24 17.05.2010
SVET BIZNIS POLITIKA
PORTUGALIJA VOVEDUVA STROGI MERKI NA [TEDEWE remierot na Portugalija, @oze Sokrate{, izjavi deka vladata }e gi zgolemi danocite i }e gi namali platite vo javniot sektor, otkako vo sredata sli~ni vakvi merki vovede i sosedna [panija. Portugalija }e vovede vonreden danok na prihod do 1,5%, }e go zgolemi danokot na dodadena vrednost za eden indeksen procent, od 20% na 21%, i za 2,5% }e go zgolemi danokot na profitot na golemite kompanii i
P
banki, prenesoa britanskite mediumi. Vladata, isto taka, } e gi namali platite za vrabotenite na visoki pozicii vo javniot sektor i politi~arite za 5%, vo naporite ovaa godina da go namali buxetskiot deficit na 7,3% od bruto-doma{niot proizvod, ponisko od nivoto od 8,3% {to go najavi vo mart. “Od svoite sogra|ani pobarav da gi napravat ovie napori i da ja odbranat zemjata, da go odbranat evroto i Evropa”,
DA SE STAVI KRAJ NA POTRO[UVA^KITE KREDITI VO STRANSKA VALUTA re~e socijalistot Sokrate{, po sredbata na kabinetot na koj bea odobreni ovie merki, koi, inaku, se dogovoreni i so opoziciskata partija PSD, so cel da se obezbedi poddr{ka vo parlamentot. Odlukata na Portugalija dojde po dramati~nata nedela za evrozonata koja po~na so donesuvaweto na paketot od pove} e stotici milijardi dolari, {to gi dogovorija EU i MMF za poddr{ka na poslabite ~lenki na evrozonata.
vropskite zemji koi se vo proces na reformi treba postepeno da zavr{at so odobruvawe na potro{uva~ki krediti vo stranski valuti, izjavi {efot na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), Tomas Mirov. Postkomunisti~kite zemji vo Evropa vo tekot na finansiskata kriza imaa pogolemi problemi od ekonomiite vo razvoj vo drugite delovi od svetot, a edna od glavnite pri~ini e tokmu visokiot obem
E
na potro{uva~kite krediti vo stranski valuti, koj po propa|aweto na kursot na nacionalnite valuti, poradi krizata, dovede do zna~itelno poskapuvawe na tie krediti. “I pokraj toa {to integriraweto na finansiskite pazari donese pove}e korist otkolku {teta, ne mo`eme da gi zatvorame o~ite pred {tetnite posledici koi gi donese taa integracija”, istakna Mirov vo Zagreb. “Finansiskata integracija
dovede do toa nekoi zemji da vlezat vo mnogu golemi rizici. Takviot trend mora da se spre~i...Kratkoro~no na nepokrienite potro{uva~ki krediti vo stranski valuti bi trebalo postepeno da im se stavi kraj”, dodade Mirov. Spored {efot na EBRD, zemjite vo proces na reformi bi trebalo da se naso~at kon zgolemuvawe na kreditite vo doma{nata valuta i za toa da ja iskoristat poddr{kata na me|unarodnite institucii.
STROGI MERKI ZA [TEDEWE VO EVROZONATA
EVROPA ZABRZANO GO “STEGA KOLANOT” “Fajnen{l Tajms” zabele`uva deka site potezi {to sega gi vle~e EU, a posebno zemjite vo evrozonata, se doneseni so golemo zadocnuvawe i predupreduva deka premnogu ostrite merki za {tedewe bi mo`ele da predizvikaat nova recesija i da sozdadat novi buxetski probemi
5%
}e se namalat platite vo javniot sektor vo [panija, Portugalija i Britanija
ela Evropa vleguva vo period na zabrzano {tedewe vo javnata potro{uva~ka i na op{to „stegawe na kolanot”, pi{uva “Fajnen{l Tajms”. Vladite na zemjite od evrozonata voveduvaat merki kakvi ne se videni pove}e decenii, pa se stravuva deka nasilni~kite demonstracii, kakvi {to se odr`aa vo Atina i vo Grcija, }e ima s$ po~esto i niz drugite evropski dr`avi. Spored ovoj vesnik, {okira~kata atmosfera posebno e vidliva i se ~uvstvuva vo evropskite zemji koi duri po Vtorata svetska vojna izlegoa od siroma{tijata i otpo~naa period na zabrzan prosperitet, blagodarej}i na postojaniot ekonomski rast vo izminatite decenii. Vladata na Portugalija, objavi ostra programa za {tedewe, so merki koi se ozna~uvaat deka se bez presedan vo ovaa zemja, so namaluvawe na platite na politi~arite i na direktorite na javnite kompanii, kako i so zgolemuvawe na danokot na promet i so pogolemo odano~uvawe na onie so visoki primawa. Pred toa, sli~ni vakvi merki navesti i po~na da voveduva
C
i [panija. “Fajnen{l Tajms” zabele`uva deka site potezi {to sega gi vle~e EU, a posebno zemjite vo evrozonata, se doneseni so golemo zadocnuvawe i predupreduva deka premnogu ostrite merki za {tedewe, za da se stabilizira javnata potro{uva~ka, bi mo`ele da predizvikaat nova recesija i da sozdadat novi buxetski problemi. PORTUGALIJA I [PANIJA SO STROGI MERKI NA [TEDEWE Premierot na Portugalija @oze Sokrate{ izjavi deka vladata na ovaa zemja }e gi zgolemi danocite i }e gi namali platite vo javniot sektor, otkako vo sredata sli~ni vakvi merki vovede i sosedna [panija. Portugalija }e vovede vonreden danok na prihod do 1,5%, }e go zgolemi danokot na dodadena vrednost za eden indeksen procent, od 20 na 21%, i za 2,5% }e go zgolemi danokot na profitot na golemite kompanii i banki, prenesoa britanskite mediumi. Vladata, isto taka, }e gi namali platite za vrabotenite na visoki pozicii vo javniot sektor i politi~arite za 5% vo naporite ovaa godina da go namali buxetskiot deficit na 7,3% od bruto-doma{niot proizvod, ponisko od nivoto
od 8,3% {to go najavi vo mart. “Od svoite sogra|ani pobarav da gi napravat ovie napori i da ja odbranat zemjata, da go odbranat evroto i Evropa”, re~e socijalistot Sokrate{, po sredbata na kabinetot koga ovie merki bea odobreni, {to inaku se dogovoreni i so opoziciskata partija PSD, so cel da se obezbedi poddr{ka vo parlamentot. Odlukata na Portugalija dojde po dramati~nata nedela za evrozonata koja po~na so donesuvaweto na paketot od pove} e stotici milijardi dolari, {to gi dogovorija EU i MMF za poddr{ka na poslabite ~lenki na evrozonata. Prdhodno i [panija obelodeni paket-merki za namaluvawe na izdatocite vo visina od 15 milijardi evra, vklu~uvaj}i i namaluvawe na platite za pove}eto vraboteni vo javniot sektor za 5% i namaluvawe od 15% za vrabotenite na podobro platenite rabotni mesta. Vo odnos na ovie merki, prviot zamenik-direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Xon Lipski, izjavi deka [panija i Portugalija mora da gi namalat deficitite, no istoto treba da go napravat i drugite zemji. “Evropskite zemji koi se optovareni so dolgovite treba da
se prilagodat na namaluvawe na deficitite so cel da ja suzbijat krizata so suvereniot dolg”, izjavi toj. Paketot za spasuvawe na evrozonata vreden iljada milijardi dolari pretstavuva „zna~aen ~ekor”, poso~i Lipski. Toj gi pozdravi naporite na kreatorite na politikata na evrozonata vklu~uvaj}i gi planovite na Evropskata centralna banka (ECB) za kupuvawe na dolgovite.
Lipski predupredi deka vo osnova na re{avawe na tie problemi le`at naporite za stabilizacija i prilagoduvawe na sekoja zemja poednie~no. Prakti~no site razvieni ekonomii spored nego mora da gi namalat svoite deficiti vo slednite godini. [panija i Portugalija se obvrzaa deka }e gi namalat tro{ocite vo ramkite na dogovorot za paketot na zae-
mot na EU od blizu bilion dolari. Deficitite bi trebalo godinava da dostignat 8,5% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo Portugalija i 9,8% vo [panija {to e pove}e od limitot vo evrozonata od 3% od BDP. Ovie dve zemji vetuvaat „zna~ajno” dopolnitelno namaluvawe na buxetot vo 2010 i 2011 godina, {to treba da bide objaveno vo tekot na mesecot.
PLATITE NA BRITANSKITE MINISTRI NAMALENI ZA 5% Platite na site ministri i ~lenovi na britanskata vlada se namaleni za 5%, kako merka za {tedewe i namaluvawe na tro{eweto vo javnata administracija. Namaluvaweto na platite e edna od prvite merki na novata, koaliciona vlada vo Velika Britanija, {to e donesena na nejzinata prva sednica. Kako merka za za{teda, premierot Dejvid Kameron u{te pred po~nuvaweto na predizbornata kampawa najavi deka dokolku pobedi na izborite }e gi namali ministerskite plati, a toa i im go veti na glasa~ite pred izborite. So ovaa merka, koja ima pove}e simboli~no zna~ewe, }e se za{tedat dva milioni funti. No, taa e del od paketot stabilizacioni merki na koi insistira noviot premier i koi treba da se zaokru`at so soop{tuvaweto na noviot “vonreden” buxet, predviden za po~etokot od juli godinava. Platite na ministrite se razlikuvaat i se dvi`at malku pove}e od 100 iljadi funti za zamenicite ministri i rakovoditelite na posebni vladini departmenti, do 150 iljadi funti godi{no za resornite ministri. Premierot Kameron i negoviot zamenik Nik Kleg na zaedni~kata konferencija otkrija deka dvete partii od koalicijata imaat napraveno dogovor, vladata da ostane do maj 2015 godina, do koga treba da funkcionira i sega{niot sostav na britanskiot parlament.