda na Crna Gora se vklu~eni i skandinavskite zemji. Crnogorskoto ministerstvo za turizam i NTO i ovaa godina prodol`uvaat so intenzivnata promotivna kampawa na globalnite televiziski mre`i, Si-En –En, Eurowuz i Bi-Bi-Si.

SE NAMALUVA NEVRABOTENOSTA VO HRVATSKA rvatskata premierka, Jadranka Kosor, soop{ti deka kon krajot na maj brojot na nevrabotenite vo Hrvatska bil 296.438, {to e za 12.000 pomalku od april. Na krajot na april brojot na nevrabotenite vo Hrvatska iznesuval 309.000. “Na sekoi deset dena baram od Hrvatskiot zavod za vrabotuvawe da mi dostavat podatoci za brojot na vrabotenite”,

H

re~e taa. Kosor istakna deka spored podatocite na Zavodot za vrabotuvawe, udelot na sezonskite rabotnici vo zgolemuvaweto na brojot na vrabotenite e 30%, odnosno 4.000 rabotnici. Kosor naglasi deka site merki od programata za ekonomsko zazdravuvawe mora da se sprovedat i deka nema da ima ot-stapuvawa i otfrlawe na koja bilo merka.

\UKANOVI] ]E DOBIE FUNKCIJA VO NATO rnogorskiot premier Milo{ \ukanovi}, najverojatno, do krajot na godinata }e se povle~e od ovaa funkcija za da ja prezeme novata vo NATO, pi{uva crnogorskiot vesnik "Dan". Povikuvaj}i se na izvori od Demokratskata partija na socijalistite (DPS) i Socijaldemokratskata partija, vesnikot naveduva deka s$ po~esto se govori deka \ukanovi} po povlekuvaweto

C

}e prezeme nekoja od funkciite vo NATO. Za ova se pregovaralo so nekoi me|unarodni krugovi, osobeno so Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Prikaznata za zaminuvaweto na \ukanovi} od negovata funkcija pred istekot na mandatot e aktuelna od dekemvri minatata godina, koga vo izjava za Rojters najavi deka, sepak, nema da go zavr{i {estiot premierski mandat.

METRO GRADI DISTRIBUTIVEN CENTAR VO SUBOTICA rgovskata kompanija Metro Ke{ i KeriSrbija zapo~na so izgradba na distributiven centar vo Subotica, kade {to }e vlo`i 15 milioni evra. Otvoraweto na centarot treba da bide na esen, a }e se gradi na povr{ina

T

od 6.500 metri kvadratni i }e vraboti 180 rabotnici. Metro dosega ima izgradeno dva golemoproda`ni objekti vo Belgrad i po eden vo Kragujevac, Novi Sad i Ni{. Vo Srbija Metro ima vlo`eno pove}e od 100 milioni evra i ima vrabo-

teno 1.200 lu|e. Metro vo Srbija zapo~na da gradi vo 2005 godina, a prisuten e vo 30 zemji so 670 distributivni centri. So pove}e od 100.000 vraboteni, kompanijata vo 2009 godina ostvarila proda`ba od 31 milijardi evra.

Postoi golema verojatnost izraelskite turisti koi }e se otka`at od letuvawe vo Turcija, kako nivna destinacija za odmor da ja odberat Bugarija. Prezemaweto na izraelskite turisti od Turcija sleduva kako rezultat na kriznite odnosi koi postojat me|u ovie dve zemji (Turcija i Izrael), re~e bugarskiot minister za zemjodelstvo, Miroslav Najdenov, koj be{e vo poseta na Izrael. Se o~ekuva{e okolu 750.000 izraelski turisti da ja posetat Turcija vo letnata sezona, no poradi kriznata situacija golem del od niv, najverojatno, }e se naso~at kon Bugarija. Spored izraelskite vlasti, Bugarija ja posetuvale okolu 100.000 izraelski turisti, no ovaa sezona se o~ekuva brojot dvojno da se zgolemi. ”Interesot kon Bugarija stanuva s$ pogolem. ]e razgovaram so moite kolegi od oblasta na turizmot za da se fokusiraat pove}e kon izraelskite turisti”, re~e Najdenov. K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


24 08.06.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

 SPORED ANKETATA “PREDIZVICI NA EVROPA 2010” NA GFK

NEVRABOTENOSTA E NAJGOLEM PROBLEM ZA EVROPEJCITE VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ituacijata na pazarot na trudot ostanuva najzagri`uva~ka, ne samo za Germancite, tuku i za Evropejcite generalno, stoi vo izve{tajot na GfK (GfK) asocijacijata za anketata “Predizvicite na Evropa 2010”. Anketata koja bila bazirana na otvoreni pra{awa e sprovedena vrz 13.200 ispitanici vo fevruari i mart 2010 vo Germanija, Francija, Avstrija, Britanija, Italija, Belgija, Holandija, Rusija, Polska, [panija i za prv pat, [vedska. Sporeduvaj} i gi podatocite od minatata godina, stepenot na zagri`enost e vo mal porast. Vo 8 od 11 zemji, nevrabotenosta e naj~esto spomenuvano pra{awe. Ponatamu doa|aat cenite i razvojot na kupovnata mo}, kako i gri`ata za ekonomskata stabilnost. Iako zagri`enosta za ekonomskata situacija padna nekolku skalila podolu, sepak, i ponatamu e treta po va`nost tema. Od site Evropejci, Germancite se najzagri`eni za

S

ekonomskata situacija. So rast od 9% dve tretini od Germancite izrazija zagri`enost za pazarot na trudot vo 2010 god. Vo tekot na recesijata, nevrabotenosta, vsu{nost, se zgolemi, iako zgolemuvaweto e zna~itelno pomalo od toa {to se o~ekuva{e prethodno (od 7,3% vo 2008 godina na 7,5% vo januari 2010 godina spored Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj). Osnovna pri~ina za zgolemenata zagri`enost mo`e da e nesigurnosta da se predvidat izgledite za idninata. Vo izve{taite vo proletta 2009 godina vode~kite ekonomski instituti za istra`uvawa s$ u{te o~ekuvaa deka nevrabotenosta }e raste na pet milioni do krajot na 2010 godina, no samo 3,6 milioni se registrirani kako nevraboteni vo po~etokot na letniot period od 2010 godina. Vo svoite novi izve{tai institutite duri procenuvaat pad na brojot na nevraboteni. “Vo 2010 godina stapkata na nevrabotenost e i ostanuva glavna pri~ina za

2010 godina stapkata na nevrabotenost e i  Voostanuva glavna pri~ina za zagri`enost na Germancite. Zagri`enosta za zdravstvenata za{tita e pove}e od dvojno zgolemena, pri {to 21% od ispitanicite izrazile zagri`enost za zdravstvenata za{tita pri pojava na bolest pove}e od koga bilo zagri`enost na Germancite. Vistinata e deka toa bilo taka i vo izminatite 20ina i pove}e godini, so isklu~ok na 1992 godina koga pra{aweto na imigracijata i integracijata n$ preokupira{e nas Germancite”, gi komentira{e rezultatite d-r Vildner, generalen K

[TROS-KAN: GLOBALNATA EKONOMIJA MO@E BRZO DA SE OPORAVI vetskata ekonomija se oporavuva od globalnata recesija pobrzo od o~ekuvawata, no nejzinoto tempo ne e ednakvo, pa mo`e da se odviva pobrzo so podobra koordinacija i so vistinska ekonomska politika,- izjavi izvr{niot direktor na MMF, Dominik [tros-Kan. Govorej}i vo Busan, Ju`na Koreja, po sostanokot na ministrite za finansii i guvernerite na centralnite banki na G-20, [tros-Kan izjavil deka simulacijata na MMF poka`ala deka globalniot rast mo`e da porasne za 2,5% na godi{no nivo vo narednite pet godini, ako G-20 prodol`i da deluva na koordiniran na~in i da ja izbegne zamkata. “So prodol`uvawe na koordinacijata, globalnata ekonomija mo`e da funkcionira mnogu podobro, a globalniot rast mo`e da bide 2,5% na godi{no nivo, {to bi pretstavuvalo 30 milioni novi rabotni mesta na globalno nivo”, ka`a [tros-Kan, prenesuvaj}i go izve{tajot na MMF. MMF treba da ja objavi svojata a`urirana proekcija za ekonomski rast na globalno nivo vo po~etokot na juli.

S

O

M

E

direktor i potpretsedatel na GfK asocijacijata. Po eksplozivniot rast vo minatata godina, zagri`enosta za ekonomskiot razvoj povtorno padna za 10%. Iako iznesuva 26% i ponatamu e na vtoro mesto na listata na zagri`enost kaj Germancite. So pad na 5% na brutoR

C

I

J

A

L

E

N

doma{niot proizvod, vo 2009 godina germanskata ekonomija pretrpe najgolem udar od celokupnoto postoewe. Vo 2010 godina se predviduva prv mal znak za oporavuvawe i rast na produktivnosta vo visina od okolu 1,4%. Po zagri`enosta za cenite i razvojot na kupovnata mo} koja minatata godina povtorno padna na 13% od 37% od prethodnata godina, 24% od Germancite povtorno veruvaat deka treba da se prezeme akcija. Iako stapkata na inflacija vo prosek e samo 0,4% vo 2009 godina (podatok od Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj), ima tendencija za blag porast koj treba da se nadgleduva. Gri`ata za zdravstvenata za{tita e pove}e od dvojno zgolemena. 21% i pove} e od Germancite izrazile zagri`enost za zdravstvenata za{tita pri pojava na bolest pove}e od koga bilo, duri i od 1990 godina. So toa ova pra{awe e na ~etvrtata pozicija na listata na zagri`enost. Potrebata za reformi na germanskiot zdravstven sistem povtorno O

G

L

A

S

go pokrena pra{aweto za voveduvawe ramni stapki vo zdravstvenoto osiguruvawe. So porast od 9% na 19%, pra{aweto za penziite i starosnite provizii s$ pove}e stanuva predmet za diskusija i se nao|a na 5-ta pozicija na listata na zagri`enosti. Dodeka vo prethodnata godina visinata na penziite se zgolemila re~isi za 2,5%, ovaa godina penzionerite se soo~ija so nula poka~uvawe. GfK asocijacijata e osnovana vo 1934 godina kako neprofitabilna organizacija za promocija na istra`uvawe na pazarot. Zdru`enieto e sostaveno od okolu 600 kompanii i individui. Celta na asocijacijata e da se razvivaat inovativni istra`uva~ki metodi, so bliska sorabotka so akademski institucii; da se promoviraat treninzi i ponatamo{ni edukacii na istra`uva~ite; da se nabquduvaat strukturite i razvivawata na op{testvata, na ekonomijata i politikata koi igraat glavna uloga vo privatniot sektor i da se ispita nivniot efekt vrz potro{uva~ite.


SVET BIZNIS POLITIKA G-20 NE POSTIGNA DOGOVOR ZA DANOKOT NA BANKI inistrite za finansii i guvernerite na centralnite banki na ~lenkite na grupacijata 20 najrazvieni zemji vo svetot, na sostanokot vo ju`nokorejskiot grad Busan postignaa dogovor za neophodnosta od sorabotka poradi smiruvawe na poremetuvawata na finansiskite pazari predizvikani od {ireweto na dol`ni~kata kriza vo Evropa i prodol`uvawe na oporavuvaweto na svetskata

M

ekonomija. Vo zaedni~koto soop{tenie, objaveno po dvodnevnite pregovori, ~lenkite na G-20 uka`aa deka se podgotveni da go za{titat globalnoto oporavuvawe i so toa da gi podobrat {ansite za svetskata ekonomija. Funkcionerite od G-20 ne postignaa dogovor za voveduvawe na globalen danok na banki, bidej}i na taa ideja se sprotivstavija Kanada, Avstralija, Brazil i Indija,

uka`uvaj}i vo zaedni~koto soop{tenie deka nekoi zemji ne davale pomo{ za spasuvawe na bankite i zatoa bi mo`ele da razgledaat primena na alternativni merki. ^etirite navedeni zemji se soglasile deka bankite treba da go snosat tro{okot na vladinite paketi za spasuvawe, no samo tamu kade {to i navistina }e dojde do uka`uvawe na takva pomo{.

08.06.2010

25

NOVIOT JAPONSKI PREMIER E 65 PATI POSIROMA[EN OD PRETHODNIKOT oviot premier na Japonija, Naoto Kan, e re~isi 65 pati posiroma{en od negoviot prethodnik, Jukio Hatojama, koj podnese ostavka minatata nedela, prezemaj}i ja odgovornosta za serija neispolneti predizborni vetuvawa. Spored oficijalni podatoci vo Tokio, aktuelniot premier raspolaga so okolu 245 iljadi dolari. Sumata go vklu~uva i nedvi`niot

N

imot na 63-godi{niot Kan - parcela vo predgradie na Tokio i {uma vo okolinata na gradot Okajama vo zapadniot del na zemjata, od kade {to poteknuva premierot. Bankarskite smetki na Kan sodr`at 154 iljadi dolari. Kan ne poseduva akcii i drugi hartii od vrednost. Prethodniot premier poteknuva od semejstvo na politi~ari i bogati biznismeni. Vo 50-te godini od minatiot

vek negoviot dedo be{e na ~elo na vladata, a negoviot tatko be{e minister za nadvore{ni raboti. Majkata na Hatojama e sopstveni~ka na zna~itelen paket-akcii vo korporacijata Brixstoun - eden od najgolemite proizvoditeli na avtomobilski gumi vo svetot. Bogatstvoto na Hatojama, spored oficijalni podatoci, se procenuva na okolu 16,5 milioni dolari.

17.03.2010 25 KRAJSLER POVLEKUVA 35 ILJADI VOZILA ajmaliot od trite amerikanski avtomobilski koncerni, Krajsler, bil primoran da povle~e okolu 35.000 avtomobili, pove}eto od niv modeli od tipot "dox kaliber" i nekolku terenski vozila na modelot "xip". “Pod odredeni uslovi mo`e da dojde do toa pedalot za gas da ne se vrati na po~etnata pozicija”, soop{tuvaat od kompanijata. Kako pri~ina se naveduva neispravniot cilindar, a se raboti samo za vozilata proizvedeni vo 2007 godina. Amerikanskata agencija za sigurnost vo soobra}ajot minatiot mesec pokrena istraga otkako nekoi od voza~ite se po`alile na problemi so ispravnosta na pedalot za gas. Krajsler vedna{ potoa reagira{e i preventivno gi povle~e vozilata. Spored izve{taite na koncernot, dosoga ne nastanala nesre}a predizvikana od zaglavuvawe na pedalot za gas. Pove}eto od avtomobilite koi se proizvodstvo na Krajsler se nao|aat na pati{tata niz SAD. S$ u{te ne se znae dali avtomobilite koi se izvezeni od SAD go imaat istiot problem.

SEKOJ DEN VO

N

OBAMA: IMA NAPREDOK, NO RANO E ZA OPTIMIZAM merikanskiot pretsedatel Barak Obama vo Luizijana izjavi deka se gleda napredok vo borbata so istekuvawe na naftata vo Meksikanskiot Zaliv, no deka e premnogu rano za optimizam. Toa e negova treta poseta na Luizijana od po~etokot na krizata na 20 april, koga eksplodira{e naftena platforma na Briti{ Petroleum. Ottoga{ milioni galoni nafta nekontrolirano istekoa vo moreto, so {to ovaa nesre} a stana najgolema ekolo{ka katastrofa vo amerikanskata istorija. “Ova e katastrofa za regionot i razbirlivo e deka lu|eto se ispla{eni i zagri`eni, ne znaej}i {to }e donesat slednite nekolku meseci ili godini”, re~e Obama. O{tetenata cevka od koja istekuva{e naftata vo ~etvrtokot be{e prese~ena za preku nea da se stavi ventil, od koj naftata }e odi vo druga cevka i taka da bide izvle~ena do brodovite na povr{inata.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

A

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk


26 08.06.2010

PATOT DO USPEHOT

JUZABURO MOGI DIREKTOR NA PREHRANBENATA INDUSTRIJA KIKOMAN

SOS NA USPEHOT

 Ovaa semejna kompanija e neobi~na zaradi nekolku raboti. Vo 1973 godina stana prvata japonska kompanija za hrana {to otvorila fabrika vo Amerika, a Mogi go vodel tamo{noto pretstavni{tvo vo toa vreme. Dodeka pove}eto japonski firmi izbegnuvaa spojuvawa i prezemawa, Kikoman bil dosta aktiven, kupuvaj}i amerikanski i japonski kompanii na patot od svojata ekspanzija. G. Mogi so gordost zboruva za reformite {to gi iniciral vo korporativnoto upravuvawe, me|u koi i planiraweto na naslednici na menaxerskite pozicii IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

a me|unarodniot Saem za trgovija vo ^ikago dale~nata 1959 godina posetitelite bea voodu{eveni od solenkasto-aromati~niot vkus na pe~enoto govedsko, marinirano vo noviot proizvod soja sos. Par~iwata meso gi delele grupa mladi Japonci, vraboteni vo amerikanskata kancelarija na proizvoditelot na ovoj sos, koj {to sakal da proveri kako tamo{nite potro{uva~i }e go prifatat nivniot produkt. Me|u niv bil i Juzaburo Mogi, toga{ 24-godi{en student na biznis{kolata Kolumbija i naslednik na edna od familiite osnova~i na Kikoman, kompanija-proizvoditel na sojasos, ~ii {to koreni datiraat u{te od raniot 17 vek. Do momentot koga go dostigna vrvot na kompanijata vo 1995 godina, g. Mogi

N

be{e na dobar pat da ja transformira vo me|unaroden biznis so hrana i da go pretvori opskurniot aziski sos vo trendovski globalen proizvod. Kikoman sega e najgolemiot svetski proizvoditel na prirodno fermentiran soja sos. Proda`bata na sosot nadvor od Japonija rastela so stapka od 10% godi{no izminative 25 godini. Karakteristi~noto zaobleno {i{ence stana neizbe`en detaq vo restoranite niz cel svet, pokraj ostanatite dodatoci za jadewe kako italijanskoto maslinovo maslo ili pak, francuskiot senf. Interbrend, golema me|unarodna konsultantska kompanija, go rangira{e Kikoman me|u najprepoznatlivite japonski brendovi na listata na koja {to voobi~aeno dominiraa proizvoditeli na avtomobili i

 I pokraj site te{kotii, {efot na Kikoman ne se otka`uva od namera ta da go napravi soja sosot premium-proizvod koj }e gi targetira podobro situiranite kupuva~i. elektronika. NETIPI^NA JAPONSKA KOMPANIJA Navistina, ovaa semejna kompanija e neobi~na zaradi nekolku raboti. Vo 1973 godina stana prvata japonska kompanija za hrana {to otvorila fabrika vo Amerika, a Mogi go vodel tamo{noto pretstavni{tvo vo toa vreme. Dodeka pove}eto japonski firmi izbegnuvaa spojuvawa i prezemawa, Kikoman bil dosta aktiven kupuvaj}i amerikanski i japonski kompanii na patot od svojata ekspanzija. G. Mogi so gordost zboruva za reformite {to gi iniciral vo korporativnoto upravuvawe, me|u koi i planiraweto na naslednici na menaxerskite pozicii. Od 2004 godina pretsedatelite na kompaniskite sektori doa|aat nadvor od osnova~kite semejstva. I namesto da pretpo~ita centralno upravuvawe od Tokio, Kikoman e poznata po toa {to delegira mo} na {efovite na svoite stranski podru`nici. Pod vodstvo na Mogi, Kikoman gi zgolemi svoite proda`bi

na pove}e od ~etiri milijardi dolari godi{no, od koi 20% e soja sos. Pove}eto od prihodite sega doa|aat od proda`ba na ostanati prehranbeni proizvodi. Kikoman e najgolem trgovec na golemo so aziska hrana vo Amerika, so sli~ni biznisoperacii vo Evropa, Kina i Avstralija. Tie prodavaat konzervirano ovo{je i zelen~uk vo Azija, pod brendot Del Monte, a eden od nivnite biznisi se i polnilnicite na Koka Kola vo Japonija. Proda`bite vo stranstvo davaat 30% od prihodite, no 55% od operativniot profit, od koj {to tri ~etvrtini se ostvaruva vo Severna Amerika. Spored nekoi parametri, Kikoman e japonska firma koja e najmnogu zavisna od amerikanskiot pazar. RELATIVNO ZA[TITENI OD RECESIJATA Recesijata go pogodi i Kikoman, no firmata e relativno dobro za{titena. “Vo recesija pobaruva~kata se prefrla od restoranite kon doma}instvata�, objasnuva Mogi, pa taka ona {to negovata kompanija }e go

zagubi na eden pazar, }e go nadopolni na drug. Mo`ebi sega dopolnitelna te{kotija e skore{nata trgovska kavga me|u SAD i Meksiko, mal, no raste~ki pazar za Kikoman. Minatiot mesec, otkako na meksikanskite kamionxii im be{e zabraneto da vozat po amerikanskite pati{ta, Meksiko odgovori so voveduvawe carini na mnogu produkti od Amerika, me|u koi i 20% carina na soja sosot, koj {to Kikoman go pravi vo fabrikata vo Viskonsin. Sepak, i pokraj site te{kotii, {efot na Kikoman ne se otka`uva od namerata da go napravi soja sosot premium-proizvod koj }e gi targetira podobro situiranite kupuva~i. Zatoa i negovata strategija e postojano fokusirana na amerikanskiot i zapadnoevropskiot pazar, namesto na onoj {to mu e najblisku, kineskiot, kade {to soja sosot e ve}e del od doma{nata kujna, kade {to se koristat evtini proizvodi, ~esto dobieni po hemiski, a ne priroden pat.


^OVE^KI RESURSI

08.06.2010

27

DOZNAJTE GI LI^NITE KARAKTERISTIKI NA VRABOTENITE

o intervjuirate potencijalniot kandidat i Vi ostava dobar vpe~atok, no, sepak, ima ne{to {to Ve ma~i, {to ne mo`ete da procenite kako bi se odnesuval vo odredeni specifi~ni situacii. Ne mo`ete da doznaete koi se jakite i slabite strani na kandidatot. Postojat odredeni aspekti vo odnesuvaweto koi se karakteristi~ni za odredena li~nost, no i odredeni aspekti koi {to li~nosta pomalku ili retko gi koristi kako svoj stil na odnesuvawe. Koga sakate da vklu~ite nov ~len vo timot, tokmu toa sakate da doznaete i generalno Ve ma~at slednite pra{awa:  Koi se naj~estite na~ini na odnesuvawe koi gi koristi li~nosta?  Koj stil na odnesuvawe ja motivira li~nosta?  Koga li~nosta e pod pritisok, pod stres, na koj na~in se odnesuva?  Koj stil na odnesuvawe ne e karakteristi~en za li~nosta? Ponekoga{ specifi~nite odnesuvawa se sfa}aat kako priroden na~in na odnesuvawe, no ponekoga{ li~nosta mo`e da prifati odredeno odnesuvawe koe ne e karakteristi~no za nea, osobeno koga se nao|a vo relaksirana sostojba. Menaxerite mora da gi znaat karakteristikite na li~nosta na vraboteniot i koj e negoviot priroden stil na odnesuvawe. Postojat situacii kade {to, na primer, proda`en menaxer do`ivuva ogromna trans-

G

formacija za period od 6 do 12 meseci otkako e prefrlen na novo rabotno mesto, kade {to izvr{uva rabotni zada~i koi ne se negov priroden stil na odnesuvawe i vo koi {to ne gleda nikakvo ispolnuvawe. Vo vakvi situacii naj~est rezultat e stresot koj {to se javuva kaj vraboteniot, a koj od svoja strana, pak, mo`e da rezultira so disfunkcionalno odnesuvawe, bes, zgolemeno vnesuvawe na alkohol, ~esta promena vo raspolo`enieto i mnogu drugi dopolnitelni simptomi koi {to se zabele`uvaat vo negovoto odnesuvawe i doma i na rabotnoto mesto. Vakvata procenka na li~nosta mo`e da se napravi so upotreba na soodvetni psiholo{ki testovi. Psiholozite upotrebuvaat baterija na testovi so koi go procenuvaat odnesuvaweto na li~n os ta. Ed en od poznatite testovi za takva procenka na li~nosta e li~nata analiza DISC koj se potpira na konceptot na razli~nite vidovi ~ovekovi odnesuvawa. Ovaa alatka ne e samo psiholo{ka, tuku i pomaga vo menaxiraweto i zgolemuvaweto na efikasnosta na rabotata vo organizacijata. Denes ovaa alatka e del od menaxerskiot sistem na procenka na kadrite vo golem broj kompanii vo svetot. DISC li~nata analiza pomaga da se doznae vnatre{noto JAS kaj ~ovekot. Ne dava rezultati koi {to gi delat lu|eto na kategorii. Vsu{nost, ne pravi kategorizirawe na lu|eto na dobri-lo{i,

nitu pak na koj bilo na~in gi rangira, ednostavno samo postojat razli~ni lu|e. Informaciite koi se dobivaat se vsu{nost "prirodniot stil na odnesuvawe” na li~nosta. Stil na odnesuvawe za koj li~nosta ne upotrebuva pregolema energija i napor, ne bara pregolema koncentracija pri odnesuvaweto i naj~esto e odnesuvawe koe e prijatno za li~nosta. Vakviot na~in na odnesuvawe pretstavuva naj~est priroden stil koj {to go manifestira li~nost vo komunikacija so sredinata. Toa e odnesuvawe po koe ostanatite lu|e ja prepoznavaat. DISC li~nata analiza e procenka za razbirawe na odnesuvaweto na li~nosta i pretstavuva akronim na slednite termini:  D – Dominantnost - predizvik  I – Vlijanie – odnosi so drugite lu|e  S – Postojanost - izdr`livost  C – Soglasnost – po~ituvawe na pravila i regulativi Stil D Karakteristiki: kompetitiven, agresiven, re{itelen, orientiran kon rezultati. Onie koi spa|aat vo ovaa grupa sakaat da se dvi`at brzo, rizikuvaat i sakaat da gi izvr{at rabotite vedna{. Sakaat da bidat odgovorni, s$ da bide pod nivna kontrola i da imaat mo}. Sakaat promeni i predizvici. Se karakteriziraat i so netrpelivost, drskost duri i grubost. ^esto pati ne se dobri slu{ateli i znaat da donesat izbrzani odluki. Okolinata mo`e da gi do`ivee kako sebi~ni, so

golemi barawa, direktni i premnogu agresivni. Stil I Karakteris tiki: zborlivi, dru`equbivi, optimisti~ni i aktivni. Onie koi spa|aat vo ovaa grupa se orientirani kon lu|eto, se spontani, energi~ni i entuzijasti. Ovoj stil na odnesuvawe ima dobro i pozitivno vlijanie vrz okolinata. Se karakteriziraat i so nevnimatelnost na detali, premnogu zborlivi i emotivni. Premnogu vetuvaat otkolku {to ispolnuvaat, zatoa {to se golemi optimisti i se `elni za popularnost. Okolinata mo`e da gi do`ivee kako negri`livi, impulsivni i so nedos tig na uspeh. Stil S Karakteristiki: smiren, korisen, trpeliv, skromen i o pu{ten. @elni se da pomognat, lojalni i ~esto pati gradat odli~en tim za rabota. Onie koi spa|aat vo ovaa grupa se trpelivi slu{ateli, doverlivi i umeat da balansiraat me|u obvrskite i lu|eto. Mnogu se uporni i is trajni. Imaat potreba od stabilnost i sigurnost, pa ottuka imaat potreba od dopolnitelna pomo{ pri nastanuvawe na odredeni promeni. Premnogu se `elni da pomognat, pa ~esto pati na krajot ostanuvaat iskoristeni. Okolinata mo`e da gi do`ivee kako premnogu spori, zaglaveni na status quo, neodlu~ni, tvrdoglavi, pa duri i lesno navredlivi. Stil C Karakteristiki: to~ni, logi~ni, se

SMIQKA [O[KOSKA

Triple S Recruitment www. w www.HR.com.mk ww.HR. ww. HR.com HR. com.mk com . .mk

dr`at do fakti, analiti~ni i vnimatelni. Onie koi spa|aat vo ovaa grupa imaat potreba od dopolnitelni informacii, zatoa analiziraat. Fokusirani se na obvrskite i sakaat da bidat sigurni deka rabotite se odvivaat besprekorno. Ovie lu|e se stremat rabotata da ja zavr{at kvalitetno. Premnogu se zadr`uvaat na detalite, stanuvaat kriti~ni, bavni i ja gubat celos ta na zada~ata. Ponekoga{ se gubat vo analizirawe, se fokusiraat na "drvata, a ne na {umata”. Okolinata mo`e da gi do`ivee kako premnogu kriti~ni, distancirani, pesimisti, pa duri i ladni.

INTERNA KOMUNIKACIJA - USLOV ZA ZADOVOLSTVO I PRODUKTIVNOST

DOBRATA KOMUNIKACIJA JA ZGOLEMUVA PRODA@BATA ZA 60%

 Organizaciite {to komuniciraat efikasno imaat 4,5 pati pogolema motivacija na vrabotenite omunikacijata e neizostaven del na rabotnite procesi. Na rabotnoto mesto neizbe`no doa|a do razli~ni formalni i neformalni interakcii me|u vrabotenite, no za da pridonese komunikacijata za podobruvawe na me|u~ove~kite odnosi i zgolemuvawe na motivacijata, taa mora da bide planirana, sistemska i efikasna. Isto taka, nedostigot na komu-

K

nikacija e edna od naj~estite pri~ini za nezadovolstvo na Firmite so razvien sistem na interna komunikacija, spored istra`uvawata na konsultantskata ku}a Votson Vajat (Watson Wyatt), imaat zna~itelno pomala fluktuacija na vraboteni, izostanocite od rabota se pomali za 68%, proda`bata za 58%, a produktivnosta na vrabotenite za 51%.

vrabotenite so svojata rabota i pretpostavenite. [TO E EFIKASNA KOMUNIKACIJA? Organizaciite {to komuniciraat efikasno imaat 4,5 pati pogolema motivacija kaj vrabotenite, a zadovolstvoto i motivacijata na vrabotenite ne smeat da se zanemaruvaat, zatoa {to tokmu tie ja pretstavuvaat kompanijata pred potencijalnite klienti ili delovni partneri. Za da bide internata komunikacija efikasna taa mora da bide pravovremena, verodostojna, koncizna, razbirliva, nedvosmislena i transparentna.

[to se odnesuva do sodr`inata na komunikacijata, va`no e vrabotenite dobro da ja razbiraat strategijata i celite na kompanijata, da znaat kako nivnata rabota }e pridonese vo ostvaruvawe na tie celi, kako i na~inot na koj {to }e se vrednuva i nagradi nivnata rabota. Isto taka, va`no e da dobijat informacii okolu mo`nostite za edukacija i razvoj na karierata, kratkoro~nite i dolgoro~nite planovi i celi i pazarnata pozicija na firmata. Bitno e na vrabotenite da im se dadat to~ni informaci za pra{awa {to se bitni za niv, i toa od izvori na koi {to mo`e da im veruvaat. Vo sprotivno, preovladuva neformalna komunikacija, koja isto taka ima svoja va`nost, zatoa {to vo otsustvo na formalnata, taa e eden od najvoobi~aenite na~ini na koi {to informaciite i znaewata se prenesuvaat me|u vrabotenite.

PORAKA, PUBLIKA, KANALI, ODGOVORNOST, NAGRADA Kaj planiraweto na internata komunikacija treba da se definira porakata ([to saka da se komunicira?), publikata (Komu se komunicira?), komunikaciski kanali (Kako }e se komunicira?), odgovornost (Koj }e upravuva so komunikacijata?) i na koj na~in }e se vrednuva uspehot, odnosno dali e ispolneta celta na komunikacijata. So razvojot na novite tehnologii, brojot i vidovite na komunika-

ciskite kanali e vo porast, no naj~esto se koristat i-mejl, sostanoci, oglasni tabli, wuzleteri, interni bilteni i bro{uri. Osven niv postojat i mnogu drugi, kako na primer memorandumi, videoprenosi, blogovi, prezentacii, sanda~iwa za predlozi i anketi.

PRE^KI VO KOMUNIKACIJATA Te{kotiite vo komunikacijata mo`e da se javat zaradi individualni osobini na u~esnicite, no i zaradi osobinite na samata organizacija. Naj~esti gre{ki se komunicirawe na informacii nepovrzani so vraboteniot, davawe na va`ni informacii prvo vo javnosta, a potoa na vrabotenite, neizvesnost na komunikaciskite ve{tini, nepovrzanosta na akciite i porakite, davawe na informaciite na menaxmentot bez da se osigura nivnoto prosleduvawe ponatamu, kako i nedavawe na odredeni strate{ki informacii na vrabotenite. Sekoja organizacija so svojata kultura vlijae na site poedinci i na na~inot na koj {to me|usebno }e komuniciraat. Niz efikasna komunikacija site zainteresirani strani mo`at polesno da gi iska`at svoite li~ni i profesionalni potrebi, no taka }e se izbegnat i nedorazbirawata i konfliktite, a nemaweto kvaliteten sistem na interna komunikacija treba da gi osvesti firmite da go vovedat ili unapreduvaat niz sistemsko planirawe.


K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

M

O

E

R

G

C

L

I

A

J

S

A

L

E

N

K

O

O

M

G

E

L

R

A

S

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


08.06.2010

KULTURA

29

BRAND FERO, FILMSKI SNIMATEL

KREATIVEN DOKUMENTARIZAM  So ovoj festival sakame da gi inicirame mladite avtori, a so rabotilnicite i master-klasovite da im ovozmo`ime i edukacija. Festivalot MejkDoks, prakti~no ne zavr{uva vo Skopje, tuku prodol`uva kako patuva~ko kino vo tekot na avgust niz 11 makedonski gradovi STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

rand Fero, filmski snimatel so zavidno internacionalno portfolio, zaedno so negovata sopruga Petra Seli{kar, filmski re`iser - diplomec na londonskata filmska {kola, nedelava na tri skopski lokacii go realiziraat prviot festival na kreativen dokumentaren film MejkDoks (MakeDox). Festivalot na makedonski dokumentarizam, ili MejkDoks (“Napravi dokumentarec”), vo Kur{umli An, Kinotekata na Makedonija i Mladinskiot kulturen centar od 5 do 12 juni nosi {eesettina naslovi podeleni vo 4 kategorii. Me|u niv ima potvrdeni svetski avtori, kako Lui Sajhoja so godine{niot oskarovec za dolgometra`en dokumentaren film “Zalivot”, ima novi avtori (koi se natprevaruvaat za nagradata Mlad kromid, za{titniot znak na MejkDoks), muzi~ki dokumentarci, nagraduvani naslovi od klasi~nata makedonska dokumentarna produkcija, kratki dokumentarci za deca i mladi... Zo{to tokmu festival na dokumentaren film? Zatoa {to dokumentarniot film i najmnogu go sakam. So nego ja zapo~nav i mojata kariera na snimatel, u{te kako amater. Kako mal me interesiraa fotoaparatite, potoa ~epkav vo filmskite kameri, osummilimetarski i super “osmici” kaj na{iot semeen prijatel Viktor A}imovi}. Po periodot na istra`uvawe i pravewe ne{to od qubov vo kino-amaterizmot, sleduva{e eden period koga so Dragan Abjani} i Igor Ivanov-Izi go pravevme "TV Bordo`ban" vo A1 Televizija, pa proektot “K 15”. Poslednive godini, osven nekolku anga`mani vo igranata produkcija, od koi posledniot bev direktor na fotografija na {panskiot film “18 obroci”, gi pos-

B

90% od anketiranite mislat deka dokumentarni filmovi se reporta`ite na televizija

vetiv na dokumentarizmot, snimaweto i produkcijata na dokumentarni filmovi. Nekolku godini razmisluvavme za vakov festival, no Makedonija ima siroma{na produkcija, orientirana na produkcija na igrani filmovi, pa be{e nevozmo`no da se napravi vakov festival. Sepak, minatiov period se sozdade poinakva atmosfera za dokumentarniot film. Se sobravme edna ubava ekipa koja ima{e ista ideja i taka za tri meseci go podgotvivme MejkDoks. Imame odli~na selekcija na filmovi, imavme i problem so sponzorite bidej}i sme vo period na recesija, no so pomo{ na kontaktite i prijatelite uspeavme da doneseme dovolen broj gosti, okolu 15, nekolku rabotilnici i master-klasovi. Zo{to denes, osven nekoi isklu~oci, ne postoi nekoga{ poznatata makedonska dokumentarna {kola? Mislam deka se izgubi nekade vo taa tranzicija. Ne samo vo malite kinematografii kako na{ata, tuku i vo pogolemite kinematografii vo svetot dokumentarniot film poslednive dve decenii be{e produkciski neatraktiven. Mo`ebi zaradi toa i kaj nas se sozdade nekoj produkciski vakuum, se orientiravme kon igranite filmovi, verojatno so `elba da se ugledame na blokbasterite. A, bidej}i sme mala kinematografija, a ne filmska industrija, morame da pravime avtorski, “mali” filmovi, so pove}e naracija , so dobar pe~at i izraz... Koga stanuva zbor za vizuelniot del, mislam deka nie mo`eme samo da sonuvame za nekoja filmska industrija, i treba da se svrtime kon umetni~kiot

EVROPSKA AGENDA ZA KULTURA  Kulturnata raznovidnost, interdisciplinarniot pristap vo ostvaruvaweto na kulturata, poleka, no sigurno ja lociraat kulturata vo centarot na op{testvenoto `iveewe kako vrednost ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ako doma{nite kulturni operatori da apliciraat vo evropskite fondovi? Odgovorot na ova pra{awe mo`e da se najde vo novata bro{ura na “Programa na kultura na EU – Primeri na dobra praktika”, koja e podgotvena od oddelenieto Kulturno –kontaktna to~ka, vo izdanie na Ministerstvoto za kultura na RM i koja e poddr`ana od Izvr{nata

K

agencija za obrazovanie, audiovizuelna dejnost i kultura pri Evropskata komisija. Ministerstvoto za kultura i Kulturno–kontaktnata to~ka prodol`uvaat so tradicijata na promovirawe na "Programata na kultura na EU” koja zapo~na na nacionalno nivo po potpi{uvaweto na Memorandumot za razbirawe za u~estvo na RM vo ovaa programa na EU. Spored zamenikministerot za kultura, Dragan Nedeqkovi}, ova pretstavuva posebna mo`nost za razmena

film. So ovoj festival sakame da gi inicirame mladite avtori, a so rabotilnicite i master-klasovite da im ovozmo`ime i edukacija. Svoevremeno, vo makedonskata kinematografija postoe{e nekoe nepi{ano pravilo na avtorskoto “kalewe” vo dokumentarnata forma pred da se dobie {ansa za igran film. Dali taa selekcija e prirodna i potrebna? Mislam deka toa ne e nu`no. Lu|eto koi ja nosat pasijata kon filmot, i po desetina igrani filmovi ponekoga{ mu se vra}aat na dokumentarecot. Ne e nu`no da se napravi dokumentarec pred da se realizira igran film. Mladite re`iseri go izbiraat nivniot filmski izraz, pa podobro e da napravat nekolku kratki igrani filmovi pred dolgometra`noto debi, otkolku da mora nu`no da snimaat dokumentarci. Dokumentarecot i nema nekoi dopirni to~ki so igraniot, pa zatoa i ne e dobro {kolo za igran film. Zo{to insistirate na kreativnosta vo definirawe na profilot na festivalot? Zatoa {to godine{nata selekcija, a i vo narednite godini, }e bide sostavena samo od avtorski filmovi. Dokumentarniot filmski rod obedinuva pove}e `anrovi. Pred da go realizirame festivalot, napravivme edna anketa {to mislat lu|eto za dokumentarniot film. 90% od anketiranite mislat deka dokumentarni filmovi se reporta`ite na televizija, sodr`inite na Animal planet i sl. MejkDoks insistira na avtorskiot pe~at vo dokumentarcite. Va{iot omilen `anr vo dokumentarniot film? Iako imam snimano pove}e razli~ni dokumentarni `anrovi, sekako deka kreativniot dokumentarec mi e najomilen. Kolku e to~no tvrdeweto deka Majkl Mur so negovite filmovi go o`ivea svetskiot na znaewa i iskustva na bilateralno nivo. Bro{urata pretstavuva evropska agenda za kultura koja e realizirana vo sorabotka so gospodin Augusto Paramio, koj e rakovoditel na Kulturno- kontaktnata to~ka za "Programata na kultura na EU" i koj e rakovoditel na Nacionalno–kontaktnata to~ka za programata ”Evropa za gra|anite” pri Ministerstvoto za kultura na Kralstvoto [panija. Kulturnata raznovidnost, interdisciplinarniot pristap vo ostvaruvaweto na kulturata, poleka, no sigurno ja lociraat kulturata vo centarot na op{testvenoto `iveewe. Lukas Melka, rakovoditelot na sektor vo delegacijata na EU vo Skopje izjavi deka taa e vistinski pokazatel za zgolemuvawe na kulturnata vrednost. Na ovoj na~in, ako kulturnite operatori se stimuliraat da apliciraat so svoi proektidei }e se zajakne evropskiot integrativen proces.

dokumentaren film? Toj e revolucioner i ni napravi mnogu dobra usluga. Od nego zapo~nuva novata dokumentarna era vo svetot. Kolkavi se {ansite za za`ivuvawe na dokumentarniot film, osven na festivalite kako ovoj, i na repertoarot vo doma{nite kino-sali? Rabotime na toa. Festivalot MejkDoks, prakti~no ne zavr{uva vo Skopje, tuku prodol`uva kako patuva~ko kino vo tekot na avgust niz 11 makedonski gradovi. Toa e del od promoviraweto na balkanskata distributivna mre`a, inicirana od dokumentarniot avtor Oliver Serti}, ~len na `irito na MejkDoks. Vo idnina i naslovite od taa dokumentarna distribucija }e patuvaat niz gradovite vo Makedonija, sekade kade {to ima infrastrukturna mre`a.

 MejkDoks insistira na avtorskiot pe~at vo dokumentarcite

 Se sobravme edna ubava ekipa so ista ideja

i go napravivme MejkDoks


30 08.06.2010

BIZNIS - SPORT

LIGA NA [AMPIONI

INTER ZARABOTI CELO BOGATSTVO  Poslednoto istra`uvawe na MasterKard otkriva deka ekipata na Inter, aktuelniot evropski {ampion, samo od finalniot natprevar od Ligata na {ampionite zarabotila 115 milioni evra SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

udbalot e najpopularniot sport na planetata Zemja, a na “tretiot kamen od sonceto” zborot popularno redovno vo ista re~enica se vrzuva so “srodniot” zbor pari. Od fudbalot egzistiraat golem broj nefudbalski granki, koi pazarite gi osvojuvaat so pomo{ na junacite od fudbalskite borili{ta, za ~ij dres, potpi{ani patiki ili {orcevi sekoga{ postoi nekoe rasplakano dete koe na cel glas gi bara od svoite roditeli. Da, blagodarenie na marketingot ili lo{oto vospituvawe fudbalot e eden od najprofitabilnite segmenti na svetskata ekonomija. No, ne e s$ taka rozevo. Osven sramot na roditelite koi bespomo{no se fa} aat za pari~nikot dodeka stotici osuduva~ki pogledi isprateni od slu~ajnite minuva~i vo golemite stokovni ku}i se prikovani za niv, zabele`an e i ogromen buxetski deficit, i toa kaj najgolemite fudbalski klubovi. UEFA go ratifikuva{e finansiskiot fer-plej, novo pravilo so koe se zabranu-

F

115

milioni evra prihod za evropskiot {ampion

vaat bankarski krediti i doznaki potpi{ani od gazdite na klubovite. ]e se tro{at samo t.n. fudbalski zaraboteni pari, {to podrazbira zarabotka od proda`bata na TV-prava, bileti, dresovi, suveniri itn. Zna~i, ruskite oligarsi i arapskite {eici nema pove}e da vadat “sitno" od xebovite i so samo eden potpis na ~ekot da napravat instant-{ampioni. No, ne e ni s$ taka crno. Poslednoto istra`uvawe na MasterKard otkriva deka ekipata na Inter, aktuelniot evropski {ampion, samo od finalniot natprevar od Ligata na {ampionite zarabotila 115 milioni evra. Od internacionalnata plate`na karti~ka, voedno i glaven sponzor na {ampionskata liga, presmetale deka ovie pari se zaraboteni od nagradniot fond na UEFA, potoa od proda`bata na TV-pravata, no i na reklamniot prostor.

Zgolemena bila i pobaruva~kata za dresovi i suveniri od oficijalnite fan-{opovi na milanskiot klub, a na smetkata na Inter legnala i premijata od svoite sponzori, klauzirana vo pove}egodi{niot dogovor. Upravata na Inter e podgotvena najgolemiot del od sredstvata da gi investira vo doveduvawe na novi zasiluvawa, so {to {ansite za povtoruvawe na odli~nata rezultatska, no i finansiska, sezona ostanuvaat golemi, iako na kormiloto na timot nema da sedi @oze Muriwo. [to se odnsuva, pak, do porazeniot tim na Baern, tamu zagubenata {ansa za povtorno iska~uvawe na evropskiot tron se "le~i" so prihodot od 69 milioni evra. Ovaa suma ne zvu~i voop{to lo{o, a ako se zeme predvid faktot deka bavarskite fudbaleri bea potpolno nadigrani od svoite kolegi od Inter, toga{ dobivkata mo`e da se oceni i kako “profit na vekot”. Pokraj toa {to }e treba da pobeduvaat za da zarabotat pove}e pari, finansiskata pozicija na fudbalskite klubovi vo golem del }e ja odreduva i zemjata na poteklo. Edno drugo istra`uvawe poka`uva deka i pokraj toa {to spored kvalitet ekipite od Germanija zaostanuvaat zad angliskite, {panskite i italijanskite, sepak, finansiski stojat najdobro. Toa e blagodarenie na faktot deka germanskata ekonomija e najbogata vo Evropa, so

 Pokraj presti`ot, {ampionskiot pehar nosi i pari

{to i fudbalot stanuva poisplatliv. Toa podrazbira deka i da zagube{e Baern vo polufinaleto, povtorno }e zarabote{e pove}e od nekoja {panska ekipa, bez razlika dali taa pobedila ili zagubila vo finalniot me~. Izminatava sezona UEFA podelila 1,1 milijardi evra na u~esnicite vo Ligata na {ampionite, a soglasno planovite na ovaa organizacija, sumata od nagradniot fond e predvideno da raste vo tekot na narednite sezoni. Pari vo fudbalot ima i }e ima s$ dodeka golemite kompanii ja prepoznavaat marketin{kata vrednost na klubovite. Potreben e rezultat, pozitivna mediumska kampawa i, se razbira, “opu{teno” roditelsko vospituvawe.

 Ne e stra{no i da se zagubi vo golemoto finale

FUDBAL

ZBOROT NA MURIWO TE@I MILION EVRA  Evidentirano e deka Portugalecot postojano javno ja podiga cenata na fudbalerite {to se pod dogovor na nemu bliskata menaxerska agencija

eka @oze Muriwo e najdobriot svetski fudbalski trener vo momentov im e i od pove}e od jasno na site {to, barem, elementarno ja razbiraat fudbalskata igra. Toj e najplateniot stru~wak, a vo poslednata decenija i najuspe{niot so dve evropski tituli i osvoeni prvenstva vo portugalskata, angliskata i italijanskata liga. Negoviot zbor se ceni, se komentira, se preraska`uva i se pameti. Negovite ocenki na fudbalerite ja definiraat nivnata cena na fudbalskiot pazar, fenomen {to mo`e da mu se pripi{e edinstveno na Portugalecot, ~ie vlijanie e najzapomneto vo fudbalskata istorija. “Eden zbor - milion evra, deset zbora – deset miliona evra”, vo svojot isten~eno kontroverzen manir, Muriwo odgovori na novinarskoto

D

pra{awe vrzano za mo`nite akvizicii vo Real Madrid. Da, od koga e na klupata na “kralskiot klub” toj e vnimatelen so izjavite, iako toa ne be{e slu~aj vo vremeto dodeka s$ u{te be{e pod dogovor so Inter, koga na golemo bara{e od idnite rabotodavci da gi dovedat Xerard, De Rosi, Kolarov, Majkon, Di Maria, Navas itn. Muriwo ne mol~e{e nitu koga kako trener na ^elzi insistira{e na transferite na Karvaqo, Fereira i Kvarezma. Interesno, no i trojcata se pod dogovor so menaxerskata kompanija Gestifute, koja e vo sopstvenost na bliskiot prijatel i sorabotnik na Muriwo, Pedro Mendez. Se se}avame deka Roman Abramovi}, ruskiot milijarder i sopstvenik na fudbalskiot klub ^elzi, mora{e da izdvoi 20 milioni funti

za uslugite na Fereira, ~ija pazarna vrednost vo momentov ne iznesuva pove}e od tri milioni funti. Sli~na e sostojbata i so Kvarezma, koj vo Inter dopatuva zaedno so Muriwo, a transferot be{e potpi{an na trenersko insistirawe, bidej}i na upravata na Inter & be{e nelogi~no da izdvoi golema suma pari

za eden sreden fudbaler. Na krajot, Kvarezma se poka`a kako golemo razo~aruvawe i Masimo Morati, pretsedatelot na Inter, se obiduva da mu go vrati na Muriwo, vo paket so Majkon. Interesno, no i Di Maria i Navas se pod dogovor so kompanijata Gestifute, i {to e u{te pointeresno, Muriwo

 Vlijanieto na portugalskiot trener e ogromno

na glas go bara nivniot transfer vo Real, iako e svesen deka sekoj negov zbor ja podiga cenata. Ova odnesuvawe na Portugalecot se komentira kako obid da se profitira od transferite na fudbalerite od prijatelskata menaxerska kompanija, od kade {to navodno dobival procent. Od Real Madrid zasega, mol~e{kum, kako naredbi se izvr{uvaat `elbite na Muriwo, ~ie investirawe vo noviot sostav upravata na klubot }e ja ~ini dopolnitelni 100 do 150 milioni evra. No, pretsedatelot na Real,

Florentino Perez, toa kako da ne go zagri`uva, voop{to. Toj i onaka tro{i po 100 milioni godi{no, samo {to ovojpat dobiva garancii deka so potro{enoto }e dojdat i trofeite od {panskoto prvenstvo, kade {to Real vo momentov e vo “debela” senka vo odnos na Barselona i vo Ligata na {ampionite, kade {to “kralevite” sedum godini po red otpa|aat vo ~etvrtfinalnata faza. Muriwo e najnovata yvezda na Galaktiko, pa ottamu i nema potreba da se nosat golemi fudbaleri vo preodniot rok.


SPORT

08.06.2010

SPORT NBA

TENIS

PETTIOT ROLAN GAROS ZA NADAL SR\AN IVANOVI]

BREJK NA BOSTON!

ivanovic@kapital.com.mk

enisot ima nov gospodar. Toa e Rafael Nadal koj po pobedata na Otvorenoto prvenstvo na Francija ja prezede prvata pozicija na ez ATP-listata od Ro`e FederA eer. Nadal bez nitu eden iizguben set triumfira{e nna Rolan Garos. Iako be{e nnajavena golema borba so RRobin Soderlin vo finalleto, {panskiot teniser ppo demonstracijata na aapsolutna mo}, bukvalno go deklasira{e {vedskiot pretstavnik. “Be{e mnogu te{ko da se igra protiv Robin. Toj e odli~en igra~. Negovite dolgi topki se mnogu nezgodni, bidej}i i bekhendot i forhendot mu se dobri i premnogu e te{ko da se kontrolira negovata igra. No, deneska bev vo odli~na fizi~ka i perfektna psihi~ka kondicija. Vo finaleto se dvi`ev podobro od ostanatiot del od turnirot. Prezadovolen sum od toa deka ja pronajdov vistinskata taktika”, veli Nadal. Na turnirot vo Pariz Nadal dojde do dvojna dobivka - po petti pat triumfira{e na Rolan Garos, no po pauza od edna godina povtorno se iska~i na vrvot od ATP-listata. “Pove}e pati povtoriv deka

T K Ko{arkarite k na BBoston SSeltiks k dojdoa do pobeda na gostinski teren kipata na Boston ostvari pobeda od 103:94 vo vtoriot duel protiv LA Lejkers, vo finalnata serija od NBA-ligata. Po dvata me~a odigrani vo Los Anxeles, rezultatot e izramnet na 1:1, a prednosta od doma{niot teren po ostvareniot brejk ja imaat ko{arkarite na Boston, koi vo narednite tri me~ovi pred svojata publika imaat {ansa da ja proslavat titulata. No} za pametewe ima{e Rej Alen, koj so osum realizirani obidi za tri poeni postavi nov rekord vo istorijata na finalnite natprevari. Interesno, Alen 11 pati {utna od dale~ina, tri pati proma{i, a prvite sedum obidi gi realizira{e bez gre{ka. “Navistina naporno rabotime vo odbranata. Mnogu se trudime za da go sopreme Kobi Brajant i ostanatite

E

ko{arkari na Lejkers. No, kolku i da se trudime vo defanzivata, vistinskata valorizacija doa|a vo napadot. Koga po edna uspe{na odbrana }e pogodite trojka, toga{ nagradata e ogromna”, veli Rej Alen, koj natprevarot go zavr{i so 32 postignati ko{a. Mnogu skromna ve~er imaa Pol Pirs i Kevin Garnet, ostanatite dve yvezdi na Seltiks, no zatoa pomo{ta za Alen pristigna od Ra`on Rondo, koj ovaa sredba ja zavr{i so tripl dabl u~inok. Vo prvata odigrana sredba od finaleto, Lejkers dominira{e vo igrata, po {to mnogumina timot od Kalifornija ve}e go proglasija za {ampion. No, preiskusniot tim na Boston doka`a deka e podgotven za ovie me~evi, pravej}i ja zavr{nicata mnogu vozbudliva.

31

Pove}e pati povtoriv toriv deka za mene e pova`en Rolan Garos, no sre}en sum {to to jja vrar tiv liderskata pozicija ozicija j vo ma{kiot tenis. Sepak, koga vo racete go dr`ev `ev peharot i gi liev solzite, e, voop{to ne pomisluvav naa ATPlistata, tuku na toa kol kolku lku naporno treniravv za povtorno da bidam am tuk tuka ka za mene e pova`en Rolan Garos, no sre}en sum {to ja vrativ liderskata pozicija vo ma{kiot tenis. Sepak, koga vo racete go dr`ev peharot i gi liev solzite, voop{to ne pomisluvav na ATP-listata, tuku na toa kolku naporno trenirav za povtorno da bidam tuka”, veli {panskiot teniser, koj sezonava e nepobedliv na zemjenite tereni, so rezultat od samo dva zagubeni seta. Vo `enska konkurencija za senzacija na francuskiot Gren Slem se pogri`i Italijankata Fran~eska Skijavone, koja vo finalniot natprevar be{e pouspe{na od avstraliskata teniserka Amanda Stosur. Skijavone dojde do prvata titula od golemite natprevaruvawa i po podolgo vreme ja vnese Italija na svetskata teniska mapa. Sezonata na zemjeni tereni

poleka zavr{uva i pretendentite za najvisokite pozicii poleka zapo~nuvaat so podgotovka za nezgodnata treva. Za ne{to pove}e od eden mesec zapo~nuva seangliskiot teniski turnir, Vimbldon.

Kralot na zemjenite tereni ja potvrdi dominacijata

SVETSKO PRVENSTVO

O^AJNI POTEZI NA GAU^OSITE rgentina ne mu se izraduvala na peharot od svetskoto fudbalsko prvenstvo u{te od 1986 godina, a mnogumina smetaat deka generacijata predvodena od Lionel Mesi e podgotvena da go prekine postot na pretstojniot {ampionat vo Ju`na Afrika. No, najgolem problem se ~ini deka e stru~niot{tab, koj vo nedostig na trenersko znaewe, so “nesoleni” {egi i vetuvawa se obiduva da ja podigne formata na fudbalerite. Prvo, selektorot na argentinskata reprezentacija, Diego Maradona, soop{ti deka dokolku go osvojat prvenstvoto, toj } e se pro{eta gol niz centarot na Buenos Aires, za denovive da dojde u{te poerotsko vetuvawe od negoviot pomo{nik Karlos Bilardo. “Dokolu pobedime vo finaleto, podgotven sum na seksualno iskoristuvawe od sekoj fudbaler {to }e postigne gol”, izjavi Bilardo vo intervju dadeno za argentinskata radiostanica Telefe. Ovaa izjava na Bilardo predizvika lavina od reakcii vo taborot na argentinskata selekci-

A

Na trenerskiot dvoec mu ostana u{te pakt so |avolot

Po Maradona, “nepristojni” vetuvawa dava i negoviot pomo{nik Karlos Bilardo ja, kade {to mnogumina, bukvalno, poludea po imixot na latino-zavodnici, {to e za{titen znak na Gau~osite. “Ne veruvam deka toa go rekol. Moram da proveram kako zvu~elo toa.

Toj se {eguval, neli?”, gi pra{a zbuneto novinarite kapitenot na selekcijata, Ksavier Maskerano, koj ne mo`e{e da go sokrie {okot od svoeto lice. Zatoa pak, Karlos Tevez re{itelno odbi kakva bilo kombinacija so Bilardo, iako e siguren vo svoite realizatorski sposobnosti. “Jas }e postignam gol, no na Karlos mu e najdobro da stoi ponastrana od mene”, deciden e Tevez. Na ova se nadovrza i veteranot vo selekcijata, Huan Sebastijan Veron,

koj ednostavno izjavi deka ne vetuva ni{to. Od nego i onaka nikoj ne o~ekuva golovi. Karlos Bilardo dale~nata 1986-ta ja predvode{e argentinskata selekcija do {ampionskata kruna, dodeka Maradona be{e najdobriot igra~ na svetskoto prvenstvo {to toga{ se odr`a vo Meksiko. Toga{ dvoecot funkcionira{e besprekorno i nema{e potreba od dopolnitelno motivirawe. Deneska Maradona i Bilardo o~igledno malku imaat podzaboraveno na fudbalot.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

BR.56_kapital_vtornik 08 juni 2010  

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA D-R RUBIN ZAREVSKI MBI 10 0,77% MBID 1,84% OMB 1,20% EVRO/DENAR 61,50 DOLAR/DENAR 50,00 EVRO/DOLAR 1,...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you